12. nujna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

8. 10. 2024

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 12. nujno sejo Odbora za zadeve, evropske zadeve in vse prisotne seveda vas lepo pozdravljam na začetku te seje.

Naj povem, da kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, tukaj imam dve pooblastili: kolega Zorana Mojškerca nadomešča kolegica Suzana Lep Šimenko in pa kolega Lenarta Žavbija nadomešča kolega Tine Novak. Oba, oba, kolegico in kolega, lepo pozdravljam na današnji seji. Tukaj vidim in sem dobil eno pooblastilo, magistro Almo Intihar pa nadomešča kolega Uroš Brežan, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Besedo pa sedaj dajem predsednici Odbora za gospodarstvo magister, magister Bojani Muršič, ki bo v nadaljevanju tudi vodila najino skupno sejo. Izvolite, kolegica.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 33. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in tudi sama vas vse skupaj prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti člani odbora: Milan Jakopovič iz Poslanske skupine Levica. Kot nadomestni člani s pooblastili pa sodelujejo: gospod Franc Breznik nadomešča poslanca Andreja Kosija, gospod Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Soniboja Knežaka. / nerazumljivo/

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odborov.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: Načrt konkretnih ukrepov reševanja problematike obmejnega problemskega območja. Ker do pričetka seje odborov nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red kot je bil posredovan s sklicem.

Prav tako vas, kolegice in kolegi obveščam, da bom v primeru, če nam seje ne bo uspelo zaključiti do 22. ure, takrat sejo prekinila in jo bomo nadaljevali jutri ob 8. uri zjutraj.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Poslanska skupina slovenske demokratske stranke je dne 17. 9. 2024 na Odbor za gospodarstvo ter Odbor za zadeve Evropske unije naslovila zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov z dne 17. 9. 24.

Na sejo so vabljeni: predlagatelj - Poslanska skupina SDS (v imenu predlagatelja gospa Suzana Lep Šimenko, lep pozdrav), predsednik Vlade doktor Robert Golob, minister za gospodarstvo, turizem in šport gospod Matjaž Han ter minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko gospod Aleksander Jevšek. Dodatno pa so bili vabljeni: Denis Tomaško, župan občine Hodoš; Alenka Kovač, županja občine Osilnica; Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci; Rihard Pevrača, župan občine Rogaševci; Franjo Debelak, župan občine Bistrica ob Sotli; magister Darko Horvat, župan občine Kobilje; Cvetka Ficko, županja občine Grad; gospa Katarina Prelesnik, županja občine Solčava; magister Erik Modic, župan občine Komen; in gospod Anton Butolen, župan občine Žetale. Vsem skupaj, ki ste prisotni, lep pozdrav.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Preden nadaljujemo, preden dobi predstavnica predlagatelja besedo, pa bi predala še besedo predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije. Izvolite, gospod Franc Breznik.

Ja, zelo kratek bom. Javljeno imam, da imam še eno pooblastilo. Kolega Gašperja Ovnika bo nadomestil kolega Jurij Lep, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji in vam predajam besedo naprej.

Ja, hvala lepa.

Sedaj pa predajam besedo predstavnici predlagatelja gospe Suzani Lep Šimenko za uvodno obrazložitev k zadevi. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica, za dano besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj, tako spoštovana ministra kot vsi poslanke in poslanci in pa seveda vabljeni gostje.

Obmejna problemska območja so bila kot neke vrste posebna območja dana v slovensko zakonodajo, v Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v letu 2011. Opredeljena so bila kot območja, ki potrebujejo dodatno podporo za svoj razvoj zaradi svoje obmejne lege in s tem seveda posebnimi razvojnimi izzivi. Zdaj, če pogledamo, od takrat je minilo kar 13 let in se še vedno ta območja soočajo z razvojnim zaostajanjem. Naj uvodoma povem tudi za širšo javnost, ki danes to spremlja, da ta območja vsebujejo obmejne občine, ki so v desetkilometrskem obmejnem pasu oziroma na tem območju živi več kot 50 odstotkov prebivalcev te občine, imajo primanjkljaj delovnih mest ali redko poseljenost. Sem spadajo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine kadar je njihova dostopnost do avtoceste ali hitre ceste več kot 45 minut, ali kadar je delež Nature 2000 več kot 150 odstotkov slovenskega povprečja. Sem spadajo pa tudi občine, ki imajo po koeficientu razvitosti po zakonu, ki ureja financiranje občin koeficient manjši od 0,9. Občine, ki izpolnjujejo vsaj enega od teh kriterijev, ki sem jih navedla, so potem uvrščene med obmejna problemska območja, kar jim seveda omogoča dostop do posebnih podpornih ukrepov države za spodbujanje regionalnega razvoja. Trenutno imamo 86 takšnih občin. Mislim, da po zadnji spremembi uredbe je predlog za 87. Raziskovalni oddelek Državnega zbora je na mojo pobudo naredil en primerjalni pregled, ki je priložen tudi kot gradivo k današnji seji, iz katerega pa lahko vidimo, da kljub nekaterim dodatnim spodbudam v preteklih letih na tem območju žal nek napredek ni viden, zato se seveda lahko vprašamo ali so dejansko merila, ki določajo katere občine spadajo med obmejno problemska območja primerno nastavljena. V skladu z merili namreč imamo kar 22 takšnih občin, ki so, ki imajo koeficient razvitosti višji od slovenskega povprečja ali je enak slovenskemu povprečju. Na drugi strani pa imamo kar šest občin, ki so recimo pod 60 odstotki slovenskega povprečja, to so občina Hodoš, Osilnica, Gornji Petrovci, Rogaševci, Šalovci in Kostel. Te seveda imajo na eni strani 100 sofinanciranje naložb s strani državnega proračuna. In danes smo na sejo vabili predstavnike tistih občin, ki v bistvu spadajo med deset najmanj razvitih občin v Sloveniji, to je potem koeficient razvitosti, ki se potem določa za financiranje občin, in ki ga vsaki dve leti objavi tudi Ministrstvo za finance. Zdaj, ko pogledamo te podatke vidimo, da so razlike v razvitosti v bistvu zelo velike. Določene občine so zaradi posameznega merila, ki sem jih uvodoma navedla, umeščena med problemska območja, a lahko vidimo, da gre to za občine, ki so v bistvu gospodarsko močne, ki so recimo turistično zelo perspektivne in močne občine in se seveda vprašamo ali takšne občine dejansko spadajo v to skupino. Na drugi strani pa imamo, kot že rečeno, podpovprečno bistveno podpovprečno razvite občine, ki niso gospodarsko in turistično zanimive in nekako potem teh spodbud, ki so dane s strani države, niti ne koristijo, ker niso za investitorje zanimive občine. V februarju 2022 je bil sprejet program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja za obdobje 2022-2025, ki ga je aktualna Vlada nedavno nekoliko spremenila, prav tako ne vem ali je že zdaj bila dokončno potrjena, vem da je bila v javni obravnavi Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij. Takrat ko se je ta program spodbud sprejemal, je potekal, to je bil kar dolgotrajen projekt, takrat je bilo bom rekla, en tak poseben imenovan projekt, medresorsko usklajeno spodbujanje razvoja v obmejnih problemskih območij, ki je potem predlagal neko metodologijo za obmejna problemska območja in takrat je bilo seveda ugotovljeno, da je nujno potrebno ukrepanje za izboljšanje kakovosti bivanja na teh območjih, prometno dostopnost, dostopnost do storitev, gospodarsko stanje in pa seveda tudi demografsko stanje.

V program, ki je takrat v februarju 2022 bil sprejet, so pa seveda bili vključeni zgolj tisti ukrepi, ki so pač omogočali bodisi dodatne točke na razpisih ali pa možnost zagotovitev nekih dodatnih sredstev na ta območja. Žal imamo v državi kar nekaj strategij, raznih dokumentov, ki bi naj spodbujali skladen regionalni razvoj, ampak ko pogledamo statistike, pa vidimo, da mi v bistvu v državi teh razlik ne zmanjšujemo, še vedno imamo na, bom rekla, že kar tradicionalnih območjih velike razvojne zaostanke, sploh če se pa primerjamo s samim centrom Slovenije, tukaj pa se razlike v bistvu povečujejo. Sama prihajam iz volilnega okraja, kjer je sedem občin, od tega kar šest občin spada med obmejna problemska območja, iz območja Haloz. In verjamem, da kljub velikemu trudu vseh lokalnih skupnosti, se pač zdi, da enostavno vse te občine, ki spadajo v ta območja in so podpovprečno razvita ne morejo dejansko narediti nekega razvojnega preboja. Zakaj? Zato, ker so pač ukrepi, ki so ponujeni s strani države enostavno premalo ali pa morda v neki meri tudi niso ustrezni, zato se mi zdi prav, da danes o tem tudi spregovorimo.

Kot država se soočamo s staranjem prebivalstva, ampak ko pogledamo statistike obmejnih problemskih območij vidimo, da je slika še bistveno slabša, 16 odstotkov višji je indeks staranja napram notranjosti Slovenije. Soočajo se z odseljevanjem mladih, ki seveda odhajajo v centre v bližino delovnih mest. Posledično se seveda vse bolj opuščajo kmetijske površine, soočamo se z zaraščanjem in na določenih območjih seveda nastajajo vedno večje težave. Zelo težko je na teh območjih zadržati mlade generacije, če v bistvu na eni strani še vedno marsikje ni možnosti priklopa na internet. Določeni projekti potekajo že, lahko že rečem skoraj desetletja, pa se kaj dosti ne premakne, gradnja širokopasovnega omrežja poteka izjemno počasi in še vedno, ne glede na vse spodbude tudi države, bodo določena območja ostala brez možnosti priklopa na interneta do interneta. Kar pa seveda pomeni, da je mladim na tem območju tako rekoč skoraj onemogočeno, da bi živeli. Na drugi strani imamo tudi določene birokratske nesmisle. Ko recimo si mladi ne morejo na zemlji svojih staršev zgraditi hiše, čeprav je na tistem zemljišču vsa ustrezna infrastruktura, ker pač ne dovolijo, gradbenega dovoljenja. Zakaj? Zato, ker država ne dovoljuje razpršene poselitve in seveda se tukaj vprašamo kakšna pa naj bo poselitev če ne razpršena, recimo na območju Haloz, pa kje na Goričkem ali pa v Slovenskih Goricah in seveda tudi drugod po Sloveniji. Zdaj četudi se na javnih razpisih namenjajo dodatne točke, recimo za investicije podjetij v obmejna problemska območja, tako kot sem že prej omenila za določena območja enostavno ni, bodisi zaradi preslabe prometne infrastrukture ali oddaljenosti od nekih centrov, ni pravega interesa. Imamo pa, kot že tudi rečeno, občine, ki pa so gospodarsko razvite in tam seveda je interes. In ravno te občine s pridom potem izkoriščajo to, da so umeščena v problemsko obmejna območja. Glede na vse skupaj ugotavljam pač, da so merila, ki so določena za umestitev občin med obmejna problemska območja neprimerna.

Zdaj, nedavno se je spreminjala ta uredba, ampak ravno na tem področju v bistvu ni spremembe. In zdaj, kaj lahko ugotavljamo, da na račun manj razvitih občin se v bistvu še bolj znotraj teh občin, ki spadajo med obmejno problemsko občine, razvijajo tiste občine, ki itak imajo nek razvojni potencial. In prepričana sem, da država tukaj ne pelje pravih ukrepov in zato bi si želela tudi slišati župane, ki prihajajo iz teh najmanj razvitih občin v Sloveniji, kaj predlagajo, kaj naj država na tem področju tudi naredi? Tukaj z nami sta oba ministra, ki sta za to pristojna in verjamem, da lahko najdemo tukaj neke prave rešitve in seveda, ki bodo potem pripeljali tudi do sprememb samih meril in posledično do ukrepov, ki bodo prinesle neke pozitivne spremembe, da bomo dejansko lahko govorili o nekem skladnem regionalnem razvoju in pa tudi seveda bolj pravični razdelitvi sredstev.

Kot stranka, Slovenska demokratska stranka, smo tako Odboru za gospodarstvo in Odboru za zadeve Evropske unije predlagali, da po končani razpravi sprejmemo določene sklepe, pa jih bom zdaj tukaj uvodoma prebrala: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, da v roku treh mesecev ponovno preuči merila, ki so opredeljena za razvrstitev občin v obmejna problemska območja ter o tem poroča odboroma. Drugi sklep: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi poročilo o konkretnih ukrepih, ki so bili izvedeni za spodbujanje razvoja na problemskih obmejnih območjih, izvedenih v času aktualne Vlade. Tretji: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, da v roku treh mesecev pripravi konkretne rešitve za celostno reševanje obmejnega problemskega območja, in pa četrti: Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve Evropske unije pozivata Vlado Republike Slovenije, da izvrši zastavljene cilje iz koalicijske pogodbe glede skladnega in enakomernega regionalnega razvoja ter glede decentralizacije in dekoncentracije državnih institucij.

Jaz verjamem, da so vsi ti predlagani sklepi dobronamerni, verjamem, da se vsi zavedamo ne glede na strankarsko pripadnost, da dejansko tu obstaja neka težava, ki se jo je potrebno bolj intenzivno lotiti in več kot očitno na malo drugačen način, ker to, kar danes počnemo, ne prinaša rezultatov, kar seveda kažejo vsi kazalci razvitosti.

Morda toliko uvodoma z moje strani. Najlepša hvala.

Hvala lepa predlagateljici za uvodne besede.

Sedaj pa sprašujem, če želi besedo predstavnik Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj? (Da.)

Gospod minister Aleksander Jevšek, izvolite, beseda je vaša.

Aleksander Jevšek

Spoštovana predsedujoča obeh odborov, spoštovani poslanke in poslanci, najprej lep pozdrav!

In naj povem, da ko sem prejel obvestilo o tej skupni seji, sem ga vzel zelo resno. Za en dan smo skrajšali našo službeno obveznost v Bruslju in prišli na ta dva odbora v najmočnejši sestavi, povezani s skladnim regionalnim razvojem, poleg mene ste namreč državni sekretar, ki je zadolžen za področje regionalnega razvoja in v. d. generalnega direktorja direktorata, zadolženega za regionalni razvoj in to kaže v bistvu kako pomembna je ta tema tudi za nas, da smo danes tukaj. Jaz bom poročal o ukrepih, ki so že bili izvedeni, o tem, kaj pripravljamo v prihodnje, o rezultatih že izvedenih ukrepov in potem tudi prosim moja dva sodelavca, če bo še kakšno vprašanje, na katerega jaz interdisciplinarno ne bom znal tako odgovoriti, da seveda me dopolnita.

Ko sem rekel, da prihajam iz Bruslja, udeležila sva se z državnim sekretarjem srečanja odbora regij, ki je sestavljen iz okoli 700 županj in županov predsednikov regij in 20 let je, odkar ta odbor deluje. In osnovno sporočilo včerajšnjega plenarnega zasedanja je bilo, da je pri izvajanju kohezijske politike ne sme nihče ostati od zadaj in to je osnovno vodilo, ki ga tudi mi vsekakor spoštujemo in upoštevamo.

O skladnem regionalnem razvoju in pa o obmejnih problemskih območjih, o problemih povezanih z demografijo, centralizacijo in neizvajanje načela subsidiarnosti, se z ministri držav Evropske unije, ko se srečujemo na neformalnih in formalnih sestankih, zelo veliko pogovarjamo in to je tema, ki je bila tudi rdeča nit tega dvodnevnega mojega obiska v Bruslju. O tem piše tudi v zadnjem poročilu Draghija in v pismu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, italijanskemu kandidatu za komisarja za kohezijo in reforme, Rafaelu Fittto, citiram: "Prizadevali si boste, da bi imeli dejansko vsi državljani pravico ostati v kraju, ki ga imenujejo dom, in sicer s podpiranjem tega, kar v skupnosti potrebujejo. To so javne storitve in zasebne dejavnosti, izobraževanje, znanja in spretnosti, zdravje, promet in digitalna povezljivost. Odpraviti bi morali regionalne razlike, zagotoviti prilagojene rešitve za regionalne in lokalne izzive ter podpreti regije, da nadoknadijo zaostanek; to je naloga, ki jo je dala aktualna predsednica Evropske komisije bodočemu komisarju za regionalni razvoj. Zdaj iz tega že izhaja, da v bistvu je smer, v katero mi kot članica Evropske unije absolutno gremo in kasneje bom to podprl tudi z zelo konkretnimi podatki. Če pa mene vprašate, in to sem jaz tudi že na nekem srečanju državnega, na posvetu Državnega sveta povedal, kaj zame pomeni skladen regionalni razvoj. To pomeni, da imaš v radiu 30 kilometrov šolo, zdravstveni dom, vrtec, zaposlitev, trgovino, pošto, bankomat in da ne naštevam naprej. In Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ima jasno poslanstvo, in tega se zavedam tako kot župan, ki sem osem let županoval na območju, kjer je zelo veliko občin, ki so problemska obmejna področja.

Torej jasno nam je, da bo Slovenija tako močna kot so močne njene regije, kot bodo močne njene regije. Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022-2025, kot je bilo že povedano, je Vlada Republike Slovenije sprejela v februarju 2022 na podlagi Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Cilji tega programa so izboljšanje demografskega stanja in revitalizacije obmejnih problemskih območij, izboljšanje kakovosti bivanja, prometne dostopnosti, dostopnosti do storitev in pa gospodarskega stanja. Ukrepi programa, za katere se namenjajo dodatna sredstva, so naslednji: spodbujanje začetih investicij, subvencije za zagon podjetij Startup, mikrokrediti, razvojni krediti za projekte podjetij, projektno sofinanciranje, sofinanciranje vključevanja diplomantov v delo na razvojnih projektih podjetij, spodbude, spodbujanje socialnega podjetništva na obmejnih problemskih območjih, izgradnja in širitev poslovnih con in inkubatorjev, promocija gospodarstva in turizma, ureditev povezovalnih poti, to so lokalne ceste, na narodnostno mešanem območju v Prekmurju na ozemlju Republike Slovenije, ki se uvrščajo med obmejna problemska območja. In pa program, torej program navaja tudi ukrepe oziroma javne razpise, za katere se namenjajo dodatne točke za projekte iz obmejnih problemskih območij v merilih javnih razpisov. Medresorsko usklajevanje ukrepanja ni najboljše, zato tudi na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ko smo obravnavali zadnje poročilo o regionalnem, o razvoju regij decembra lanskega leta, poudarjamo, da gre za horizontalno nalogo, v katero morajo biti vključena vsa ministrstva in ne zgolj Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Sredstva za program se ne zmanjšujejo, temveč usklajujejo z realnimi viri financiranja in prerazporejajo med druge ukrepe. Mi smo z novimi ukrepi poskušali delno nasloviti identificirane izzive občin po sofinanciranju javne infrastrukture ter področje turizma. Posamezni novi ukrepi za financiranje javne infrastrukture naslavljajo več vsebinskih področij oziroma ciljev programa hkrati. Mi smo dodali s spremembo uredbe nove ukrepe, in sicer revitalizacija objektov javne infrastrukture za občine, izgradnja javne turistične infrastrukture za občine, spodbujanje razvoja zasebnih turističnih nastanitev, višje dodane vrednosti za podjetja, kredite za investicijske projekte v javno infrastrukturo za občine in razvojni krediti za projekte podjetij. Zagotovi se manjkajoče realne pravne podlage za kreditiranje podjetij in občin, za dokapitalizacijo SRRS in pravilno navedbo ukrepov sredstev za upravljanje in za kombiniranje povratnih virov z nepovratnimi sredstvi. In kot dodaten ukrep se zagotovi, se realen vir financiranja za ukrep subvencije za zagon podjetij, to je načrtovan vir financiranja kohezijske politike že v pripravi programa za ta ukrep in ukrep garancij za subvencijo obrestne mere, torej ni bil zagotovljen.

Vrednosti programa in pa rezultati že izvedenih ukrepov in načrt za leto 2025. V letu 2022 in 2023 je bilo realiziranih za obmejna problemska območja 38,5 milijonov evrov. V letošnjem letu, do konca leta načrtujemo realizacijo v višini 21,5 milijona evrov. V letu 2025, v drugem letu pa za obmejna problemska območja načrtujemo razpise v višini 15 milijonov nepovratnih sredstev in 76 milijonov povratnih sredstev.

Do sedaj so rezultati teh ukrepov naslednji, to je 426 podprtih projektov v dosedanjem obdobju izvajanja programa, to je 403 podjetja v 13 občin in deset RRA(?). 13,6 procenta povečanje povprečne dodane vrednosti na zaposlenega, na podjetja pri ukrepu spodbujanja začetnih investicij, sofinanciranja iz sredstva NOO(?). 383 novo ustvarjenih delovnih mest pri ukrepu spodbujanja začetnih investicij, sofinanciranih iz sredstev Republike Slovenije. Osem podprtih inkubatorjev in pet poslovnih con, inkubatorji v občini Tržič, Ilirska Bistrica, Ormož, Podlehnik, Hrpelje Kozina, Podčetrtek, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, poslovne cone v občinah Ormož, Postojna, Ajdovščina, Komen in Semič.

Ukrepi, ki jih bomo izvedli v letih 2024 in 2025: sledijo razpis, javni razpis za začetne investicije podjetij na obmejnih problemskih območjih, javni razpis zaposlovanje diplomantov, javni razpis za razvoj zasebnih turističnih nastanitev višje dodane vrednosti, javni razpis za subvencije za zagon podjetij, javni razpis za mikro kredite, javni razpis za financiranje projektov živilskopredelovalnih podjetij na obmejnih problemskih območjih.

Za občine pa predvideva na naslednje razpise v letu 2024 in 25 javni razpis za izgradnjo in širitev poslovnih con, javni razpis za revitalizacijo javnih objektov in javni razpis za izgradnjo javne turistične infrastrukture.

Bilo je postavljeno vprašanje, kakšne spremembe so bile na podlagi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij, kdo izgubi status, kdo ga dobi. Kot vemo je določitev obmejnih problemskih območij določena z zakonom in ne z uredbo in UMAR je pripravil analizo za spremembe uredbe, po kateri bo imelo status obmejnih problemskih območij 88 občin, prej 86 občin. Ena občina, to je Dornava, je na podlagi podatkov Umarja izgubila status, tri občine občine Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici in Razkrižje pa so ga pridobile. Območje obmejnih problemskih območij obsega 48,6 odstotka površine Slovenije. Na tem območju pa je po podatkih iz 1. 7. 2023 živelo 22,2 odstotka prebivalcev Slovenije. To je 0,3 odstotne točke več kot v letu 2022.

Kot veste sami, sem že v svojem prvem in drugem hearingu pred tem parlamentom zagotovil, da bomo se resno lotili Zakona o spremembi Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Kajti, z ekipo zelo veliko obiskujemo lokalne skupnosti, regijske razvojne agencije, se z njimi pogovarjamo in spremembe Zakona o skladnem regionalnem razvoju so začele nastajati že pred dobrim letom v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, Združenji občin, z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico in z vsemi deležniki, ki se jih ta zakon tako ali drugače dotika. Mi zakon imamo spisan, izhodišča so že bila poslana na Vlado, zakon bomo mislim da v torek usklajevali v koaliciji. In zakon predvideva predvsem naslednje bistvene spremembe: "Kot problemska območja se opredelijo območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi, zaradi neugodnih gospodarskih, naravnih, socialnih ali demografskih razmer ter jih z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati. Obsegajo območja ene ali več občin, med katere spadajo tri kategorije občin - to je naš predlog - obmejna območja, območja v gorskem ali hribovitem svetu in druga območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi. Podrobnejše kriterije za določitev problemskih območij določi vlada s podzakonskim aktom. Za problemska območja se pripravi posebni program razvojnih spodbud, ki ga za obdobje štirih let sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva ob sodelovanju ministrstev in vseh relevantnih deležnikov iz navedenega območja." Kaj želim povedati? Glede na to, da imamo danes že 88 torej, obmejnih problemskih območij ne želimo vzpostaviti stanje, da bi vsaka občina bila problem, čeprav to včasih tudi kakor želi za to, da je lahko deležna ugodnosti, ki jih prinaša ta klasifikacija, ta status. In naj povem, da smo tudi sami zelo temeljito prebrali študijo, ki je bila naročena v Državnem zboru in je dejstvo, da kljub nekaterim dodatnim spodbudam napredek na obmejnih problemskih območjih ni viden. S tem se strinjamo. Sprašuje se ali so merila za določitev občin, ki se uvrščajo v obmejna problemska območja v primeru naslavljana? 22 uvrščenih občin v obmejno problemsko občina ima koeficient razvitosti občin v višini ali večji od povprečja v Sloveniji. Merila za določanje razvitosti ne odražajo dejanskih razmer v občinah. Uvrščene so tudi gospodarsko in turistično močne občine. Potreba po dodatnih ukrepih za podporo gospodarskemu razvoju in zagotovi se sto procentno pokrito s hitro in zanesljivo internetno povezavo. Spodbujati je potrebno stanovanjsko gradnjo in pa dodatne ugodnosti za mlade družine. Vse to zakon, ki ga pripravljamo naslavlja. Mi predvidevamo, da bi po redni proceduri zakon lahko v treh mesecih bil v Državnem zboru. Takoj, po tem pristopimo k izdelavi podzakonskih aktov oziroma jih vzporedno v veliki meri že pripravljamo. Naj pa omenim še nekaj. Spodbude za obmejna problemska območja, o katerih sem govoril, o teh vsotah sredstev, ki so na razpolago, niso edini vir denarja, s katerimi ali pa na katere lahko občine iz teh območij kandidirajo. Mi imamo ta trenutek v proceduri tako imenovani dogovor za razvoj regij v višini 460 milijonov evrov in do 30. oktobra letošnjega leta lahko tudi občine, ki so obmejna problemska območja kandidirajo, v kolikor se tako dogovorijo na razvojnih svetih regij s svojimi projekti, ki imajo status regijskih projektov. Naslednja stvar. Velik del kohezijskih sredstev, ki se plasira v razpisih skozi ministrstva je na razpolago tudi obmejnim problemskim območjem. Tukaj je zelo pomemben položaj Slovenije, kajti obmejna problemska območja ležijo ob meji s Hrvaško, Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Tukaj razpolagamo s 160 milijoni sredstev iz naslova Interreg programov, v katere se lahko vključujejo tudi obmejna problemska območja in tudi se učinkovito. Naj samo za informacijo povem, da je program Interreg že več kot 50 odstotkov porabljen v tej novi finančni perspektivi in izjemno dobro teče. Tukaj so še mehanizmi kot je norveški mehanizem v višini 50 milijonov evrov, na katerega prav tako lahko kandidirajo in pa švicarski mehanizem v višini 16 milijonov švicarskih frankov. Noben od teh razpisov ne izključuje obmejna problemska območja. Je pa seveda na mestu vprašanje, ki ga zelo dobro poznam in razumem. Pogostokrat manjše obmejne problemske torej območje in pa občine ne kandidirajo oziroma ne zmorejo strokovnega znanja in kadrov za prijavo na različne razpise, o katerih sem govoril. Zaradi tega smo na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj vzpostavili način dela tako, da tudi naši ljudje s posameznih področij regionalnega razvoja gredo na teren in pomagajo občinam pri inštrukcijah kako se pravzaprav na razpise prijavlja. En tak konkreten primer smo izvedli skupaj z županjami in župani z območja Haloz, kjer, kjer smo jim pomagali in svetovali kako se, kako se prijavi na razpise. Poleg tega se na Ministrstvu za kohezijo seveda redno srečujemo z županom in župani, ki prihajajo po informacije in dobijo tudi pri nas neposredne informacije. In še nekaj, s tem se pa lahko pohvalimo. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je poleg Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport eno tistih ali pa ena redkih, ki ima tudi svojo izpostavo v Mariboru za skoraj sedaj že 50 zaposlenimi za Interreg projekte, za regionalni razvoj in za področje dela Ministrstva za gospodarstvo. Tamkaj so pisarne pogostokrat obiskane, kjer lahko tisti, ki nimajo možnosti in ki nimajo strokovnega kadra, dobijo tudi potrebne informacije. Jaz se ne morem seveda kot minister opredeljevati do sklepov, ki jih boste sprejeli, ampak lahko samo komentiram, da to, kar so predvideni sklepi, pravzaprav mi že izvajamo.

Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo kolegu, gospodu Francu Brezniku, da pove eno pooblastilo. Izvoli kolega.

Ja, najlepša hvala kolegica. Torej, na seji imam tukaj pooblastilo, da kolega Andreja Kosija nadomešča kolega Franc Rosec. Kolega Rosca pozdravljam tudi na seji Odbora za EU in predajam ti besedo nazaj. Hvala.

Hvala lepa, kolega. Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ministru Matjažu Hanu, izvolite, beseda je vaša.