Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali vabljeni – gospe in gospodje in vsi ostali prisotni, lepo vas pozdravljam.

Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in da se seje ne more udeležiti poslanec, član Odbora za finance Anže Logar. Na seji kot… ja, kar nekaj imamo obvestil o nadomeščanju, tako da gremo po vrsti. Na seji so kot nadomestni članice in člani odbora, torej s pooblastili sodelujejo: poslanka Janja Sluga namesto poslanke Monike Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, poslanec Blaž Pavlin namesto poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Prejeli smo tudi opravičilo gospe Suzane Lep Šimenko, poslanke, članice odbora, ki se ne more udeležiti seje odbora. In prav tako smo prejeli opravičilo poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Še imamo kakšno nadomeščanje? Nimamo.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019, NUJNI POSTOPEK. Predlagatelj zakona je Vlada. Skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim Branetom Golubovićem je 6. decembra letos vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, tudi s to točko dnevnega reda in sicer s predlogom za izredno sejo Državnega zbora, ki bo 13. decembra 2018. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo dodatno gradivo k predlogu zakona in sicer mnenje zakonodajno-pravne službe z dne 5. decembra in novo mnenje z dne 6. decembra 2018. Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 7. decembra 2018. Pripombe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Delavske svetovalnice z dne 30. novembra. Dopis petih delodajalskih organizacij in zbornic s predlogom za amandma k 2. členu, z dne 10. decembra 2018. Predlog zakona je bil poslan tudi lokalnim skupnostim in prejeli smo naslednja mnenja. Dopis Združenja občin Slovenije, z dne 4. decembra letos in dopis Zveze mestnih občin Slovenije s sedežem v Kopru, z dne 10. decembra letošnjega leta. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije in sicer k 1., 3., 6., 7., 8., 9., 11. in 13. členu predloga zakona, z dne 11. decembra 2019. Poslanske skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati k 11. členu, z dne 11. decembra 2018 in Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke k 4. in 11. členu predloga zakona z dne 11. decembra 2018.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Predstavnica Ministrstva za finance je danes državna sekretarka gospa Saša Jazbec. Ne bom vas spraševal, če želite besedo, ampak vam besedo kar predajam. Izvolite gospa državna sekretarka.

Postopkovno ja, še prej poslanec Marko Pogačnik, postopkovno, izvolite.

Ja, spoštovani predsednik hvala za dano besedo, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi. Zdaj, pred nami je obravnava Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2018 in pa za leto 2019. Vemo vsi, da Vlada ni pripravila rebalansa proračuna za leto 2019 in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo. To pomeni, da danes je pred nami verjetno eden izmed najpomembnejših dokumentov za državo v leti 2019, kajti brez Zakona o izvrševanju proračuna se proračun ne more realizirati. Vlada je prisegla pred približno tremi meseci. Imeli smo že kar nekaj Odborov za finance in do danes jaz v parlamentu še nisem videl ministra za finance, gospoda Bertonclja. Glede na to, da je to najbolj pomembnejši finančni dokument za leto 2019, pričakujem obrazložitev, zakaj do danes v Državnem zboru še ni bilo ministra za finance. Jaz ga še nisem videl. Tudi na redni seji ne niti na odboru in danes gre za izredno pomembni dokument, praksa prejšnjih let je bila, da je vsaj pri proračunu bil v osnovi prisoten tudi Minister za finance. Kakšna prakso bo ta Vlada imela, lahko zdaj vidimo. Prosim pač za obrazložitev.

Hvala.

Hvala gospod poslanec.

Po običajni proceduri je vabljen minister za finance. Zakaj se ne udeležuje sej, niti odbora niti plenarnih sej Državnega zbora za enkrat vam ne morem povedati na podlagi tega kar ste vi zdajle izpostavil, vam pa zagotavljam, da ga bom poklical in ga bom vprašal zakaj ne hodi na seje in ga bom tudi posebej pozval, da se udeležuje teh sej oziroma v kolikor ne more, da pač to ustrezno tudi utemelji. Za dodatno obrazložitev, zakaj danes ni ministra, pa lahko prosim tudi gospo državno sekretarko, če lahko s tem v zvezi sploh kaj pove.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, hvala lepa za vprašanja.

Gospod Pogačnik, državni proračun za leto 2019 in Zakon o njegovem izvrševanju je v bistvu že sprejet od novembra lani. Zakon, ki je danes pred vami, je v bistvu posledica tega, da je bilo v letošnjem letu sprejetih kar nekaj odločitev, ki terjajo spremembe v že obstoječem zakonu zato, da bi se uveljavile že s 1. 1. 2019. Vlada bo po obravnavi tega zakona pripravila rebalans proračuna 2019. Rebalans se lahko pripravi šele v letu, ko se tekoči proračun oziroma, ko se proračun izvršuje. Takrat bo pripravila tudi nov Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, pred tem bo ta odbor kot tudi Državni zbor obravnaval še odlok o okviru in to so teme za katere smo se dogovarjali z ministrom, da bi se jih udeležil današnje seje, konkretno se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti. Mu bom pa tudi jaz predala vaše ponovno vabilo.

Dobro. Hvala lepa.

Potem prehajamo, gospa državna sekretarka, na tisto kar smo že prej začeli, se pravi, prosim vas za uvodno obrazložitev sprememb in dopolnitev predloga zakona.

Izvolite.

Hvala.

Kot sem v uvodu že poudarila, razlog zakaj sprejemamo ta oziroma zakaj je Vlada ta zakon sprejela. Na seji, 22. 11., obravnava pa naslednje vsebine. V 1. členu določa pravno podlago po kateri se bodo lahko spremembe, ki bodo nastale pri poslih upravljanja z obrestnimi tveganji dolga državnega proračuna, se bodo lahko evidentirale le na kontih bilance stanja. Potem na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah je bilo treba zagotoviti pravne podlage za vzpostavitev delovanja proračunskega sklada iz katerega se bo financiral razvoj nevladnih organizacij. Gre za sredstva, ki jih vsak zavezanec za dohodnino, torej, ki lahko vsak zavezanec za dohodnino del svoje odmerjene dohodnine do 0,5 % nameni za donacijo organizacijam, ki delujejo v splošno korist, in da se je tega doslej posluževalo približno polovica zavezancev, preostala razlika do 0,5 % dohodnine bo predstavljala namenski vir za proračunski sklad. Predlagani zakon v 3. členu določa izjemo pri prevzemanju večletnih obveznosti, ki bo Ministrstvo za obrambo omogočala opremljanje Slovenske vojske z najpomembnejšimi razvojnimi programi, ob upoštevanju, da se vojaška oprema praviloma naroča po tujih dobaviteljih pomeni, da pogodb pod pogoji, ki so določeni v veljavnem zakonu, da jih je zelo težko sklepati in se jim zato na ta način daje izjema od tega pravila. Določa se tudi pravna podlaga, ki državi omogoča upravljanje s tistimi kapitalskimi naložbami s katerimi ne upravlja Slovenski državni holding oziroma predlagani zakon določa pripravo letnega načrta upravljanja s kapitalskimi naložbami s katerimi upravlja Vlada. V tem delu je treba pojasniti, da so tudi kapitalske naložbe s katerimi upravlja Vlada, to so SODO, Eles, Borzen, potem 2TDK, Kobilarna Lipica, DRI in Slovenski gozdovi, da so vključene v strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki jih sprejema Državni zbor in s tem členom se v bistvu upravljavski proces poenoti z drugimi naložbami, se pravi s tistimi, ki že sedaj upravlja SDH.

Potem je Vlada letos uspela z občinskimi združenji skleniti dogovor v višini povprečnine za leto 2019, ki znaša 573 evrov in pol in to določa 7. člen zakona. 8. člen zakona omogoča maksimalno dodatno zaposlovanje pri državnih organih, in sicer 0,8 % več, kot je bilo stanje zaposlenih na 31. december 2017 plus 10 dodatnih zaposlitev na Inšpektoratu za delo in 10 na Ministrstvu za okolje in prostor za izvajanje ukrepov iz Sklada za podnebnem spremembe. Prav tako ta člen dovoljuje dodatno zaposlovanje za čas projekta predsedovanja Slovenije Svetu EU in vzpostavlja pravno podlago za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu, na katerega so bile v preteklosti te dejavnosti prenesene z neposrednih oziroma posrednih proračunskih uporabnikov. V skladu z dogovorom s sindikati, stavkovnim dogovorim se v 9. členu določa izplačevanje jubilejnih nagrad in pa omejitev izplačevanja delovne uspešnosti. Se pravi, to je usklajeno s sindikati, to so bile zaveze oziroma to so ukrepi, ki so ustvarili fiskalni prostor za stavkovne zahteve. 10. člen določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2019, in sicer v odvisnosti od dejansko dosežene rasti v letu 2018. V 11. členu je pa Vlada določila, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom z izjemo dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesne okvare, da se v letu 2019 ne uskladijo in da se ne uskladi tudi meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev. V skladu s sistemskim zakonom ZPIZ se v 12. členu določa višina letnega dodatka za upokojence, in sicer za razliko od tam, kjer sta dva razreda je tu določenih pet različnih višin v skupnem znesku 140 milijonov evrov.

Kot že rečeno v uvodu so v predlaganem zakonu urejene samo tiste najbolj nujne vsebine, tiste, ki se morajo uveljaviti s 1. januarjem 2019. Ker bo Vlada pripravila rebalans proračuna 2019 bo treba potem zraven pripraviti tudi nov zakon o izvrševanju proračunov, ki ga bomo potem sočasno predstavili. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ali želite besedo tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo dajem gospe mag. Sonji Bien Karlovšek. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju podala splošno pripombo in pripombe k posameznim členom. Pripombe k posameznim členom so ustrezno upoštevane z amandmaji petih poslanskih skupin. Sicer pa je z amandmaji predlagana tudi sprememba 3. člena tako, da se 3. člen črta. 11. člen pa se spremeni tako, da ohranja in spreminja drugi odstavek predlaganega novega 66.a člena. Ni pa upoštevana splošna pripomba, ki je v mnenju podrobneje obrazložena, in sicer da vsebina novih 60.a, b., c. in č. člena, ki se dodajo z 9. členom predloga zakona ne sodijo v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, kar predstavljajo vsebine, ki so se doslej urejala v tako imenovanih interventnih zakonih o ukrepih s področja plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Pojasnili smo tudi, da ta pripomba ni dala zgolj s pravno sistemskega vidika, temveč zato, ker je bila v letu 2013 spremenjena Ustava, in sicer v 90. členu, ki je določila, da o zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, referenduma ni dopustno razpisati. Zaradi tega je treba pri uvrščanju vsebin v ta zakon posebej upoštevati ustavnopravni vidik, saj bi zaradi širjenja tega zakona z vsebinami, ki se ne nanašajo na vsebine, ki omogočajo izvrševanje državnega proračuna, lahko prekomerno posegli v pravico do referenduma.

Hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem predstavnika Državnega sveta, in sicer njegove Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, če želi besedo? Gospod Oskar Komac, beseda je vaša.

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.

Bom kratek. Pa vendar bi nekatere stvari želel poudariti. Sicer komisija predlog zakona podpira. Istočasno pa bi dodal, da se je oblikovalo na sami seji komisije kar ena poglobljena razprava, lahko rečem, na katero smo dobili več ali manj ustrezne odgovore. Ne bom jih tukaj ponavljal, ker jih imate v svojih materialih. Posebej bi poudaril, da je prišlo tudi do uskladitve z združenji, ki zastopajo lokalne skupnosti. Mislim, da je to en pomemben premik v tem obdobju, namreč kar nekaj let nazaj smo imeli tukaj, bom rekel, izredne težave in, milo rečeno, vsaj slabo voljo. Tako da je tudi, bom rekel, s strani predstavnikov lokalne skupnosti prišla podpora. Mislim, da tudi ta dogovor, da se v naslednjem letu oblikuje neka skupna komisija, neko telo, ki bo bdelo in iskalo možnosti, rešitve, mislim, da je dobra. Kot sem pa rekel, komisija predlog zakona podpira.

Hvala.