Spoštovani!

Začenjam 15. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Člane in članice ter vabljene lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: Dean Premik namesto Dušana Stojanoviča, Franc Medic namesto Aleksandra Reberška in Karmen Furman namesto Andreja Hoivika.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer 1. točka, 29. Redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2023 s poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji Organizacije združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2023. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - 29. REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023 S POROČILOM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE O IZVAJANJU NALOG DRŽAVNEGA PREVENTIVNEGA MEHANIZMA PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU ZA LETO 2023,

ki ga je v obravnavo predložil Varuh človekovih pravic in ga bomo obravnavali kot matično delovno telo.

Na sejo so bili vabljeni: Peter Svetina, Varuh človekovih pravic, Državni svet Republike Slovenije, vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za pravosodje, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za podnebje, za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in Zagovornik načela enakosti. Od vabljenih so se opravičili: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V zvezi z opravičili ministrstev sem poslal dopis ministrom, ki so se opravičili, pa tudi predsednici Državnega zbora, magistrici Urški Klakočar Zupančič. Kljub temu so se opravičili na Ministrstvu za kulturo, ki bi lahko poslalo enega od devetih po poslovniku možnih uslužbencev ali uradnikov ali funkcionarjev, in Ministrstvo za visoko šolstvo znanost izobraževanje in inovacije, ki bi ga poleg ministra ali državnega sekretarja lahko zastopali še dve osebi. Predsednica Državnega zbora je z dopisom pozvala tudi Vlado, da zagotovi prisotnost ministrstev na seji in da naj ne bo več ignorance do dela ministrstev oziroma pri delu Državnega zbora.

Prejeli ste gradivo, in sicer 29. Redno letno poročilo varuha za leto 2023 s poročilom varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma v letu 2023 z dne 5. 6. 2024 in mnenje Državnega sveta k 29. Rednemu poročilu Varuha človekovih pravic s poročilom varuha o izvajanju varuha državnega preventivnega mehanizma v letu 2023 z dne 18. septembra 2024. Po sklicu seje ste prejeli še delovno gradivo, predlog priporočil z dne 4. 10. 2024, potem skupno odzivno poročilo Vlade na letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2023 in poročilo varuha o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023 z dne 3. oktobra 2024, poročilo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k 29. Rednemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2023 s poročilom varuha o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023, 7. oktobra 2024.

Pričenjamo obravnavo te točke in dajem najprej besedo varuhu človekovih pravic, Petru Svetini, da poda dopolnilno obrazložitev k rednemu letnemu poročilu in poročilu Državnega preventivnega mehanizma. Gospod Svetina.

Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana ministrica, predstavniki organov, lepo pozdravljeni! Predstavil bom nekaj poudarkov iz 29. rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic in poročila Državnega preventivnega mehanizma za leto 2023.

Skupaj smo obravnavali 6225 zadev, od tega 3224 pobud. Na lastno pobudo smo odprli 36 pobud in 75 širših vprašanj. Ugotovili smo skupaj 262 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti. Največkrat smo ugotovili kršitve načela dobrega upravljanja, neupravičeno zavlačevanje postopkov enakosti pred zakonom, načela, da je Slovenija pravna in socialna država, pravice do socialne varnosti in pravic invalidov. Največ kršitev, 55, smo ponovno ugotovili na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 23 na upravnih enotah ter 18 na področju Ministrstva za zdravje in tako dalje. Veliko pobud se je tudi lani nanašalo prav na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco državnih organov izpostavljam, da je nujno zavedanje, da imajo vsi organi pojasnilno dolžnost in morajo posameznicam in posameznikom odgovoriti v razumnem roku. Obravnavali smo dva primera pobudnikov, kjer je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o vlogi za poračun pravic iz javnih sredstev, torej glede odpusta dolga, ni odločilo več kot štiri leta. Spoštovani, po skoraj šestih letih mandata ugotavljam, da so stebri socialne države v Sloveniji vse manj trdi. Zdravstvo, šolstvo, sociala so področja, ki so ključna za delovanje socialne države, a žal se iz leta v leto nakopičeni problemi le še poglabljajo.

Zaradi pomanjkanja kadra na več področjih, pomembnih za delovanje pravne in socialne države, pristojne ponovno pozivam, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi v teh poklicih zadržali obstoječe kadre in preprečili, da na primer medicinske sestre, negovalci ali učitelji odhajajo v druge poklice, kjer imajo tam boljše delovne pogoje in višje plače. Žal brez nujnih reform, ki že leta čakajo na uresničitev sprememb na bolje, v družbi ne bo. Zaskrbljen sem tudi zaradi pomanjkanja vizije in konstruktivnega ter vključujočega dialoga med različnimi deležniki, predvsem pa med politiko, stroko in civilno družbo. Tak primer je bil, na primer, lani, ko je, ko je tretjina članov delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje izstopila iz delovne skupine, saj njihovih argumentov in stališč pristojni na ministrstvu niso upoštevali, ker da naj bi imeli že vnaprej pripravljene vse rešitve. Želim si, da bi bil v središču reform človek, torej tako posameznica kot posameznik, pa naj si bo to kot uporabnik ali izvajalec javnih storitev. Premnoga naša priporočila že leta ostajajo neuresničena, poudarjam pa, da vsaj izhaja iz konkretnih kršitev pravic posameznic in posameznikov. Žal smo morali v aktualnem poročilu ponoviti več kot 80 preteklih priporočil, ki so še vedno aktualna in neuresničena. Nekatere izmed njih ponavljamo že več kot deset let, v letnem poročilu, ki ga danes obravnavate pa dajemo 86 novih priporočil.

Tudi letos je Vlada pripravila skupno odzivno poročilo, ki ga je koordinirala Ministrstvo za pravosodje. Še vedno opozarjamo na potrebo po večji usklajenosti odzivov na naša priporočila, ki se nanašajo na več resorjev, čeprav iz odzivnega poročila Vlade izhaja določen napredek glede koordinacije med resorji. Ta mora biti stalna naloga za vsa naša priporočila vse do njihove uresničitve, uresničitve in tudi pri spremljanju njihovega učinka. Vlada je zavrnila zaradi nestrinjanja dve naši novi priporočili, obe zavrnjeni novi priporočili pa se nanašata na pravice zaposlenih oziroma brezposelnih in sta v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za nas je zavračanje naših priporočil povsem nesprejemljivo. Zavrnjenih je tudi še 24 naših preteklih priporočil. Posebej zaskrbljujoče je, da je velika večina zavrnjenih priporočil prav s področja delovanja socialne države. Leto 2023 je ponovno pokazalo, da si je ves čas treba prizadevati za spoštovanje pravne države, kar se odraža tudi v pravočasnem uresničevanju sodb ustavnega sodišča. Nekatere odločbe niso uresničene že desetletje in več, na to problematiko opozarjamo pa že leta, saj takšne zamude resno ogrožajo zaupanje državljank in državljanov v pravni sistem in ustvarja občutek, da so nekatere odločitve nepomembne, če niso politično všečne ali pa medijsko izpostavljene.

Ponavljamo svoje priporočilo iz leta 2021, da naj Vlada ustanovi mehanizem po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem. Stoičen odgovor, da je vsako ministrstvo pristojno za lasten resor in da ni potrebe po dodatni koordinaciji, se zdi skrajno ciničen.

Glede starejših ugotavljamo, da se pogosto slabo zavedajo svojih pravic, se jih bojijo uveljavljati, zato so velikokrat žrtve birokratiziranih in prezapletenih postopkov. Tudi v letu 2023 smo obravnavali vprašanje digitalnega opismenjevanja starejših in ponovno opozorili, da je nujno, da lahko do enakih storitev dostopamo tudi po telefonu ali osebno. Iz leta v leto prejmemo vedno več pobud, tudi anonimnih, ki se nanašajo na nasilje in neustrezno obravnavo starejših. V institucionalnem varstvu oziroma bolnišnični oskrbi se to prepogosto dogaja. Danes žal še nimamo dovolj alternativ institucionalnemu varstvu, čeprav država že nekaj let poudarja proces deinstitucionalizacije. Tiste alternative institucionalnemu varstvu, ki pa že obstajajo, žal ne zadoščajo potrebam. Takšna alternativa je na primer pomoč na domu, ki ni povsem enako dostopna in časovno zelo omejena. Tistim, ki potrebujejo oskrbo, mora država v večji meri ponuditi oblike skupnostne skrbi dnevne centre, stanovanjske skupine, bivalne enote, ki ponekod v Sloveniji že uspešno delujejo. Ena od sistemskih rešitev so tudi oskrbovana stanovanja, v zvezi s katerimi smo lani prejeli več pobud in odprli sistemsko vprašanje. Pobudniki so namreč očitali predvsem nejasne pogoje za najem oskrbovanega stanovanja ter ne zagotavljanje oskrbe in nege v oskrbovanih stanovanjih, kot to določa 9. člen Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Ugotovili smo tudi neenakopraven položaj najemnikov, ki živijo sami ali nimajo sorodnikov. Zato pričakujem, da bo Ministrstvo za solidarno prihodnost čim prej uresničilo naše priporočilo in celovito prilagodilo in prenovilo zakonodajo na področju oskrbovanih stanovanj.

Z namenom zagotavljanja dostopnosti grajenega okolja za vse ponavljamo priporočilo Vladi, naj zagotovi sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal tudi v večnadstropnih zgradbah in objektih v zasebni lasti, ki imajo manj kot pet nadstropij. Vladi predlagamo, da zagotovi pravne podlage in sredstva za subvencije po zgledu subvencij za energetsko sanacijo stavb. Ta ukrep je nujen, saj v primerjavi s tistimi, ki živijo v novogradnjah in je tam zagotavljanje dostopnosti obvezno za vse, diskriminira starejše in invalide, ki živijo v starejših stavbah brez dvigal, kjer ni opredeljena obveznosti sanacije stavb. Z vidika dostopnosti ministrstvo za solidarno prihodnost je to priporočilo zavrnilo zaradi nestrinjanja. Sklicevanje na to, da Evropska komisija tovrstnih subvencij izrecno ne podpira v obstoječi finančni perspektivi je za nas popolnoma nesprejemljivo, saj evropski pravni okvir državi ne preprečuje, da sama zagotovi sredstva za projekte, ki se nanašajo na zagotavljanje enakih možnosti starejših in invalidov ter preprečevanje njihove izolacije v družbi. Pričakujem, da bo pristojno ministrstvo pripravilo pregled stanja takšnih objektov, ki pa naj bi bilo, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo okrog 110 tisoč, in predloge za odpravo neenakosti.

Opozarjam na alarmanten odnos države kot ustanoviteljice do domov za starejše. Domovi se soočajo s kadrovsko stisko, saj zaposleni zaradi boljših plač odhajajo, odhajajo v druge dejavnosti, pri katerih so višje plače, ni nedeljskega prazničnega in nočnega dela in iz tega razloga je praznih že veliko postelj v domovih, zaradi pomanjkanja kadra pa že zapirajo tudi posamezne oddelke. Tudi nekateri na novo odprti domovi zaradi pomanjkanja kadra ne morejo začeti z delom ali pa vsaj ne v celoti. Obenem pa so čakalne vrste ljudi, ki prav zaradi navedenih razlogov ne morejo dostopati do socialno varstvenih storitev vedno daljše. Glede na stanje je jasno, da bi morale biti plače v tem sektorju krepko višje od minimalne plače. Na ta način bi dali jasen signal, da je to delo v družbi cenjeno, spoštovano in nujno potrebno.

Tudi položaj otrok, lani smo položaju otrok namenili veliko pozornosti. Obravnavali smo skoraj 500 zadev in še dodatnih 200 pobud v okviru zagovorništva otrok. Ponovno smo opozorili, da imajo dolgotrajni sodni postopki izjemno negativen vpliv na otroke, na njihov razvoj. Najbolj kritično je pomanjkanje sodnih izvedencev, predvsem kliničnih psihologov in pedopsihiatrov. Stanje na tem področju se žal ne izboljšuje. Veliko smo se ukvarjali tudi s porastom medvrstniškega nasilja, ki po našem mnenju potrebuje več pozornosti in sodelovanja različnih inštitucij. Nasilje nad otroki in medvrstniško nasilje vplivata na duševno zdravje otrok, na njihov šolski uspeh, vključenost v družbo. Če ne posvečamo zadostne pozornosti njihovi zajezitvi, pa so posledice lahko zelo hude. Opozarjamo tudi na dejstvo, da skrb za otroke s posebnimi potrebami še vedno ni urejena sistemsko, temveč je odvisno od ozaveščenosti posameznikov in od njihovih individualnih prizadevanj. Vse to neposredno vpliva na dolgotrajnost tudi sodnih postopkov, ki zadevajo otroke in mladostnike z motnjami. Zadovoljen pa sem, da nam je po dveh letih uspelo rešiti težavo, s katero so se srečevali na primer študenti invalidi. Opozorili smo na nejasnost meril 17. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov za študente invalide. Že v letu 2022 smo začeli z obravnavo problematike priznanja dodatnih točk študentom invalidom pri priznanju pravice do subvencioniranega bivanja in ugotovili, da je bila omenjena določba nejasna in smo takrat pristojnemu ministrstvu predlagali, da jo zapiše razumljivejše. Pozdravljam, da je bil pravilnik ustrezno spremenjen letos spomladi in da nova merila veljajo že v tem študijskem letu.

Še vedno si prizadevamo za uvedbo družinske asistence za otroke s posebnimi potrebami, saj je nujno zmanjšati institucionalizacijo otrok s posebnimi potrebami in jim zagotoviti pravico do družinskega življenja. Kljub številnim obljubam o ustanovitvi pilotnega projekta in usmeritvam iz nacionalnega akcijskega načrta za jamstvo za otroke na tem področju v zadnjem letu ni bilo nobenega napredka. Obstoječa storitev pomoč na domu je namreč uveljavljena predvsem za odrasle, čeprav so v pravilniku do nje upravičeni tudi bolni otroci in otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki pa niso vključeni v organizirane oblike varstva. Zato ponavljamo naše priporočilo, da se uvede družinsko asistenco v družinah, kar pomeni pomoč tretje osebe, da skrbijo za otroke s posebnimi potrebami, mlajše od 18 let. Na novo smo priporočili še, da Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi enoten in usklajen pristop ter določijo ministrstvo, ki bo koordiniralo aktivnosti v zvezi s tem.

V odzivnem poročilu Vlade Ministrstvo za solidarno prihodnost navaja, da je bila aprila ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo nadgradnje pomoči storitve na domu za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Poudarjam, da je le ustanovitev delovne skupine premalo. Pričakujem, da ta skupina čim prej pripravi konkretne predloge, ki bodo potem nemudoma realizirani tako, da bodo družine v stiski deležne pomoči tretje osebe. Na področju varstva pravic invalidov dajemo 24 novih priporočil. Neuresničena pa ostajajo številna pretekla priporočila. Ponavljam neuresničeno priporočilo, da Vlada čim prej pripravi ustrezen predlog Državnemu zboru, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov končno le vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije. Na to opozarjamo že 14 let, kljub našim prizadevanjem pa se še čisto nič ni spremenilo. V letu 2023 smo ponovno veliko pozornost namenili tudi dostopnosti grajenega okolja in storitev za invalide. Dejstvo je, da dostopnost osnovnih in srednjih šol, sodišč, centrov za socialno delo in drugih objektov v javni rabi, javnega prometa in infrastrukture, spletišč ter različnih storitev še vedno za invalide ni zadostna, zato ponovno pozivam državo in občine, da nemudoma ukrepajo, nenazadnje se konec prihodnjega leta izteče 15-letni prehodni rok za prilagoditev. Na področju socialnih zadev sem posebej zaskrbljen nad izvajanjem osebne asistence. Tudi lani smo obravnavali več pobud posameznic in posameznikov, ki so pri ponovni oceni o upravičenosti do osebne asistence, celo ob poslabšanju zdravstvenega stanja prejeli nižje število ur ali do osebne asistence sploh niso bili več upravičeni. Ponavljam, da je takšno odločanje nedopustno. Sprememba ocenjevalnega obrazca pri nespremenjeni zakonodaji ne sme posegati v že pridobljene pravice, kar ne nazadnje izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Opozarjamo tudi na nesprejemljivo tajnost obrazca za ocenjevanje potreb po osebni asistenci, saj je s tem kršeno načelo pravne varnosti. Poudarjam, da mora biti jasno določeno do katerih pravic so posameznice in posamezniki lahko upravičeni in pod kakšnimi pogoji, saj je to osnova za učinkovito vlaganje pravnih sredstev. Z namenom razjasnitve celotnega postopka ocenjevanja na terenu smo lani tudi prisostvovali v konkretnem primeru obiska komisije izvedencev pri prosilcu. Zaskrbljen sem tudi, da je že vsaka četrta pobuda, ki jo obravnavamo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, utemeljena. Obravnavali smo na primer več primerov, ko je posameznik prejel odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je zmožen za delo, zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa je istemu posamezniku izdal odločbo, da je za delo nezmožen. Glede na obravnavane pobude in ugotovljeno neskladnost zakonodaje Vladi priporočamo, da v vseh predpisih poenoti in uskladi definicijo invalidnosti s konvencijo o pravicah invalidov ter tako poskrbi za usklajenost notranje zakonodaje s konvencijo in z Ustavo. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa priporočamo, naj prenovi sistem ugotavljanja invalidnosti in uvede le en organ za ugotavljanje invalidnosti, ter da naj skupaj z Ministrstvom za zdravje spremeni določila javnih predpisov, ki postavljajo osebe z motnjami v duševnem zdravju v manj ugoden položaj kot druge invalide s primerljivimi omejitvami.

Na področju zdravstva je največja frustracija, da številni problemi že vrsto let ostajajo nerešeni. Na številnih področjih še vedno ostaja in se povečuje pomanjkanje, problematika nedopustnih čakalnih dob in pomanjkanje zdravnikov specialistov. Ugotavljamo, da še vedno ni zagotovljenih kapacitet za rehabilitacijo oseb po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, zato na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za solidarno prihodnost naslavljamo priporočilo naj na nacionalni ravni vzpostavita kapacitete, skupaj s potrebnimi kadri in drugimi pogoji, ki bodo nudile dolgotrajnejšo možnost namestitve in nege za te osebe. Lani smo, recimo, obravnavali tudi dve širši vprašanji v povezavi s porodnišnicami, in sicer način obveščanja patronažnih služb o odpustu porodnice iz porodnišnice in razpolaganjem porodnic s placento. Zaradi ugotovljenih kršitev načela enakega varstva pravic smo Ministrstvu za zdravje priporočili, da naj se poenoti praksa obveščanja patronažnih služb, pri čemer pa naj bi se breme odgovornosti obveščanja ne prenašalo na porodnice. Glede zaposlenih in brezposelnih pristojnemu ministrstvu priporočamo, da spremeni 63. člen Zakona o urejanju trga dela tako, da delavec ne bo izgubil pravice do nadomestila za primer brezposelnosti, kadar zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih za zavarovanje svoje pravice ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, ker ni vedel, da zanj kot varovano kategorijo. Veljajo drugačna pravila glede odpovedi. Nesprejemljivo je, da pristojno ministrstvo zavrača to priporočilo zaradi nestrinjanja.

Na področju pravosodja še vedno ni prišlo do potrebne dopolnitve zakonske ureditve, ki bi zagotavljala večjo dostopnost odvetniške pomoči pro bono, žal že več kot 15 let tudi še vedno ni prišlo do zakona, ki bo celovito uredil obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, na primer skrajšal trajanje pripora, uvedel obvezno obrambo z odvetnikom že od policijskega pridržanja naprej. Pristojnim ministrstvom smo ponovno priporočili, naj zagotovijo potrebne finančne, kadrovske in prostorske pogoje za delovanje ter digitalizacijo sodišč.

Spoštovani, poleg letnega poročila, kratkega pregleda, kot sem ga opravil zdaj, pa vam želim predstaviti še poročilo državnega preventivnega mehanizma za leto 2023. Lani smo obiskali 87 krajev odvzema prostosti, največ varstveno delovnih centrov, policijskih postaj in domov za starejše. Kot DPM smo podali kar 578 priporočil, kar pomeni še dodatno povečanje glede na preteklo oziroma pretekla leta. Največ priporočil smo dali varstveno delovnim centrom, policijskim postajam, domovom za starejše, zaporom in psihiatričnim bolnišnicam. Ob obiskih varstveno delovnih centrov smo ugotovili, da se nekaterim uporabnikom omejuje osebna svoboda in enot institucionalnega varstva ne morejo samostojno zapuščati, čeprav nihče od njih ni bil v center nameščen v skladu z določbami zakona o duševnem zdravju, ki je trenutno edina zakonska podlaga za omejevanje osebne svobode v socialno varstvenih zavodih. Gre za grobo kršitev pravic uporabnikov. Ministrstvu za solidarno prihodnost smo priporočili, da zagotovi ustrezne pravne podlage za vse tovrstne centre v državi. Lani smo opravili tudi tematske obiske različnih socialno varstvenih zavodov in centrov, v katerih smo ugotavljali, v kolikšni meri je stanovalcem zagotovljena pravica do zasebnosti, zdravstvenih storitev, intimnosti in ali imajo možnost vzpostavitve odnosa z osebo istega ali drugega spola znotraj zavoda ali izven njega. Ugotovili smo, da vsem stanovalkam na primeru doma na Krasu ni bil zagotovljen redni ginekološki pregled, prav tako praviloma niso bile vključene v državne preventivne programe za odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb. Ob obiskih zavodov za prestajanje kazni zapora smo ponovno ugotovili, da se soočajo s prezasedenostjo in pomanjkanjem pravosodnih policistov. Prav tako smo ugotovili, da se je v zadnjem obdobju močno povečalo število zaprtih tujcev, kar zaposlenim predstavlja dodatne težave. Na podlagi obiskov več policijskih postaj opozarjamo na nesprejeta priporočila, ki se nanašajo na namestitev video nadzornih sistemov na policijskih postajah. Zaskrbljeni smo, da to priporočilo ostaja nesprejeto, kljub temu, da je na to opozoril tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ob obiskih v Sloveniji.

Tudi lani sem se, spoštovane gospe in gospodje, srečal s številnimi organizacijami civilne družbe z različnih področij. Za zagotavljanje večje dostopnosti in prepoznavnosti Varuha človekovih pravic smo za občanke in občane v okolju, v katerem živijo, odprli že več kot 100 varuhovih kotičkov v slovenskih občinah. V vsaki občini, ki jo obiščem, se z županjami in župani pogovorimo o aktualnih izzivih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Opravili smo tudi osem poslovanj zunaj sedeža zavoda v občinah, kjer sem z namestnico, namestniki opravil tudi osebne pogovore z občankami in občani ter obiskal različne inštitucije. Tudi mednarodno aktivni smo bili lansko leto, še naprej smo krepili odnose v mednarodnih združenjih in z mednarodnimi organizacijami. Vse naše aktivnosti so podrobno opisane v našem letnem poročilu, ki je naše najmočnejše orodje, saj vas, spoštovane poslanke in poslanci, preko tega poročila seznanjamo, predvsem pa jasno opozarjamo na številne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Na številne izzive opozarjam že od začetka svojega mandata in čeprav številna naša priporočila ostajajo neuresničena, pa sem zadovoljen, ko nam kljub vsem preprekam vendarle uspe stvari premakniti na bolje. Kot na primer, da smo po naših posredovanjih je državni zbor sprejel novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki označuje pravico do prejemanja invalidnine tudi za osebe, pri katerih je do invalidnosti prišlo zaradi poškodbe zunaj dela. Prejeli smo namreč več pobud, v katerih so pobudniki izrazili nestrinjanje, ker jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni priznal pravice do invalidnine. V vseh primerih je šlo za posameznike, katerih telesna okvara je nastala po letu 2013, in to zaradi bolezni. Zadovoljen sem tudi, da je bila po našem večletnem posredovanju lani junija, julija končno sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katero so starši, ki bivajo z bolnim otrokom v bolnišnici upravičeni do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Starši lahko zdaj v bolnišnici z bolnim otrokom brezplačno bivajo do vključno njegovega 14. leta starosti, pred tem pa je to veljalo samo do 6. leta.

Po našem posredovanju je Vlada izdala tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisijah snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja. S tem so bili določeni ukrepi in postopki za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaženosti zraka z vonjem. Za katere nekatere dejavnosti pa so predpisane tudi mejne koncentracije vonja.

Takih pozitivnih premikov je bilo v mojem mandatu še veliko več, kar kaže na to, da se da doseči višje standarde človekovih pravic, če vse pristojne inštitucije v državi sodelujemo in v dialogu poiščemo skupne rešitve. Vsako naše uresničeno priporočilo ni zgolj uspeh naše inštitucije, ampak uspeh celotne države, ki je posameznicam in posameznikom s tem zagotovila njihovo temeljno dostojanstvo. Ob koncu se vam želim zahvaliti za sodelovanje in vam želim vse dobro. Hvala.

Najlepša hvala za vaše izčrpno poročilo.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta Rajku Fajtu. Izvolite.

Spoštovani predsednik Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, spoštovane poslanke, poslanci, Varuh človekovih pravic s sodelavci, predstavniki Vlade, spoštovane gospe in gospodje! Državni svet je varuhovo poročilo obravnaval na 20. seji 18. septembra 2024 in ga ocenil kot korektno pripravljenega, preglednega in informativnega. Kot zelo priročnega in koristnega smo ocenili tudi povzetek dela varuha za preteklo leto. V Državnem svetu smo podprli aktivnosti Varuha za zaščito človekovih pravic in izrazili željo, da bi državni organi bolj spoštovali njegova priporočila, pri čemer v razmislek dajemo krepitev nabora varuhovih pristojnosti v smeri preseganja priporočil in možnosti izrekanja sankcij. Varuha smo pozvali k še večji proaktivnosti, tudi v smislu sprotnega in okrepljenega obveščanja javnosti. O ugotovljenih kršitvah pa tudi k poglobljenim stikom z lokalnimi skupnostmi. Skupaj z varuhom smo kot eno od ključnih težav pri uresničevanju človekovih pravic na področju zdravstvene nege in socialne oskrbe v socialno varstvenih zavodih prepoznali kadrovsko podhranjenost. Pri tem ugotavljamo, da brez konkretnih zvišanj plačil za delo kmalu ne bo več možno zagotavljati ustreznega nivoja skrbi za starejše in ranljive skupine prebivalstva. Zaposleni v zdravstveni negi in socialni oskrbi namreč opravljajo težko fizično in psihično zahtevna dela, ki niso ustrezno ovrednotena.

Razpravljali smo tudi o še vedno predolgih čakalnih dobah v zdravstvu in zaskrbljujočem občasnem zapiranju posameznih oddelkov zdravstvenih zavodov zaradi kadrovskih stisk. Seveda nismo mogli mimo nedavnega primera zaprtja porodnišnice Trbovlje, vključno s pediatričnim oddelkom. Morebitnemu zaprtju porodnišnice sicer ostro nasprotujejo lokalne skupnosti v Zasavju. Z izzivi zaradi pomanjkanja kadra, ki se kažejo v nedostopnosti storitev, se soočamo tudi na področju socialno varstvenih zavodov. Veliko je že praznih postelj, oddelki se zapirajo, nekateri novi domovi se zaradi pomanjkanja kadrov ne morejo odpreti, kmalu pa naj bi bili zavodi primorani omejiti ali opustiti tudi izvajanje pomoči na domu. Tudi to bi zelo prizadelo lokalne skupnosti, ki so SIR pristojne za to obliko skupnostne skrbi. Glede na vse navedeno smo ocenili, da pogoji za pospešeno deinstitucionalizacijo na področju socialnega varstva še zdaleč niso izpolnjeni, pa tudi, da takšna rešitev ni primerna za vse, zagotovo ne za tiste posameznike, ki v domačem okolju ne morejo dobiti dovolj kakovostne in varne oskrbe. Trenutno je torej še veliko odprtih vprašanj, predvsem glede sistema dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživel na polno, zato je toliko bolj obremenjen sistem osebne asistence, ki pa ni na voljo vsem, na primer osebam po 65. letu, vključno z invalidi, ki presežejo to starostno mejo. Zagotoviti bi bilo treba tudi zadosten nivo oskrbe v okviru dolgotrajne oskrbe zlasti za tiste, ki potrebujejo 24-urno pomoč.

Razpravljali smo tudi o napredku pri reševanju primera domnevnega izvajanja verbalnega in fizičnega nasilja nad pacienti na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Na to temo je že večkrat v okviru Državnega sveta opozorila kolegica državna svetnica Monika Ažmar. Tudi varuh se je s to problematiko pospešeno ukvarjal in naj bi predstavil podporo poročili z več kot 50 priporočil kliniki in ministrstvu za zdravje. Izrekli smo tudi nekaj pohval glede spoštovanja opozoril varuha na neprimerno znižanje sredstev za delovanje varstveno delovnih centrov, označitev parkirnih mest za invalide v Mestni občini Ljubljana in določene premike pri reševanju problematike obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic, kjer pa se še čaka na sistemske spremembe. Slednje bi bilo treba nujno pospešiti in zaščititi novorojenčke in njihove mame. Spregovorili smo tudi o nesprejemljivem dejstvu, da Center za socialno delo Sežana še vedno ni dostopen za invalide, pa tudi o pomanjkanju sistemskih rešitev za osebe, ki se po poškodbi in bolezni ter medicinski rehabilitaciji vrnejo v domače, lokalno okolje, pa tudi delovno okolje, ki ni prilagojeno njihovim potrebam.

Pri iskanju sistemskih rešitev bi se lahko zgledovali po tujih ureditvah, na primer po nizozemskem že več let zapored v okviru obravnave varuhovih poročil razpravljamo tudi o še vedno neizvršeni obvezi države, da v skladu z drugim odstavkom 33. člena Konvencije o pravicah invalidov po 15 letih od njene ratifikacije končno vzpostavi neodvisno telo za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja konvencije. Ministrstvo za pravosodje in tudi varuh se sicer zadnji dve leti intenzivno angažirata na tem področju, a se pri tem premalo upošteva želje invalidov, ki so sicer že predlagali ustrezno rešitev. Da se takšno telo vzpostavi neodvisno od vlade in varuha, na podlagi ustreznega opolnomočenja Sveta za invalide Republike Slovenije za bolj neodvisno delovanje. Na to temo se je pod okriljem Državnega sveta odvilo že več aktivnosti, od zakonodajne iniciative, ki sta jo podprli tako Nacionalni svet invalidskih organizacij kot Svet za invalide Republike Slovenije, pa tudi posveta, na katerem je bilo sprejetih nekaj konkretnih sklepov, ki prav tako še niso bili uresničeni. Nedavno predlagana zakonodajna rešitev, ki jo je v javno razpravo dalo Ministrstvo za pravosodje in v skladu s katero bi vlogo neodvisnega organa v skladu s konvencijo prevzel varuh, pa je naletela na ostro nasprotovanje nacionalnega sveta invalidskih organizacij in Sveta za invalide Republike Slovenije. Predlog zakona je bil namreč pripravljen brez vključevanja invalidov oziroma reprezentativnih invalidskih organizacij, kar predstavlja kršitev načela nič o invalidih brez invalidov.

V razpravi seveda nismo mogli prezreti tudi trenutno zelo pereče problematike sobivanja romske skupnosti z večinskim prebivalstvom na Dolenjskem, pri čemer smo bili seznanjeni, da se na elektrarno vzdušje seli tudi v druge dele države, kjer bivajo Romi. Na primer v Prekmurju, ki je sicer od nekdaj veljalo za zgled sožitja različnih narodnih skupnosti. Varuha smo ob tem pozvali k okrepljeni neposredni komunikaciji tako z romskimi skupnostmi kot s predstavniki posameznih lokalnih skupnosti, kjer je trenutno ta problematika najbolj izrazita.

Toliko z naše strani, več pa seveda je zapisano tudi v mnenju, ki ste ga prejeli. Hvala za priložnost, predsednik. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj bi dal besedo predstavniku Vlade, da predstavi odzivni poročili. Boste vi v imenu Vlade? (Da.)

Ministrica Andreja Katič, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala, predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci Državnega zbora, spoštovani Varuh človekovih pravic s sodelavci, spoštovani Zagovornik načela enakosti, predstavniki tožilstva, policije, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, spoštovani kolegi iz ministrstev in vsi ostali prisotni!

Varuhova poročila izpostavljajo področja na katerih se srečujemo s težavami in ponujajo priporočila za njihovo odpravo. Svojo vsebino, kot je varuh predstavil, črpajo iz pobud, ki jih varuh obravnava in drugih varuhovih aktivnosti ter tako nudijo celovit pregled stanja na področju človekovih pravic v Republiki Sloveniji in seveda pomembno prispevajo k njegovemu izboljšanju. Varuhu in njegovim sodelavcem se ob tem zahvaljujem za trud, ki ga vlagajo v obravnavo primerov in v pripravo priporočil.

Vlada Republike Slovenije vsako leto pripravi odzivno poročilo na varuhova poročila, ki ga predstavi tukaj v Državnem zboru. Varuh v svojih poročilih izpostavlja tudi napredek oziroma primere, kjer je prišlo do izboljšanja stanja. Kot v preteklih letih je pripravo skupnega odzivnega poročila Vlade koordiniralo Ministrstvo za pravosodje, k podaji prispevkov pa so bili pozvani vsi resorji, torej vsa ministrstva in vse službe. V tej svoji vlogi kot Ministrstvo za pravosodje nismo nadrejeni drugim resorjem. Našo temeljno nalogo štejemo predvsem kot krepitev zavedanja o pomenu medsebojnega sodelovanja. Ocenjujem namreč, enako kot Varuh, da eden izmed največjih izzivov ostaja ravno reševanje tistih problemov, ki terjajo medsebojno usklajevanje in sodelovanje večjega števila resorjev. S tem se med navedenimi organi vzpostavlja medinstitucionalni dialog, hkrati pa to odzivno poročilo omogoča vpogled v delo Vlade na področju človekovih pravic. Tudi strokovni in splošni javnosti Vlada v odzivnem poročilu predstavlja odzive na nova poročila varuha, pa tudi na tista priporočila, ki jih je varuh podal že v preteklih poročilih, vendar jih je v letošnjem poročilu ponovil, kar omogoči spremljanje napredka pri njihovem uresničevanju. Ta napredek poskušamo predvsem predstaviti z ocenjevanjem stopnje izvrševanja priporočil s petimi standardiziranimi ocenami in na teh ocenah temelječo statistiko. Skupno odzivno poročilo Vlade je Vlada potrdila na 123. redni seji 3. oktobra letos. Za leto 2023 je varuh podal 84 novih priporočil, ki se nanašajo na Vlado. Od teh 84 priporočil je po oceni resorjev 25 priporočil realiziranih. 27 priporočil delno realiziranih, 16 priporočil nerealiziranih, 14 priporočil pa predstavlja stalno nalogo. Delno realizirana in realizirana priporočila si bo vlada seveda prav tako prizadevala uresničiti. Resorji zavračajo realizacijo dveh priporočil, kar pa seveda ne pomeni, da je problematika, ki jo ta poročila naslavljajo, spregledana ali da se je Vlada ne zaveda. Zavrnitev namreč pogosto izhaja iz omejenosti razpoložljivih virov v različnih prioritetah ali pa je posledica razsajanja glede metod oziroma sredstev za izboljšanje stanja na določenem področju. Razlogi za stališče vlade za vsako posamezno poročilo so v odzivnem poročilu natančno pojasnjeni, podrobnejša pojasnila pa bodo ob vaših morebitnih vprašanjih podali tudi predstavniki posameznih ministrstev, ki so danes tukaj prisotni. Poudarila pa bi tudi, da je letos prišlo do pomembnega napredka pri realizaciji priporočil iz varuhovih poročil iz preteklih let.

Tako je v celoti realiziranih 21 ponovljenih priporočil, število delno realiziranih ponovljenih priporočil se je zmanjšalo za deset, število nerealiziranih ponovljenih priporočil pa se je zmanjšalo za dve. Za rezultat uspešnega dialoga med Varuhom ter Vlado štejem, da je pri dveh preteklih priporočilih Vlada po ponovni oceni vseh okoliščin umaknila oceno zavrnitve realizacije, zaradi nestrinjanja.

Statistika seveda nudi le omejen vpogled v delo Vlade, zato mi dovolite, da se bežno dotaknem tudi vsebine. Varuh že več let zapored tudi tokrat opozarja na neuresničene odločbe Ustavnega sodišča. Aktualna Vlada je na tem področju v zadnjem času naredila velik korak naprej, in sicer je bilo v obdobju tega mandata uresničenih več kot 20 odločb Ustavnega sodišča. In če mi dovolite, da za trenutek spregovorim tudi v imenu Ministrstva za pravosodje, želim izpostaviti, da je k temu izdatno prispevalo tudi naše ministrstvo. V tem in v lanskem letu smo prispevali k uresničitvi 14 odločb. V letu 2023 je bilo s spremembo Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju izvršenih osem odločb Ustavnega sodišča. V letu 2024 pa smo prispevali k izvršitvi kar 12 odločb, in sicer tri odločbe so bile izvršene s spremembo Zakona o kazenskem postopku, tri odločbe s spremembo Zakona o prekrških, ena odločba, ki se je nanašala na Zakon o denacionalizaciji, je bila sicer izvršena, s spremembo Stanovanjskega zakona, tri odločbe s spremembo Zakona o parlamentarni preiskavi, dve odločbi pa bosta izvršeni z novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ministrstvo za pravosodje tudi pospešeno dela na prenovi sodniške zakonodaje, kar bomo poleg zakona, ki bo obravnaval mladoletne storilce kaznivih dejanj, naslovili tudi pobude varuha. In kar se tiče spremembe Zakona o Varuhu človekovih pravic, tudi sama sem se stala s predstavniki invalidov oziroma njihovih organizacij in tudi zaradi tega nismo nadaljevali s spremembo Zakona o varuhu človekovih pravic, kar imamo v načrtu, v začetku prihodnjega leta. Pred tem moramo dogovoriti primerno rešitev tudi z resornim ministrstvom. To pa ni edini primer, ko smo kot vlada dosegli premike. Priporočilih, ki jih je varuh izpostavljal že dlje časa. Naj omenim le nekatere: v javno obravnavo je bil na primer dan Zakon o psihoterapevtski dejavnosti.

S sprejemom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju smo natančneje opredelili obseg pravic, ki jih uživajo posamezniki. Vlada je sprejela strategijo deinstitucionalizacije do leta 2034. Šolam je bila poslana okrožnica o pregledih šolskih torb v primeru varnostnih tveganj. Sprejeta je bila uredba o načinu zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave mladoletnikov brez spremstva. Poenotili so se pregledi dovoljenih tehničnih predmetov z zavodi za prestajanje kazni. Pripravljen je bil nov projekt prostorska podatkovna podpora upravljanju javnega potniškega prometa, invalidi v javnem potniškem prometu, ki prinaša izboljšave pri prevozih invalidov. Pregledana je bila dostopnost 94 objektov v javni rabi za invalide in še bi lahko našteval. Seveda bodo moji kolegi iz drugih resorjev lahko naštevali še druga področja, kjer je prišlo do premikov pri uresničevanju priporočil varuha, mislim pa, da primeri dokazujejo, da je za nami uspešnejše leto z vidika uresničevanja človekovih pravic in svoboščin.

Na kratko se želim dotakniti še poročila o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma, torej poročila o nadzorih opravljenih v institucijah, kjer je posameznikom odvzeta prostost. Varuh v tem poročilu navaja kar nekaj izzivov, s katerimi se bo Vlada morala spopasti v prihodnje. Ne glede na navedeno pa brez dvoma ocenjujem, da je sporočilo varuha pretežno pozitivno. Varuh izpostavlja, in to je najpomembnejše, da v letu 2023 ni bilo mogoče zaslediti primerov mučenja in da se stanje v prostorih odvzema prostosti izboljšuje. Varuh tudi v okviru nalog državnega preventivnega mehanizma podaja različna priporočila institucijam, kjer je posameznikom odvzeta prostost, na primer policijskim postajam, zavodom za prestajanje kazni zapora, varstveno delovnim centrom in drugim. Potrebno je poudariti, da varuh ta priporočila posameznim zavodom oziroma institucijam podaja sproti, enako pa se slednji tudi nanje sproti odzivajo.

Odzivno poročilo Vlade zato v tem delu naslavlja odzive na posamezna priporočila in je posledično tudi nekoliko krajše. Ne glede na to pa velja izpostaviti, da je kljub velikemu številu podanih priporočil, in sicer 578, več kot polovica teh priporočil, natančneje 294, že realiziranih.

Za zaključek želim poudariti, da si bo Vlada Republike Slovenije še naprej prizadevala za dvig standardov varstva človekovih pravic. Pri tem varuha človekovih pravic vidimo kot organ, s katerim imamo skupne cilje in ki k nam pri naših prizadevanjih lahko svetuje in pomaga. In kot rečeno, smo vam s kolegi na voljo za vaša vprašanja. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj bi pa prešli na predstavitev odzivov po resorjih. Najprej dobi besedo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim in tistim, ki nas spremljate!

Najprej bi se rad zahvalil Varuhu človekovih pravic za predstavitev tega letnega poročila in ob tem poudaril, da na našem ministrstvu z vso resnostjo obravnavamo vseh 20 priporočil, ki jih je naslovil na nas. Poleg tega nas s poizvedbami in pobudami redno opozarja na številne konkretne težave, ki jih bodisi zazna na terenu bodisi pa jih nanj naslavljajo ljudje, ki se obračajo na vaš urad. Tudi sami smo seznanjeni s konkretnimi težavami ljudi. Razumeti moramo, da ravno naše ministrstvo ponuja pravice, storitve, programe, skratka pomoč in podporo najbolj prikrajšanim družbenim skupinam. In v tem delu smo lahko na nivo socialne varnosti v naši državi relativno ali pa primerjalno ponosni, a hkrati vemo, da so na številnih področjih potrebne in tudi možne izboljšave v tem delu so priporočila varuha pa tudi opozorila drugih deležnikov vedno dobrodošla.

Ena izmed naših ključnih prioritet je izboljšanje pogojev dela v socialnem varstvu. V kontekstu plačne reforme uvajamo reformo delovnih mest na centrih za socialno delo in krepimo zaposlovanje. Lani smo dodali 113 novih zaposlitev, v letu 2024 načrtujemo še dodatnih 80, v letu 2025 še več. Z novelo zakona o socialnem varstvu smo uvedli kadrovsko štipendiranje za študente socialnega dela, s čimer zagotavljamo strokoven kader za centre. Za večjo socialno vključenost in dostop do pomoči za uporabnike pripravljamo tudi nove projekte. Marca letos smo objavili razpis za sofinanciranje projektov socialne aktivacije. Izbrali smo 19 projektov, ki se bodo izvajali od avgusta do avgusta 2027. Ti projekti bodo izboljšali socialno vključenost in zaposlitvene možnosti ranljivih skupin. Uspešno smo izvedli tudi razpis za več generacijske centre, kjer bo 16 centrov izvajalo dejavnosti od avgusta 2024 do septembra 2029. Ti centri bodo nudili prostore za druženje, varstvo otrok ter različne aktivnosti, kar bo prispevalo k vključevanju oseb, izpostavljenih socialni izključenosti. V letošnjem letu bo objavljen razpis za večnamenske romske centre, kjer bomo vzpostavili deset centrov z namenom izboljšanja socialno ekonomskega položaja romske skupnosti prav tako pripravljamo dva podukrepa v okviru evropske kohezijske politike za posodobitev sistema socialnega varstva ter varstva otrok in družin, kar bo omogočilo dodatne zaposlitve. Na centrih za socialno delo na področju invalidov smo letos pripravili predlog zakona o osebni asistenci in predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Oba sta v postopku usklajevanja. Poleg tega je v obravnavi novela Zakona o invalidskih organizacijah, ki ureja financiranje nalog nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Pripravili smo tudi novelo Zakona o izenačevanju možnosti invalidov ter prenesli Direktivo o dostopnosti proizvodov in storitev ena naših ključnih prioritet ostaja boj proti nasilju, zato smo letos sprejeli Resolucijo o preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami ter načrtujemo izboljšanje zbiranja podatkov na tem področju. Poleg tega smo izvedli kampanjo proti nasilju in organizirali nacionalno konferenco. Posebno pozornost namenjamo starejšim, ki so vse pogosto žrtev nasilja. Prav tako aktivno delamo na odpravi prekarnosti. Vlada je sprejela izhodišča za strategijo, ki bo naslovila navidezno samozaposlitev agencijsko in platformo delo ter okrepila nadzorne institucije. Strategija se trenutno usklajuje na strokovni ravni. S temi in številnimi drugimi ukrepi sledimo številnim priporočilom Varuha človekovih pravic, ki jih bomo v načrtovanju naših aktivnosti in zakonskih spremembah še naprej poskušali v največji možni meri upoštevati. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednje je na vrsti Ministrstvo za notranje zadeve.

Doktor Darijo Levačić, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani varuh človekovih pravic in ostali gostje!

Ministrstvo za notranje zadeve z vso resnostjo obravnava vse ugotovitve, predloge in pobude varuha in si prizadeva za izboljšanje kakovosti svojega dela ter za odpravo vseh pomanjkljivosti na katere opozarja varuh. Zato smo že pristopili k realizaciji priporočil, ki jih varuh namenja Ministrstvu za notranje zadeve. V poročilu za leto 2023 je bilo 20 priporočil, od tega je bilo štiri priporočila nerealizirana, tudi ta so v fazi realizacije. Seveda se to nanaša tudi na zakonske rešitve in tako naprej, tako kot rečeno, so pa v fazi realizacije. Podrobneje smo na vsa vprašanja in priporočila varuha odgovorili v skupnem odzivnem poročilu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.

Za konec bi se samo zahvalil za vse pobude in sodelovanje, s ciljem, da bi dosegli še višji standard varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih. Hvala.