Lep pozdrav vsem skupaj, članom odbora, vabljenim ter ostalim prisotnim!

Začenjam 30. nujno sejo Odbora za kulturo. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora z eno točko: Predlog priporočila v zvezi z delovanjem javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Vabljeni so razvidni iz sklica seje. Dodatno pa so bili na sejo vabljeni: Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija, Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija, Ksenija Horvat, direktorica Televizije Slovenija, Polona Fijavž, odgovorna urednica Informativnega programa Televizije Slovenija, Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, doktor Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Matevž Tomšič, predsednik Združenja publicistov in novinarjev, potem Društvo novinarjev Slovenije, Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča Republike Slovenije, Andrej Grebenc, predsednik Zveze organizacij civilne družbe Slovenije in pa doktor Jože Možina, novinar.

Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel ob začetku obravnave predloga priporočila. V poslovniškem roku pa amandmaji niso bili vloženi. Obravnava predloženega predloga priporočila bo potekala na način kot ga je Državni zbor uveljavil v primerih ob obravnavi aktov, ki jih sprejema Državni zbor v enofaznem postopku, torej po analogiji zakonodajnega postopka s pripravo dopolnjenega predloga akta v primeru sprejetja amandmajev na matičnem delovnem telesu.

Želi predlagatelj predloga priporočila podati dopolnilno obrazložitev? (Da.)

Izvolite besedo, kolega Hoivik.

Predsednica Odbora za kulturo, hvala lepa za besedo.

Spoštovani vabljeni gostje, spoštovana direktorica, šefica Uprave RTV Slovenija, spoštovani predsednik Sveta RTV Slovenija, vsi navzoči, predstavniki Vlade, predvsem Ministrstva za kulturo, kolegi in kolegice!

Jutri bo minilo ravno dve leti od trojnega referenduma, ko so ljudje kar v veliki meri, preko 40 odstotkov odšli na referendum o Zakonu o vladi, o Zakonu o dolgotrajni oskrbi in današnja tema o Zakonu o RTV Slovenija. Tudi medijsko se je najbolj poročalo predvsem o slednjem zakonu, torej o zakonu o naši največji javni medijski hiši, torej o Radiu televizija Slovenija. Če se spomnimo in gremo približno dve leti v preteklost, malo več v kampanjo pred temi tremi referendumi, kako je vladna koalicija obljubljala tako imenovano depolitizacijo tega javnega zavoda, kako je potem tudi predsednik Vlade v kampanji, predvsem pa po kampanji leto dni nazaj povedal javno v TV Odmevih, da je bil cilj edini in to je očiščenje RTV janšistov. In kaj smo dobili po tako imenovanem očiščenju RTV janšistov? Dobili smo, kar plačujemo. Dobili smo, da bo v letu 2025 vsako izmed več kot 630000 gospodinjstev plačevalo RTV prispevek ne več po ceni 12,75 evra na mesec, ampak po ceni 14,02 evra na mesec. Če prevedemo, to je približno 15 evrov več za to javno hišo na leto. 15 evrov se sliši morda malo na letni osnovi, ampak to je tudi, bomo temu rekli z odlokom dodatni davek, ki ga vlada Roberta Goloba nalaga našim državljanom in državljankam. Zdaj predsednik vlade, doktor Robert Golob je po tem odmevnem referendumu dejal, citiram: "Spremembe na RTV ne bo čez noč, pričakujem, da bomo čez dva meseca zopet imeli javno RTV, ki so jo volivci danes osvobodili politike in bodo novinarji in ostali zaposleni lahko opravljali svoje poslanstvo transparentnega in objektivnega informiranja javnosti." Na primer, predsednica Državnega zbora, gospa magistrica Urška Klakočar Zupančič je dejala da so veseli ker bodo javno RTV rešili strankarskega političnega primeža v katerem se je znašla. In kot sem že omenjal, kaj je predsednik Vlade dejal leto dni nazaj, predvsem ko je izbruhnila afera po izjavah nekdanje ministrice za notranje zadeve gospe Bobnar in se zdaj po skoraj dveh letih tudi policija uradno naznanila utemeljen sum kaznivega dejanja zoper predsednika Vlade. Takrat je predsednik Vlade v TV Odmevih gospe voditeljici, novinarki Tanji Starič dejal, citiram: "In če kdo ve, veste to vi, tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma in jaz vem, da vi natančno veste kaj to pomeni".

Zdaj pa situacija, ki jo spremljamo danes. Na primer Ustavno sodišče se je zavezalo, ko je dobilo v presojo ta zakon s strani pobudnikov takratne še uprave oziroma šefov RTV, da bo prednostno absolutno odločilo ali je ta zakon ustaven ali protiustaven. Ko je prišla nova garnitura oziroma novo vodstvo, seveda je uprava takoj to pobudo z ustavnega sodišča umaknila in zato je tudi Državni svet bil eden izmed pritožnikov na Ustavno sodišče. Po 700 dneh, še enkrat 700 dneh Ustavno sodišče ni bilo zmožno odločiti ali je Zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Zdaj v času odločanja Ustavnega sodišča o tej sporni noveli, smo bili priča še eni kontroverznosti. Na primer, Ustavno sodišče Republike Slovenije je nepričakovano obiskala takratna evropska komisarka Vera Joureva in se sestala s takratnim predsednikom Ustavnega sodišča doktorjem Matejem Accettom, kar so mnogi videli in razumeli kot pritisk na neodvisno delo sodišča. Še danes ni celotna korespondenca oziroma pogovor med predsednikom Ustavnega sodišča in evropsko komisarko razvidna, kljub temu, da je naš evropski poslanec doktor Milan Zver večkrat prosil, zaprosil legalno in tudi v pričakovanjih javnosti, da naj urad Evropske komisarke le pošlje, o čem je tekel govor. Takrat smo slišali, da govor ni tekel o aktualni noveli Zakona o RTV, ampak le tako se je kar naenkrat znašla evropska komisarka pri predsedniku evropskega, pri predsedniku, se opravičujem, Ustavnega sodišča pri doktorju Acetu.

Potem smo prišli v maj 2023. Ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odpravilo začasno zadržanje novele zakona, o vsebini pa kot že omenjeno še do danes ni odločilo. Tako je junija 2023 začel delovati novi svet RTV Slovenija in tudi nova uprava. Za predsednika sveta je bil izvoljen tudi danes z nami gospod Goran Forbici, ki prihaja iz nevladnega sektorja. In potem smo spremljali res čistko na vodilnih mestih, šikaniranje vseh zaposlenih, ki so v času prejšnje vlade prišli do zaposlitve na tem javnem zavodu oziroma do drugih vidnejših položajev. Priča smo bili tudi prigodam, ko so zaposleni morali, ko so zaposlenim morali nuditi takrat nujno medicinsko pomoč. No, kljub temu, kljub aktivnemu delu pri tako imenovanem čiščenju janšistov, se je kmalu izkazalo, da je novo vodstvo nesposobno in očitno tudi ni v harmoniji z novo nastavljenim tako imenovano depolitiziranim svetom RTV Slovenija. Decembra 2023 torej kmalu bo eno leto je tako odstopil član uprave RTV Slovenija Simon Kardum, sledilo je še več odstopov, med drugim tudi predsednik uprave je odstopil, gospod Zvezdan Martič, ki sedaj vodi oddajo Intervju in član uprave Andrej Trček. Nekaj časa smo se za, torej državljani in državljanke spraševali, ali sploh imamo delujoče vodstvo RTV Slovenija. No, novo predsednico ste potrdili septembra in to je gospa Natalija Gorščak, ki jo prav tako pozdravljam danes med nami. Zdaj, kar se tiče nesposobnosti prejšnjega vodstva RTV Slovenija, se je pokazala predvsem preko finančnega ne upravljanja javnega zavoda. Tako je morala Vlada že v letu 2023 dokapitalizirati RTV s petimi milijoni evri za tako imenovano sofinanciranje radijskih in televizijskih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost, še deset milijonov evrov pa jim je aprila letos s sklepom vlade namenila tudi za tekoče leto, torej v dveh letih dodatnih 15 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja oziroma, to gre denar iz proračuna, ampak to ni bilo dovolj. Kot sem dejal, konec avgusta, mislim, da je bil ravno zadnji dan avgusta tudi zakonsko določen skrajni rok, je vlada sprejela odlok in ga potrdila, objavila v Uradnem listu, kjer bo s 1. januarjem 2025 sedanjih 12,75 evra dvignila obvezen RTV prispevek na 14,02 evra. No, tukaj je bilo sicer nekaj zadržanih pogledov, tudi minister Boštjančič ni bil najbolj zadovoljen, ampak na koncu so za ta dvig glasovali prav vsi ministri in ministrice Golobove vlade.

Zdaj, kaj je dejala ministrica za kulturo, citiram: "Vsi skupaj se zavedamo, da financiranje ni edina težava RTV, RTV Slovenija, ampak da bodo potrebne tudi organizacijske spremembe."

Po njenih besedah so se za dvig RTV prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih, pri tem pa so upoštevali, da so se stroški RTV Slovenija v zadnjih 12 letih povišali. Spremembe zakona o RTV Slovenija naj bi vlada po napovedih ministrice obravnavala še letos. Torej pričakujemo nov zakon o RTV, kljub temu, da še ne vemo ali je sploh že veljaven zakon ustaven ali protiustaven, in s temi dejanji se tako kot vedno bolj izkazuje, da je zakon, ki so ga vladajoči prodajali kot rešitev, torej julija 2022, očitno zelo problematičen.

Zdaj pa pridemo do zadnjega odmevnega primera in to pa je oziroma to pa nakazuje na izrazito političen prevzem RTV Slovenija in prevlado enoumja, ki smo ga tudi v opozicijski SDS napovedovali v sami kampanji pred referendumom 27. novembra 2022. Gospa Polona Fijavž, ki pa je danes žal ne vidim med nami, Odgovorna urednica informativnega programa je prepovedala intervju z Uršo Cankar Soares, koordinatorico Pohoda za življenje rekoč, da ni primerna za žanr intervjuja, oziroma dejala je, da bi lahko gospa Soares govorila v nasprotju z ustavno ureditvijo. Zdaj, gospod doktor Jože Možina, voditelj te oddaje in tudi urednik je dejal, da je to čutil kot izreden pritisk in ne samo pritisk, ampak tudi pravzaprav cenzura. Šlo je za direktno, eklatantno cenzuro intervjuja, kajti zanimivo bi bilo videti, da bi bil intervju posnet, potem seveda odgovorni urednik je dolžan to pogledati in naknadno cenzurirati, če seveda misli, da je bila diskriminacija ustavnega načela kršena oziroma upoštevana, moramo pa poudariti, da je bila cenzura narejena pred samim snemanjem intervjuja. Zdaj, jaz menim, da 39. člen Ustave, kjer je zapisano, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, ter da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja, še velja v naši državi. Izgleda to več ne velja na RTV Slovenija. Zdaj, Združenje novinarjev in publicistov je odločitev označilo za škandalozno in z novinarskega stališča nedopustno, citiram: "S tem je na javni televiziji odprla polje diskriminaciji, novim delitvam in razlikovanju na naše in vaše. Odločitev odgovorne urednice Polone Fijavž, da poseže v avtonomno uredniško odločitev Jožeta Možine, predstavlja nedopusten madež najmanj na dveh neodtujljivih in ustavno zagotovljenih pravicah enakosti pred zakonom in svobodi govora. Krši tudi pravico javnosti do obveščenosti toliko bolj, ker je odgovorna urednica vanjo posegla vnaprej, še preden bi oddajo lahko vsebinsko ocenila." Gospo Fijavževo je to združenje pozvalo k odstopu. Zanimivo pa je, da največje združenje novinarjev, DNS, ni reklo nič. Vsaj kolikor sem jaz seznanjen, se ni obregnilo ob to očitno cenzuro. V Zvezi organizacij civilne družbe Slovenije so prav tako izrazili zgroženost nad dejstvom, da RTV Slovenija prepoveduje novinarju doktorju Jožetu Možini, da opravi intervju z Uršo Cankar Ars, koordinatorko Pohoda za življenje, ki se je pred kratkim odvijal v Kopru, Mariboru in Ljubljani o čemer je RTV Slovenija poročal izjemno manipulativno. S takšno prepovedjo je urednica Polona Fijavž s samovoljno odločitvijo in z njo tudi RTV Slovenija, očitno kršila dve z Ustavo Republike Slovenije določeni svoboščini: prvič, pravico do svobode govora in drugič, enakopravnost vseh oseb. Navedli so še, citiram: "Ne razumemo, kako si lahko nek urednik javne medijske storitve v Sloveniji dovoli tak kazniv poseg v ustavno zagotovljene pravice."

Potem pa preidemo na zunanjo politiko. Priča smo bili izraziti zmagi republikanskega kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, gospoda Donalda Trumpa. Zdaj pa naj navedem, kako je v osrednji informativni oddaji Dogodki in odmevi v sredo 6. novembra, politični, bom rekel, ne komentator, ampak kar agitator, komentiral oziroma objektivno, neodvisno, seveda sem sarkastičen, opremil to zmago, citiram: "Trump je pokazal rdeči karton ameriški liberalni demokraciji. Sam se je povzpel na vrh, nihče mu ne more nič. V rokah drži praktično vse vzvode oblasti, z Vrhovnim sodiščem vred. Z drugim Trumpovim prihodom sicer ne bo konca sveta." Dodal je tudi še: "Pustil bo, da Izraelci poteptajo Palestince, če se sami ne dogovorijo drugače." Ter zaključil z besedami, citiram: "Tako se bo tudi Slovenija znašla pred zoprno izbiro ali naj začne pospešeno varčevati za orožje ali naj iz Nata preprosto izstopi."

Po našem mnenju v naši poslanski skupini so takšne besede, taka osrednja informativna oddaja, v neskladju z Zakonom o medijih, v neskladju z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, s Statutom RTV Slovenija, poklicnimi merili in programskimi standardi. Zagotovo pa imajo tovrstna dejanja in enostranski program vpliv tudi na samo gledanost RTV Slovenija, ki je zgodovinsko nizka. Pod tako imenovanim depolitiziranim vodstvom se tako dokazano dogaja najnižja gledanost osrednjih informativnih oddaj Dnevnika oziroma TV Dnevnika in TV Odmevov v zadnjih 60 letih.

Podatki iz maja 2024 kažejo, da je vodstvo TV Slovenija doseglo najnižjo gledanost osrednjih in najpomembnejših informativnih oddaj Dnevnik in Odmevi. Dnevnik je maja 2024 povprečno gledalo komaj 17,2 odstotka tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. Še slabše je bilo z gledanostjo Odmevov. Mnogi so bili takrat prepričani, da nižje ne gre, a so se zmotili. Informativni program TV Slovenija je poleti zabeležil nov rekord, novo najnižjo gledanost v zgodovini.

Novi podatki kažejo, da je oddaja Dnevnik od 15. julija do 15. avgusta letošnjega leta zabeležila komaj 4,5 odstotno gledanost oziroma zgolj 16 odstotkov tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. V povprečju si je posamezno oddajo ogledalo le še 86 tisoč gledalcev, kar je znatno manj kot na primer v istem obdobju leta 2020, ko si je oddajo v povprečju ogledalo 121 tisoč gledalcev. Kam je padel informativni program TV Slovenija, ki smo mu davkoplačevalci v zadnjih letih namenili več sto milijonov evrov, pove podatek, da je leta 2003, torej pred dobrimi 20 leti, oddajo Dnevnik v povprečju gledalo več kot 222 tisoč gledalcev, danes le še 86 tisoč gledalcev.

Še slabše rezultate so zabeležili TV Odmevi, ki so od 15. julija do 15. avgusta 2024 zabeležili komaj 3,3 odstotno gledanost oziroma le 13 odstotkov tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. V povprečju si je posamezno oddajo ogledalo le še 62 tisoč gledalcev, kar je znatno manj kot v istem obdobju na primer leta 2015, torej pred desetimi leti, ko si je oddajo v povprečju ogledalo 137 tisoč gledalcev. Ob tem je potrebno upoštevati, da je gledanost oddaje poleti običajno precej višja od ostalih mesecev v letu, kar pomeni, da bo letno povprečje najbrž še nižje.

Naj ob tem še enkrat spomnimo, da ne gre za neko nepomembno ustanovo, ampak je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki se financira iz prispevka vseh državljanov, opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki je določena, določena z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, v Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom in statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.

V naši Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da gre poleg popolne zlorabe pojma depolitizacija, kot se je prijel ta termin referenduma in tudi nadaljnjih razprav, tudi za nedopustna ravnanja, cenzure, šikaniranja in poseganja v človekovo integriteto in dostojanstvo ter predvsem neizpolnjevanja zakonskih obvez. Zato smo tudi vložili predlog za izredno sejo oziroma nujno sejo tega odbora in tudi izredno sejo parlamentarne, parlamentarne skupščine oziroma Državnega zbora.

Sedaj pa naj navedem še naša priporočila v tem uvodnem delu. Prvo priporočilo, ki ga predlagamo Državnemu zboru, da ga sprejme, priporočila se v večini nanašajo na Vlado, eno pa na Ustavno sodišče. Prvič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da prepreči in ustavi cenzuro na RTV Slovenija. Drugič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da nemudoma preneha s kršitvami 5. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki določa, da morajo novinarji in odgovorni uredniki pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij ter načelo politične uravnoteženosti in svetovno nazorskega pluralizma. Tretjič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da ustrezno zaščiti avtonomijo novinarskega dela in po enakih kriterijih obravnava vse zaposlene novinarje na javnem zavodu RTV Slovenija ter deluje v skladu z zakonsko določenimi pooblastili. Četrtič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da na Računsko sodišče Republike Slovenije poda poziv, da v skladu s svojimi pristojnostmi preveri in odboru predloži poročilo ali so se proračunska sredstva v višini 15 milijonov evrov za leto 2023 in 24 namensko porabila za izvajanje programa narodnih manjšin. In še petič, to pa je priporočilo Ustavnemu sodišču: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da v skladu s svojimi pristojnostmi v najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti členov zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Toliko za uvod, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Postopkovno, kolegica Tamara Vonta.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Samo nekaj morda na začetku, da ne bi preveč zašli v tej malce humoristični razpravi. Bi želela povedati, da recimo jaz se ne ukvarjam prav veliko s kemijo, ker o njej nimam pojma. Ampak težko pa poslušam, da nekdo razlaga o nečem, o novinarstvu in novinarskih zvrsteh, o katerih očitno nima pojma. Namreč, če mi govorimo o komentarju, potem komentar nikoli ne more biti objektiven, komentar je subjektiven. Kaj je komentar: mnenje nekoga o nečem, in to je to. Skratka, to ni poročilo o volitvah, to je komentar. Jaz komentiram, recimo, vaš nastop, spoštovani kolega Hoivik, in to je moj subjektiven pogled na to, in enako velja tudi za novinarja. Poglejte si novinarske zvrsti, dobro si jih preberite, naštejte, pa boste videli za vsakega od teh, kakšne so njihove značilnosti, preden se smešite tule. Hvala.

Hvala.

To sicer ni bilo postopkovno, ampak smo razumeli sporočilo.

Predlagatelj, izvolite besedo.

To je bila eklatantna kršitev Poslovnika in zaslužila bi si gospa Vonta opomin s strani predsednice. To je prvo.

Zdaj, kar se pa tiče drugega, bom se takoj odzval, da ne bo šlo v pozabo. Poglejte, če bi gospod nastopal pri Marcelu, če bi nastopal v, ne vem, Centrifugi, ima vso, celo zaželeno je podati svoj komentar v osrednji informativni oddaji Dogodki in odmevi ob, 3.30 ki se mi zdi, me bo direktorica popravila, je to ena izmed dveh, ta ob 3.30 in potem tista ob 6.30, najbolj poslušanih radijskih oddaj nacionalne televizije, če se ne motim. Takrat, takrat pa po mojem mnenju mora biti poročanje torej nepristransko, objektivno, ne pa z besedami. Ne bo konec sveta, ko zmaga s 77 milijoni republikanski kandidat. Toliko.

Hvala.

Torej, sem opozorila kolegico, da to ni bil postopkovni, ne bom pa dajala opominov. Upam, da sta se sedaj dogovorila, seveda mimo Poslovnika.

Besedo sedaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktorici Andreji Kurent, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, skladno z vlogo, ki jo ima Zakonodajno-pravna služba po zakonu in Poslovniku, je pripravila pisno mnenje o predlogu priporočil. Bolj pravilno bi bilo sicer o predlogu priporočila v zvezi z delovanjem javnega zavoda RTV. Opredelili smo se samo do teh priporočil, ne tudi o vsebini zahteve za izredno sejo, o čemer je bilo govora, ker to ni naša naloga. Uvodoma smo pojasnili, kakšna je sploh narava priporočil. Bistvo vsega je, da priporočilo Državnega zbora ni pravni, ampak je političen akt, zato niti ne more ustvarjati pravnih učinkov, zato bo mnenje tudi kar je najbolj hitro možno povzela. Prejeli ste ga, danes je v pisni obliki ste si ga lahko prebrali. Kot skupno za prve štiri točke teh priporočil smo si zastavili vprašanje, zakaj oziroma ali je sploh ustrezno tako posredno naslavljanje subjektov, se je v bistvu Državni zbor ta svoj poziv dejansko, čeprav preko priporočila Vladi namenja vodstvu rtv Slovenija, nadaljnje vprašanje je bilo ali to sploh sodi med pristojnosti vlade, saj v bistvu vlada nima več tako širokih pooblastil po novem in sedaj veljavnem zakonu.

Predlagatelju smo tudi priporočili, da bi mogel operacionalizirati, kaj si je zamislil pod izrazom vodstvo RTV Slovenija in pojasnili, kdo, kdo to sploh so po zakonu v zvezi s temi samimi točkami. Konkretno pa združili smo ugotovitve s 1. in 3. točko. Prva je glede, bom kar kratko govorila, glede cenzure, 3. točka, da se zaščiti avtonomija novinarskega dela in da se enako obravnavajo vsi zaposleni. Tukaj smo navedli, da je temeljno načelo delovanja medijev, kar je tudi RTV Slovenija, avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju in širjenju programskih vsebin. To je namreč odraz pravice do svobode izražanja, izražanja, kot je določeno v 39. členu Ustave. Citirali smo odločbo Ustavnega sodišča (citiram): "Svoboda izražanja za javna glasila pomeni, da so neodvisna od vsakršnega državnega ali drugega nadzora in da ni dovoljena nikakršna cenzura od zunaj." (Konec citata.)

To pomeni, da v bistvu pravna ureditev se pravi, tako zakon, kot Ustava in tako naprej, Državnemu zboru in tudi Vladi preprečuje, da bi nadzirala, da bi ta dva nadzirala in ocenjevala raven avtonomije posameznega medija, novinarjev in urednikov in da bi se izrekala do posameznih primerov. V bistvu je naloga oziroma pristojnost Državnega zbora in Vlade, da če ugotovi neke nepravilnosti, neskladnosti, pomanjkljivosti, da predlaga in sprejme ustrezne predpise, s katerimi se zagotovi programska, organizacijska in finančna samostojnost javnih medijev, tudi televizije.

V zvezi z 2. točko, kjer je predlagatelj navedel, da naj RTV seveda, da Državni zbor priporoča Vladi, da Vlada pozove vodstvo RTV, da nemudoma preneha s kršitvami 5. člena zakona. Tukaj smo pojasnili, da se pač vsak zakon seveda mora spoštovati, kar se tiče ali je, to se nanaša na Zakon o RTV ali na zakon s področja delovno pravne zakonodaje, to se pač mora spoštovati, to je 2. člen ustave in tako naprej. Zato smo dali opazko, da v bistvu dodatno pozivanje državnega zbora na tem mestu ni primerno. S 4. točko kjer naj bi se vlada pozvala računsko sodišče, da naredi v bistvu neko revizijo. Revizijo, tukaj smo se pa sklicevali kar na Zakon o računskem sodišču. Ki pravi, da Računsko sodišče samostojno odloča, katere revizije bo izvedlo v posameznem letu, da pa mora obravnavati tudi predloge poslancev, delovnih teles Državnega zbora, Vlade, ministrstev in organov lokalnih skupnosti. To smo na široko obrazložili in zato na koncu omenili, da v bistvu predlog za revizijo bi lahko podal tudi posamezen poslanec in bi se celotnemu temu postopku lahko izognil. Hkrati smo opozorili, da Računsko sodišče najmanj enkrat letno mora Državnemu zboru predložiti v obravnavo poročilo o svojem delu, iz česar pa ne izhaja, da bi moralo Računsko sodišče pripraviti tudi posebno poročilo za odbor, s tem, da tukaj se je predvidevalo, da je to Odbor za kulturo, lahko bi bil tudi bila Komisija za nadzor javnih financ, To bi bilo treba tudi konkretno določiti. V zvezi z zadnjo 5. točko kjer naj bi državni zbor priporočil ustavnemu sodišču, da pohiti z oceno za pobudo za oceno ustavnosti, ki se vodi pod številko U1-479/22, smo zapisali kronologijo dela ustavnega sodišča, da je najprej sprejel sklep o zadržanju izvajanja dela zakona o RTV, da ga je potem razveljavil. Da, sami so zapisali v tem zadnjem sklepu, da so obravnavali na desetih nejavnih sejah, da so obravnavali več različnih osnutkov, da so bile tudi tukaj različne vsebinske usmeritve, da si je skratka Ustavno sodišče prizadevalo prednostno in čim prej vsebinsko dokončno odločiti. Vendar pa nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov, kar je po zakonu pogoj, da je odločitev ustavnega sodišča v glavni stvari sprejeta. Gre namreč za to, da sta dva ustavna sodnika tudi izločena. Tudi tukaj smo v bistvu menili, tukaj moja napaka, da pozivanje pravilno je, da priporočanje Ustavnemu sodišču s strani Državnega zbora ni ustrezno. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Besedo sedaj dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju Matevžu Čeliku Vidmarju.

Hvala lepa.

Naj se najprej zahvalim tudi Zakonodajno-pravni službi za ta natančna in jasna pojasnila o mnenju.

Tudi Vlada je pripravila svoj odgovor oziroma mnenje. V zvezi s 1., 2. in 3. točko priporočil odgovarjamo, da je priporočilo v nasprotju z Zakonom o RTV Slovenija, ki določa, da je ustanovitelj javnega zavoda, torej Republika Slovenija, dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe, torej vsako arbitrarno presojanje političnih organov o vsebinskih zadevah, ki izhajajo iz novinarskega in uredniškega neodvisnega dela nedopusten politični pritisk sam po sebi. Predlog tega priporočila je tudi v nasprotju z evropskim pravnim redom in z ugotovitvami o stanju medijev v letnih poročilih evropske komisije o vladavini prava, v skladu s katerimi države članice spoštujejo uredniško svobodo, in to je ta, o kateri ste, gospod Hoivik, govorili prej, ko ste omenjali odločitve gospe Fijavž, in v skladu s katerimi države članice spoštujejo neodvisnost medijev ter ne posegajo v uredniško politiko in odločitve urednikov. Za zaščito neodvisnosti novinarskega in uredniškega odločanja je zakonsko torej tu postavljen zelo visok standard, ker 16. člen zakona o RTV Slovenija določa, da svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in da ne sme sprejemati nobenih odločitev ali stališč, ki bi bila povezana z objavo delov programa. Svet torej vodi razpravo o objavljenih delih programa samo na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev.

V zvezi s 3. točko priporočila še dodatno opozarjamo, da je pristojnost ugotavljanja morebitnih kršitev, ki bi izhajala iz delovno pravnih razmerij in iz spoštovanja zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev v pristojnosti inšpekcijskih organov in na te Vlada Republike Slovenije zaradi zagotavljanja načela samostojnosti ne sme vplivati.

Potem v zvezi s 4. točko priporočil odgovarjamo, da podlaga za proračunsko financiranje izhaja iz drugega odstavka 30. člena Zakona o RTV Slovenija. V skladu z njim se iz državnega proračuna financira del narodnostnih programov v deležu, ki se ne financira iz prispevka, del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost v deležu, ki se ne financira iz prispevka ter posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, spet v delih, ki se ne financirajo iz prispevka.

Torej, v zvezi še s 5., zadnjo točko, odgovarjamo, da je tudi to priporočilo v nasprotju z zakonodajo, in sicer v nasprotju z drugim odstavkom 1. člena zakona o Ustavnem sodišču, ki določa, da je Ustavno sodišče v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Poziv Državnega zbora oziroma Vlade Republike Slovenije Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti zakona, bi predstavljal nedopusten pritisk na njegovo samostojnost in neodvisnost kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s čimer bi bilo kršeno tudi ustavno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. In ne glede na vse to še pripominjamo, da je Ustavno sodišče že ob odločanju o začasnem zadržanju dokončne uveljavitve nove ureditve Zakona o RTV Slovenija sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo vsebinsko presojo. To je Ustavno sodišče poudarilo tudi ob zadnji odločitvi v tej zadevi, ko je odpravilo sklep o začasnem zadržanju maja leta 2023. V omenjenem sklepu je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, da si zadeve, kjer je zadržalo izpodbijane določbe ali celoten predpis, vedno prizadeva reševati hitro, ter da se takšne zadeve tudi po internih pravilih Ustavnega sodišča rešujejo prednostno. Hvala.