Dobro jutro vsem skupaj! Vsem članicam in članom odbora, nadomestnim članom, vabljenim ter ostalim prisotnim želim dober dan! Začenjam 31. nujno sejo Odbora za kulturo.

Na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo: poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Jožef Horvat, poslanko Tamaro Vonta nadomešča Gašper Ovnik, poslanko magistrico Almo Intihar nadomešča poslanec magister Miroslav Gregorič. / medsebojni pogovor/ Okej.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Ker nisem prejela predlogov za razširitev dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O PREDLOGU ZAKONA O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI.

Sem pa prejela tudi napoved obstrukcije 31. nujne seje Odbora za kulturo s strani Poslanske skupine SDS, in sicer bom prebrala obrazložitev:

"Dne 22. novembra 2024 smo v Poslanski skupini SDS vložili Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Sedaj ugotavljamo, da se v koaliciji s predsednico Državnega zbora magistrico Urško Klakočar Zupančič na čelu ponovno poslužujete kršenja Poslovnika Državnega zbora, čeprav je poslovnik v svojem 184. členu povsem jasen, saj določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, kar pomeni, da rok še ni potekel. Je predsednica Državnega zbora sklicala izredno sejo Državnega zbora za obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, vi pa ste ji sledili s sklicem nujne seje matičnega delovnega telesa. Dne 26. novembra 2024 smo na predsednico Državnega zbora že naslovili poziv za umik točke Predlog za razpis posvetovalnega referenduma iz dogovora o sklicu izredne seje Državnega zbora, a našemu pozivu ni sledila.

Glede na zgoraj navedeno vas na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora obveščam, da poslanci Slovenske demokratske stranke, ki so člani Odbora za kulturo, ne bodo sodelovali pri vašem nadaljnjem namernem kršenju Poslovnika Državnega zbora in bodo 31. nujno sejo obstruirali."

Torej, nadaljujemo brez Poslanske skupine SDS.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora dne 22. 11. 2024 predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. K obravnavi te točke dnevnega reda so bili vabljeni magistrica Karmen Furman, v imenu predlagatelja, Ministrstvo za kulturo in Zakonodajno-pravna služba. V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, torej predlog za razpis posvetovalnega referenduma s strani Poslanske skupine SDS, zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, poziv za umik predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Danes pa smo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe in Vlade.

Odbor bo na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju, ali je podan predlog za razpis primeren, pri čemer omenjeno mnenje odbora za kasnejše končno odločanje na seji Državnega zbora ni zavezujoče, ker če bo Državni zbor na seji sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma.

Prehajamo na razpravo o Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. Želi predstavnica predlagatelja besedo? (Je ni.) Tako gremo kar na predstavnika Ministrstva za kulturo, državnega sekretarja Matevža Vidmarja Čelika. Izvolite besedo.

Hvala lepa.

Vlada v zvezi s predlogom referenduma podaja naslednje mnenje. Poudarja, da je bil Predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti oblikovan zaradi dejstva, ker sedanji Zakon o oblikovanju o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge pač je zelo zastarel in je pomanjkljiv, ne opredeljuje natančnih kriterijev za podlago za priznanje in odmero izjemnih pokojnin in to predstavlja možnost neenake obravnave, celo nezakonitega odločanja o postopkih priznanja in odmere izjemnih pokojnin in tudi v praksi je veliko primerov, ki so problematični glede na to, je nujno, da se po več desetletjih to področje primerno pravno uredi tako, da bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam pregledni, transparentni, da bodo jasno določeni kriteriji, da bodo jasno določena pravila ravnanja in da bo s tem zagotovljena zakonitost odločanja predvsem pa tudi enakopravna obravnava vseh predlagateljev. Predlog zakona zato natančno določa seznam priznanj in nagrad, ki se štejejo kot izjemni dosežki na področju umetnosti. Z njimi predlagatelji izkazujejo posebne zasluge za kakovost, za pomen, za prepoznavanje umetnosti v Republiki Sloveniji, tudi za prepoznavnost Slovenije v tujini. In poleg tega jasno opredeljuje osnovo za odmero dodatka ter način odmere dodatka, določeni so pa tudi splošni pogoji za priznanje pravice do dodatka in postopek priznanja oziroma tudi ukinitve te pravice. Pri tem predlog zakona v celoti sledi načelu zakonitosti, načelu enakega obravnavanja. Predlagateljev in seveda načelu javnosti. V prvem odstavku 2. člena predloga je jasno določeno, da se pravica do dodatka prizna državljanu in državljanki Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazuje posebne zasluge za kakovost, za pomen, za prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali za prepoznavnost v tujini. V drugem odstavku tega istega člena so kot upravičenci iz prvega odstavka opredeljeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg nje prejeli vsaj še eno nacionalno priznanje ali nagrado, ki so navedene v Prilogi ena, ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad in so ali pa so prejemniki odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da je bilo to odlikovanje podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge ena ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj in nagrad. Dodatek k pokojnini je torej namenjen res izjemnim posameznikom in posameznicam z izjemnimi dosežki na področju umetnosti, kar nenazadnje določa že veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. In že ta v 1. členu opredeljuje osebe, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti, kot tiste, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegli izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti, če so za svoje dosežke prejeli najvišja priznanja v Republiki Sloveniji ali pa tudi v preteklosti še v nekdanji skupni državi, obenem pa tudi visoka mednarodna priznanja. To pa pomeni, da se zakonska ureditev tega področja v tem oziru bistveno sploh ne spreminja, ampak je samo bolj pregledna, jasna in bolj natančno določena. Dejstvo, da seznam pripomb zainteresirane javnosti v okviru javne obravnave s strani Ministrstva za kulturo doslej sploh še ni bil javno objavljen, po mnenju Vlade sploh ni relevantna okoliščina, ki bi utemeljevala razpis posvetovalnega referenduma glede predloga zakona. Naj pa omenim še, da je bil ta seznam medtem že objavljen na spletnih straneh ministrstva, enako velja za pripombo, da v predlogu zakona ni navedenih dovolj drugih držav Evropske unije, v katerih bi bil uveljavljen enak ali podoben način dodeljevanja izrednih pokojnin oziroma dodatkov. Vlada meni, da ta okoliščina ne more odločilno vplivati na dejstvo, da je obravnavano področje nujno treba urediti iz že prej navedenih razlogov. Prav tako pa primerljiva ureditev v drugih državah ni pogoj za to, da se v Republiki Sloveniji to področje ne bi uredilo na podoben način, kot je bilo urejeno že do sedaj.

Na podlagi navedenega Vlada ugotavlja, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma ni utemeljen, zaradi česar ga je treba zavrniti. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, Nataša Voršič.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem! Zakonodajno-pravna služba je na podlagi 184. člena poslovnika proučila predlog za razpis posvetovalnega referenduma in ugotavlja, da predlog izpolnjuje vse formalne pogoje. Z vsebinskega vidika pa opozarja, da mora biti referendumsko vprašanje jasno predlagano. Referendumsko vprašanje je namreč sestavljeno iz dveh delov: v prvem delu se izrecno nanaša na sprejetje zakona, kar sicer ni temeljni namen posvetovalnega referenduma, zato je v tem delu neustrezno, neustrezno pa je tudi v drugem delu, v katerem so vključeni vsebinski poudarki, s katerimi je določena interpretacija, ki pa seveda v referendumsko vprašanje ne spada. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Kolegice in kolegi! Sicer nisem stalni član tega odbora, Odbora za kulturo, pa kljub vsemu mi dovolite dva stavka.

Torej, predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je korektno vložen, to je ravnokar potrdila pravzaprav tudi vodja Zakonodajno-pravne službe. O tem zakonu je bila dobra razprava na seji Državnega zbora, ne bom je povzemal, se mi je pa nekako vtisnila tudi razprava nekdanjega ministra za kulturo in tudi predsednika Državnega zbora, gospoda Jožefa Školča, ki gotovo to področje pozna in je bil kritičen do seznama priznanj in nagrad, glede dogajanj na področju umetnosti in ga je ocenil, da je ta seznam zelo asimetričen.

V Novi Sloveniji se strinjamo, da imamo v Sloveniji častivredne slovenske ustvarjalce na področju slovenske umetnosti in da jim država mora dati, ja, tudi finančno priznanje. Res pa je, da je ta zakon precej razburil slovensko javnost. Nenazadnje imamo več kot 600 tisoč upokojencev, ki nekateri zelo težko s svojo pokojnino preživijo mesec, in je ta zadeva povzročila precej razburjenja.

Zaključujem s podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma, čeprav bo moj glas danes tukaj osamljen, ampak bil sem dolžan, da to povem. Hvala lepa.

Hvala.

Še želi kdo razpravljati? Vidim, da ni interesa. Potem bi sama še vseeno nekaj povedala. Najprej glede obstrukcije današnje seje in ponovnega očitka tolmačenj Poslovnika s strani predsednice Državnega zbora. Poslovnik je jasen, da se predlog za razpis posvetovalnega referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. To pomeni, da nam je poslancem dan nek maksimalen rok, do kdaj imamo čas, da se spomnimo, da na neki sprejet zakon damo pač predlog za razpis posvetovalnega referenduma. To je neka meja 30 dni, da se ne moremo potem čez pol leta spomniti, da bomo zdaj že nek uveljavljen zakon ponovno prevpraševali. To je pač interpretacija, ki je precej jasna in za katero stoji predsednica Državnega zbora z dodatnimi pravnimi mnenji, zato ne vidim razloga, zakaj se ponovno polemizira s tem in zakaj se na podlagi tega sedaj ne udeležuje razprave.

Bi pa samo še dodala to, ker tako s strani kolega poslanca iz NSi kot v predlogu Poslanske skupine SDS je zaznati, da si nekako po svoje interpretirajo, koga je ta zakon razburil. Jaz nisem zaznala, nisem prejela enega pisma od upokojencev, ki naj bi bili tako razburjeni, ker so njihove pokojnine manjše, kot pa bodo sedaj z dodatkom pokojnine nekega izjemnega umetnika v Sloveniji. Torej bi želela prejeti ta seznam teh ogorčenih ljudi, da se lahko sploh pogovarjamo. Kaže pa to na nek ponovni odnos opozicije do kulture. Očitno je zopet, da ne razumeta pomena kulture za slovenski narod. Kulturniki so bili skozi zgodovino slovenskega naroda tisti, ki so zaslužni, da sploh obstajamo, da obstaja naš jezik, da obstaja naša kultura. In če vas ne moti, da ta dodatek dobivajo športniki, potem ne vem, zakaj vas sedaj moti, da neki izbrani umetniki z izjemnimi dosežki, torej Prešernovi nagrajenci, dobijo neko spodobno pokojnino, ker vemo, da je pač kultura na splošno izjemno prekarno področje dela in torej ne govorimo o nekih bajnih zneskih. In primerjati to s pokojninami celotne populacije, je pač zavržno. Tega ne delamo niti pri športu, tako prosim, da ne delamo tega tudi pri kulturi. S tem zaključujem.

Okej, lahko replika, najprej kolega Horvat.

Hvala lepa, gospa predsednica. Ta je malo huda, da opozicija ne razume kulture, nekako v tem smislu. Hvala za ta kompliment. Jaz sem bil eden od pobudnikov tako imenovanega Kleklovega leta v naši murskosoboški škofiji. V naši občini Črenšovci smo razglasili Kleklovo leto. Letos je 150 let, odkar se je rodil Jožef Klekl, ki je ključen, ključna zgodovinska osebnost, da mi v Prekmurju slovensko govorimo in da so prekmurski Slovenci oziroma Slovenci v takratni Slovenski krajini postali pred 105 leti del slovenskega narodovega telesa. In ko je občina naslovila prošnjo za neko minimalno finančno pomoč pri izvedbi mnogih dogodkov, tudi na najvišji umetnostni ravni, kot je recimo koncert Slovenskega okteta, ko je občina naslovila prošnjo na Ministrstvo za kulturo, je bila gladko zavrnjena. Toliko o razumevanju kulture in očitkih opozicije. Ampak pač sprejmem to, kot sem rekel, da je završalo v slovenski javnosti. Če tega seznama nimate, bo pač prišel na dan volitev. Hvala lepa.

Hvala.

K besedi se je prijavila še kolegica Greif. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Torej, občutek imam, da je problem seznam nagrad za najvišje dosežke na področju kulture in umetnosti. In slišali smo, da je ta seznam asimetričen, vendar se zdi, da je asimetričen samo na področju ene nagrade in da je problem samo ena in edina nagrajenka in to je ugledna umetnica Svetlana Makarovič. In ta averzija v bistvu že meji na lov na čarovnice. Sploh pa je dejstvo, da se seznam lahko redno ažurira in da to ni neka fiksna lestvica in da je v skladu z družbenimi spremembami, v skladu s spremembami na področju tudi umetniškega delovanja se ta seznam lahko spremeni in ažurira.

Glede asimetrije pri pokojninah bi pa rekla, da tudi na drugih področjih obstaja utečen sistem nagrajevanja, ne samo na področju kulture in umetnosti, in da te nagrade na področju kulture so nacionalnega pomena. In sramotno je oporekati nagradam in dodatku k pokojnini prav za umetnike in za kulturne ustvarjalce. Tako na vse skupaj, če zaokrožim, gledam na to kot pesek v kolesje delovanja Vlade.