Vse članice in člane odbora, ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 58. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednja članica in član odbora, to je, se pravi, Suzana Lep Šimenko in pa Franc Breznik. Na seji pa kot nadomestne članice oziroma člani odbora s pooblastilom sodelujejo Jožef Horvat namesto Jerneja Vrtovca, Dušan Stojanovič namesto Lucije Tacer in Andrej Hoivik namesto Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Članice in člane obveščam, da ste 26. 11. 2024 prejeli predlog za širitev s 3. točko dnevnega reda seje odbora, in sicer z obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2025 in 2026. Ali želi predstavnik predlagatelja podati mnenje o predlogu za širitev? Verjetno ne. Hvala. Želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? Ali želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

Potem prehajamo na odločanje o predlogu za širitev s 3. točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslancev, 10 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev s 3. točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno s širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVO ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.

Državni svet je na 14. redni seji 21. 11. 2024 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državni zbor sprejel na 88. izredni seji 14. 11. 2024. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu posredovana v mnenje, na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni državni svet in pa ministrstvo za finance. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Državnega sveta in pa zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora.

Pričenjam z obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve državnemu svetniku Mitji Gorenščku, izvolite.

Najlepša hvala, lep pozdrav poslankam in poslancem, lep pozdrav tudi predstavnikom, predstavnikom Vlade. Ja, res je, Državni svet je sprejel zahtevo za ponovno odločanje o Zakonu o dohodnini v Državnem zboru. Našo zahtevo ste v pisni obliki dobili s sklicem te seje. Predpostavljam, tako da jaz ne bi šel po tem pisnem vodilu kot smo vam ga poslali, ampak vam bom probal kolikor toliko s svojimi besedami pojasniti kaj, kje vidimo mi glavni problem oziroma kje je glavni problem videl Državni svet, da je glasoval o vetu na Zakon o dohodnini.

Zdaj, najprej nas je malo podžgalo vsakokratno ponavljanje predlagatelja oziroma Ministrstva za finance, da je bil ta zakon sprejet zato, da se izboljša oziroma spodbudi zaposlovanje nove delovne sile, zato da naj bi ta zakon vplival na produktivnost gospodarstva Republike Slovenije, na konkurenčnost gospodarstva, na privlačnost poslovnega okolja za tuja vlaganja. Naš odgovor že večkrat je bil, da na žalost ta zakon ne prinaša nič od tega, da ta zakon razumemo kot alternativo na davčno reformo, ki smo jo pričakovali in smo si jo tudi želeli s ciljem, da bi razbremenili delo v Republiki Sloveniji. kot sami veste, je delo v Republiki Sloveniji skoraj najbolj oprispevčeno. Smo na drugem mestu, s 1. 7. bomo na prvem mestu, drugo pa tudi med najbolj obdavčenimi oziroma seštevek prispevkov in davkov nas uvršča na sedmo mesto znotraj OECD. Tako, da ti ukrepi nikakor ne naslavljajo tega problema, tako da mi jemljemo to kot neke vrste norčevanje iz gospodarstva, kljub temu, da smo nič kolikokrat povedali, da ukrepi niso ustrezni, da smo se jim nič kolikokrat odpovedali oziroma smo Vlado pozvali, naj jih vzame nazaj, naj nekaj od tega vključi v pravo davčno reformo, kjer bomo zasledovali osnovni cilj. In sicer, cilj, ki nam ga je na vrhu slovenskega gospodarstva v lanskem letu predstavil tudi predsednik Vlade. To pomeni, da bo s posebno ekipo, s posebno organizacijo, da bomo skupaj našli tiste ukrepe na davčnem področju, ki bodo dejansko razbremenili slovensko gospodarstvo in nam naredilo naše poslovno okolje privlačnejše.

Zdaj, dotaknili smo se mnogih tem, nekatere smo celo pozdravili, to je prva kategorija, druga je taka, kjer so ideje dobre, izvedba slaba in tretja je taka, so take, kjer so generalno slabe rešitve. Marsikatera rešitev je tudi neustavna, na kar je opozorila tudi vaša Zakonodajno-pravna služba. Zdaj, izpostavil bom samo tri glavne vsebine, ena je ta, mi pravimo poskus uvedbe razvojne kapice, ki pa je segmentirana samo na tuje, tuje rezidente. Ideja je v redu. Nas predvsem moti način izvedbe. Mi pravimo, da je to nedomišljeno, gre se samo za tiste tujce, ki so bili vsaj dve leti prej tuji rezidenti mi mislimo, da ta ukrep bo prej privabljal slovenske diplomante, da se odločijo za začasno delo v tujini in potem koristijo bonitete, ki jih država ponuja, ko se vrnejo v Slovenijo, če se vrnejo v Slovenijo. Dejstvo je, da Slovenijo zapusti približno 8 tisoč visoko kvalificiranih mladih, ki gredo začasno ali pa vsaj misleč začasno v tujino si nabirati novih izkušenj, marsikoga, katerega pot zapelje in ostane v tujini. Dejstvo pa je, da imamo tudi v obratno smer kar veliko fluktuacijo, to pomeni, da se precej mladih zaposli tudi v Sloveniji, vendar na žalost ne enako kvalificiranih.

Zdaj, sam tak ukrep mi tudi razumemo kot da država preferira tiste, ki so, tiste tujce, ki so tudi izobraženi v tujini, kar razumemo kot neko nezaupnico v slovenski izobraževalni sistem. Očitno naši doma vzgojeni kadri niso enakovredni tujim, kar bi moralo tudi skrbeti državo. Skratka, sama ideja dobra, izvedba slaba. Če že vztrajamo pri tem, dajmo razširiti na vse mlade strokovnjake, mlade do 40. leta in vsem nuditi enako olajšavo, kar bo tudi ustavno sprejemljivo.

Druga zadeva, ki jo želim izpostaviti je problem normirancev. Strinjamo se, da tukaj je nekaj stranpoti pri normirancih, problem je spet inovativna rešitev naše države. Normirance poznajo tudi druge države, tudi v Avstriji imajo normirance. Njihov prag je 200 tisoč evrov letno, mi ga pa zmanjšujemo na 60 tisoč letno. Očitno imajo v Avstriji druge ukrepe, mogoče imajo omejitve glede na dejavnosti, vse dejavnosti se ne da opravljati po sistemu normiranih prihodkov. Tako, da tukaj smo spet apelirali, nismo a priori proti, apelirali smo, da se najde druga rešitev, če pa že ta rešitev, pa smo bili mnenja, da je ta ukrep preveč rigorozen, da 60 tisoč je prevelik padec, prevelik spust, in da je obdobje, prehodno obdobje prekratko. Tako da mi preferiramo tukaj drugačno regulacijo, to je eno, drugič pa, če že takšno, potem daljše prehodno obdobje.

Tretja vsebina, ki jo bom kot zadnjo izpostavil, je je dohodninska olajšava, ki je bila, ki je v zdajšnji enačici Zakona o dohodnini namenjena napotenim javnim uslužbencem v tujino. Kot veste, smo v lanskem letu sprejeli nov Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, ki govori o napotenih delavcih iz gospodarstva v tujini v tujino. Mi smo že takrat opozorili na neustavnost in sicer, da so javni uslužbenci, da imajo olajšavo dohodninsko, napotenci iz gospodarstva pa ne. To smo, o tem smo vprašali tudi Ustavno sodišče, ki nam še ni odgovorilo, očitno je vladi odgovor že znan, to je neustavno, gre se za neenako obravnavo. Zato so pohiteli in vrgli iz zakona o dohodnini to olajšavo. Ki jo bodo kompenzirali najbrž z novim zakonom, novim plačnim modelom v javnem sektorju, kar pa na žalost, k čemur pa na žalost ne bomo mogli slediti tudi v gospodarstvu. Predlagali smo, da se s 1. členom enako obravnava napotene javne uslužbence v tujino in tudi napotene delavce iz gospodarstva to pomeni, da imajo oboji enako dohodninsko olajšavo. Zakaj ta kategorija delavcev, ki so napoteni v tujino, nosijo dvojne stroške bivanja. Napoten v tujino pomeni, da greš v tujino za več kot 30 dni, to pomeni, ne gre se za daljše obdobje bivanja, kjer bi lahko za svoje, kjer bi lahko svoje obveznosti, ki jih imaš doma iz naslova nastanitve drugače rešil, dal stanovanje v najem in tako naprej. Če greš več kot 30 dni, nosiš vse stroške bivanja v Republiki Sloveniji, to pomeni, stroške, stroške bivanja, to pomeni najema avtomobila in tako naprej, hkrati pa moraš plačati tudi stroške bivanja tam, kjer si, kamor si napoten na delo, to pomeni, ti ljudje nosijo dvojne stroške bivanja za to, druge države jim to priznajo v obliki dohodninske olajšave ali pa v obliki, kakor se temu reče, priznanih, priznanih stroškov povračil. Mi zagovarjamo, da se gre v smeri olajšave na dohodnini za to, da imajo, da ti zaposleni dobijo plačane čim višje prispevke, predvsem za pokojnino, za to, da je pokojnina čim večja. Če bi šli po principu priznanih stroškov, bi imeli manjša vplačila v pokojninsko blagajno, vendar na žalost Ministrstvo za finance ne ene ne druge rešitve ni upoštevalo oziroma nobenega predloga in ostajajo pri tem, da so slovenski delavci, zaradi tega nosijo dvojne stroške brez vsakih olajšav za to so podjetja nekonkurenčna, slovenska za to svoje sedeže podjetij ali pa izpostave, odpirajo v sosednjih državah, ne samo na Hrvaškem, kot nam nekateri očitajo, ker Hrvaška še ni pristopila k njihovi regulativi s področja čezmejnega opravljanja storitev, ampak tudi v Avstriji in Nemčiji, kar samo kaže, na to, da slovensko poslovno okolje ni konkurenčno in ni privlačno, kar ponovno dokazuje to, da to leporečje, ki ga ves čas ponavljajo na strani Ministrstva za finance, nima nobene stvarne podlage.

Tako smo si mi predstavljali ta veto dobronamerno, da bi Državni zbor ponovno pretehtal vsebino tega zakona, da se ne gremo tukaj, kdo je močnejši, moč je na vaši strani, to vam priznamo. Pričakovali smo, da si boste vzeli pač par dni, da boste šli skozi vsebino, ni važno, kdo kaj predlaga, važna je vsebina predloga. Pričakoval sem od Državnega zbora pač neko konstruktivnost. Zdaj, sklicali ste zadevo zelo na hitro, upam, da ste uspeli v tem času pretehtati naše argumente. In upam, da po premisleku ste pripravljeni ta zakon spremeniti v smeri, kot si želimo mi, ki smo zastopniki različnih interesov v tej državi. Hvala vam.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Vlade? Izvolite, državna sekretarka, magistra Katja Božič.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V noveli Zakona o dohodnini je Vlada pripravila pomembne in mednarodno primerljive ukrepe za ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja ključnih kadrov, ki so nosilci razvoja, inovacij in dodane vrednosti v dejavnostih s potencialno visoko dodano vrednostjo za podjetja, ki poslujejo v Sloveniji v razmerah zgodovinsko nizke brezposelnosti, vzpostavljamo konkurenčnejše pogoje za pridobivanje ključnih kadrov na globalnih trgih, ukrepe za ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja domačih ključnih kadrov, predvsem v inovativnih zagonskih podjetjih in konkurenčnejši okvir za nagrajevanje ključnih kadrov. Vlada izpostavlja, da so bila v zakonodajnem postopku sprejemanja novele podana argumentirana pojasnila na pomisleke Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede ustavne skladnosti predlaganih rešitev: Rešitve na področju sistema normiranih odhodkov naslavljajo ključne pomanjkljivosti sistema, zato Vlada ne vidi razlogov za nadaljnje odlašanje ureditve te problematike. Pri tem posebej poudarjamo, da spremembe v davčnem sistemu na področju normirancev nobenemu zavezancu ne onemogočajo opravljanja dejavnosti. V Sloveniji ima namreč vsakdo ustavno zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je aktualne spremembe v davčnem sistemu v ničemer ne omejujejo. Cilj sprememb je predvsem, da se sistem približa prvotnim ciljem, torej da je namenjen predvsem zavezancem začetnikom in zavezancem z manjšimi obsegi poslovanja ter enemu osnovnih načel obdavčenja dohodkov fizičnih oseb z dohodnino, to je obdavčenje po ekonomski moči, na način, da se v čim večji meri zmanjša s sistemom pogojene distorzije na trgu dela, spodbude za uporabo sistema kot instrumenta zniževanja davčne obveznosti in negativni učinki na sisteme socialnih zavarovanj, socialne varnosti in prakse na trgu dela. Novela vključuje tudi omejitev pokrivanja davčnih izgub v naslednjih davčnih obdobjih in širitev olajšave za zeleni in digitalni prehod. Pomemben ukrep je oprostitev plačila dohodnine za OMD plačila, z davčnimi ukrepi se uvaja podpora okoljski politiki na področju trajnostne mobilnosti, druge predlagane spremembe pa pomenijo prilagoditev davčnih vsebin zaradi razvoja drugih družbenih področij, izvršitev odločitve Ustavnega sodišča. Odpravo neenakosti med zavezanci v podobnih položajih in odpravo nejasnosti v zakonskem besedilu. Vlada predlaga, da ob ponovnem glasovanju novelo Zakona o dohodnini podprete. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta, razpravo poslancev najprej. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, predstavniki, predstavnice Vlade, predstavnika Državnega sveta, prav lep pozdrav! Danes že, ne vem, petič, šestič premlevamo to tematiko glede novih davčnih ukrepov te Vlade za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Venomer ponavljamo, predvsem v opoziciji, pa danes smo slišali tudi predstavnika Državnega sveta, da gospodarstvo ne razume, večine teh ukrepov ne razume kot spodbujanje konkurenčnejšega, prijaznejšega davčnega okolja oziroma poslovnega okolja za slovenska podjetja. Zdaj, jaz sem na to današnjo sejo prišel z optimizmom, glede na to, da kot sem rekel, že petič, šestič debatiramo o isti zadevi, ampak vmes je predsednik Vlade v eni od svojih komunikacij rekel oziroma izjavil, da razume sporočilo in da bo zdaj delal drugače oziroma da se bo teh sporočil držal. Zdaj, čigavo točno sporočilo, ne vem, jaz upam, da tudi sporočilo gospodarstva, ki mislim, da je ves ta čas, da je to sporočilo enako, da gospodarstvo pričakuje, da bodo davčni ukrepi, ki bodo pripravljeni, v prvi vrsti dejansko namenjeni izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in da bodo pripravljeni skupaj z vsemi deležniki, se pravi, da se bo iskal nek konsenz, ki bo v veliki meri... običajno pri teh pogajanjih je tako, da na koncu vsi niso stoprocentno zadovoljni, ampak da se najde nek vsaj približek temu, da se lahko pogovarjamo o zadovoljstvu tako gospodarstva pa v končni fazi tudi Vlade oziroma Ministrstva za finance, ki s temi ukrepi, kot so sedaj nastavljeni oziroma večino teh ukrepov, ne gre predvsem za polnjenje proračuna.

Zdaj, kot rečeno, govorimo o rekordni zaposlenosti, rekordnih prilivih v davčno blagajno iz različnih naslovov, DDV, davku na dobiček in tako naprej. Tako da že iz tega naslova težko sprejmem dejstvo, da je pa zdaj pravi trenutek, da, da spreminjamo določene, določene davčne zakone, ki niso v prid gospodarstvu, če ne, če ne zaradi drugega zaradi tega, o tem smo že veliko tudi pri, ko smo sprejemali proračun naša okolica oziroma gospodarstvo v naši okolici praktično vsak dan poslušamo novice, beremo kako, kako imajo težave, kako odpuščajo ljudi in tako naprej in že iz tega bi pričakoval neko, neko previdnost oziroma neko usklajenost, kot sem že prej rekel, kar se tiče takih ukrepov, ki se dotikajo gospodarstva.

Zdaj, jaz bi se v tej razpravi dotaknil samo dveh ukrepov, ki ju ta zakon naslavlja. Pa se bom spet ponavljal, ampak žal, žal drugače ne gre. Prvi je, kar se tiče privabljanja strokovnih kadrov iz tujine. Kot vsi vemo je eden od pobudnikov tega zakona oziroma te rešitve so bila večja farmacevtska podjetja, ki imajo težave s pridobivanjem tujih kadrov iz enostavnega razloga, ker je pač obdavčenje dela pri nas previsoko. In jih razumem in do te mere tudi razumem vlado, da skuša narediti nek korak, ampak če se že dela ta korak, ne moremo na eni strani vabiti oziroma v privilegiran položaj postavljati nekoga, ki bo prišel v Slovenijo in tukaj nek čas ostal dokler bo, se pravi na Slovenijo ga v tem primeru ne bo, ne bo vezalo 2. kot ali mu bo delodajalec ponudil neko strokovno razvojno okolje, za katerega bo ocenil, da bo to, da mu bo to pomenilo nek korak naprej v njegovem poklicnem razvoju, po drugi strani pa je ta finančni učinek, ki ga bo prav tako, prav tako ocenil in dokler mu bo primeren oziroma dokler se mu bo zdel za njega ugoden, bo tukaj tudi ostal. Po drugi strani pa nič ne naredimo za naše kadre, za naše mlade. Zdaj, gospod Gorenšček je prej lepo v predstavitvi povedal oziroma dal idejo, da bi morali razmišljati o neki splošni davčni olajšavi za mlade, ki imajo bi rekel, vrsto, vrsto izzivov, da se, ne samo strokovnih, ampak tudi eksistenčnih, če se želijo, bom rekel, če si želijo omogočiti neko normalno, če hočete družinsko življenje v naši državi. Tako da na tej točki bi prav zagotovo pričakoval, da po eni strani, ja, privabljamo tuje, tuje delavce oziroma tuje strokovnjake, po drugi strani pa sprejmemo ukrep, ki bo v enaki meri stimuliral tudi slovenske, slovenske ljudi oziroma visoko kvalificiran kader, da ne bo razmišljal o odhodu v tujino, ampak bo videl v Sloveniji priložnost tako ne samo strokovno, ampak tudi finančno in da bo, bom rekel, življenje, ki si ga je tukaj ustvaril, izobrazbo ki jo je tukaj pridobil, potem tudi dal tej državi, dal temu gospodarstvu in po svojih močeh prispeval k dodani vrednosti našega gospodarstva, tako da iz tega vidika je ta ukrep prav zagotovo diskriminatoren in ga že iz tega drugega dela pač ne morem, ne morem podpreti.

Druga stvar so pa normiranci. Državna sekretarka je prej v svoji izjavi oziroma v svoji predstavitvi rekla, da se s tem ureja oziroma odpravljajo neke anomalije, kar se tiče normirancev. Jaz mislim, da se da se anomalije ne odpravljajo oziroma kaj mene moti, ta pavšalizem, ker se vse normirance vrže v en koš, namesto da se dejansko da na plan probleme, probleme oziroma obvode, ki jih mogoče kdo koristi skozi to normiranstvo, ampak, ne pa, da se po drugi strani pa tudi tiste, ki svojo poslovno pot upravljajo oziroma peljejo povsem zakonito in dejansko koristijo ta namen iz, kar se tiče normiranstva, iz svojega bistva, da se pa te, da se pa ta te podjetnike oziroma te samozaposlene, da se jih pa enostavno kaznuje in se jim zmanjša ta možnost, ki jim je bila na začetku dana, kot smo rekli. Dobro, vi večkrat ponavljate, da je namen normiranstva neka začetna pomoč oziroma nek, nek začeten korak pri vstopu v ta poslovni svet, ampak jaz se tukaj ne bi čisto strinjal. Saj nekdo lahko praktično celo poslovno pot opravlja neko dejavnost,pri kateri se, kot sem tokrat sem že ponovil, odmisli ta administrativni del oziroma ta del, z njim se ne ukvarja, ker enostavno mu ni treba zbirati računov, mu ni treba dokazovati stroškov tega podjetja, ampak enostavno pelje svoj posel od prometa, ki ga ustvari, že vnaprej ve kakšen je, kakšen je njegov, kakšna je njegova davčna obveznost, ne razmišlja, glede na to, da je to normiranstvo tudi z vidika ukinjanja sive ekonomije, ne razmišlja o nekih obvodih kako bi pa mogoče kakšno storitev ali pa neko neko dejavnost delno opravljal tudi izven teh davčnih okvirov, ampak enostavno pelje svojo dejavnost in to lahko traja. To ne pomeni, da je to lahko samo par let. Nekdo, ki je samostojen, ne razmišlja o širitvi, o ekspanziji posla in tako naprej, ali pa neke, neke dejavnosti, ki so že same po sebi ni za pričakovati, da se bo razvila v nek, v neko večje podjetje in tako naprej. Enostavno pelje ta svoj posel po teh, po teh pravilih naprej. In iz tega vidika, tudi gospod Gorenšek je rekel, jaz tega podatka nisem šel preverjati, ampak da recimo Avstrija, s katero se primerjamo v marsičem, da je pri njih ta stopnja oziroma ta prag 200 tisoč evrov, že to nekaj pomeni, ker mi nismo, že zdaj nismo v takem zaostanku, govorim kar se tiče BDP in tako naprej, in če se primerjamo z nekimi sosednjimi razvitimi državami, bi morali, bi morali te prakse, pozitivne prakse teh razvitih držav tudi prenašati v naš davčni sistem. Tako, da iz vsega navedenega, ja, jaz se strinjam, da so kakšne anomalije tudi pri normiranstvu, ampak dajmo, dajmo se fokusirati, da se odpravijo te anomalije, dajte zakonsko urediti tako, da stvari, ki ne pašejo v normiranstvo oziroma te obvode, ki jih nekdo koristi, izkorišča, da se mu onemogočijo, in da po drugi strani ne kaznujemo vseh, ki delajo pošteno, korektno, in kot sem rekel, da bomo jutri v situaciji, tudi to sem se že stokrat ponovil, tudi sam sem bil samostojni podjetnik, normiranec in sem zelo, zelo moral skrbeti za to, da ja vsak strošek, vsak, vse kar je pasalo, po domače rečeno, k moji dejavnosti, da sem, da sem ja pravilno zavedel oziroma da sem imel račune in tako naprej, in to je za nekoga, ki je sam, ki sam vodi nek posel, je to kar veliko breme, vsaj jaz iz lastnih izkušenj vam lahko to povem, da mi je to kar velik del časa vzelo. Tako, da iz tega vidika jaz ne vidim razloga oziroma smisla, da bi se taka zakonodaja v taki obliki pač sprejemala. In kot sem na začetku rekel, dajte razmisliti, dajte, dajmo ta zakon umakniti oziroma dajmo to ustaviti, pa dajte razmisliti res o neki temeljiti davčni reformi, ne samo na področju normiranstva, še na drugih stvareh, in jo pripravite v sodelovanju z vsemi deležniki, zaposlenimi, da se pravi delojemalci, delodajalci in ostalimi, da končno res pridemo do nekega, bi rekel, primerljivega davčnega okolja tudi za našo okolico, ki nam bo omogočala razvoj in konkurenčnost na trgih tako v Evropi kot v svetu.

Hvala.

Gospod Tomaž Lisec, izvolite.

Ja, hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani vsi gostje ter pa kolegi, kolegice člani Odbora za finance, vsem skupaj lep pozdrav.

Zdaj, če se spomnimo začetek tega mandata, ko je predsednik Vlade s pomočjo finančnega ministra obljubljal, bom rekel, davčna nebesa pa razbremenitve plač pa ne vem kaj vse na področju zakona, ki ga imamo tudi danes pred sabo, dobivamo že drugo antireformo na področju Zakona o dohodnini. Prva je bila sprejeta tam, mislim, da konec leta 2022, ki je, ko je zakon začel veljati s 1. 1. 2023. Takrat se je pokazala, kako besede predsednika Vlade gredo v eno smer, konkretna dejanja pa ravno, na žalost predvsem slovenskih davkoplačevalcev, predvsem tistih, ki se ukvarjajo z obrtništvom in pa z gospodarstvom, na drugi strani pa na slabše. Skratka že zakon, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, je pomenil eno antireformo na tem področju, danes pa imamo možnost, da zaustavimo in seveda potem v četrtek na sami seji Državnega zbora drugo antireformo na tem področju. Zdaj, v zgodovini, če imamo malo, bom rekel, spomina, vemo, da seveda na dohodnini so vedno, bom rekel, kopijo, lomijo kopja. Je pa tukaj zanimivo, da v prejšnjem mandatu se je s pomočjo medijev veliko govorilo, govorilo o vlogi Ekonomsko-socialnega sveta, kako mora Ekonomsko-socialni svet po domače povedano požegnati vse zadeve na področju, ki se njih dotikajo, ampak kaj imamo tukaj? Ekonomsko-socialni svet najprej sploh ni seznanjen, potem ko je seznanjen, se vsi med sabo skregajo, na koncu gospodarstveniki celo izstopajo iz strateškega sveta, ker se ne strinjajo s to davčno politiko te Vlade, ampak Ministrstvo za finance še vedno trdi isto, kako je ta zakon, super in kako bo ta zakon določene stvari rešil? Zdaj, mi smo že dokazali, tudi na podlagi tega, kar je Vlada sama zapisala pri predlogu zakona, da je ta zakon ugoden za državni proračun in tukaj se vsa zadeva konča. Namesto, da bi imel neke dobre pozitivne učinke za slovensko obrt in gospodarstvo, ima pozitiven plus za državni proračun. Kot sem že večkrat rekel v tem smislu, dajte, obrtniki, gospodarstveniki, vi delate, ustvarjate dodano vrednost, čim več denarja je potrebno zbrati v proračun, potem pa bomo mi, Ministrstvo za finance ali Vlada pa rekli, kam bo ta denar šel. Skratka Ekonomsko-socialni svet se ne strinja, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev in pa Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov se s tem zakonom ne strinja, ampak kaj pa oni vedo, oni naj še naprej pridno delajo, pridno služijo, naj s svojimi zaposlenimi ustvarjajo dodano vrednost, država pa bo pobrala in potem delovala po svoje v nasprotju z idejami gospodarstva in obrti.

Druga stvar, ki je sporna pri tem zakonu je mnenje Zakonodajno-pravne službe. Če pustimo, da se je Vlada odzvala na mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je podalo pripombe pri 20 od 28 členov zakona, s posameznimi redakcijskimi spremembami. Ključne zadeve, ki so problematične in ki tudi nakazujejo na medsebojno nepovezano delovanje v tem zakonu in celo še več, vprašljivost zakona z vidika skladnosti s prvim, drugim odstavkom 14. člena Ustave, torej prepoved diskriminacije in enake obravnave pred zakonom, neskl..., dvomljiva skladnost zakona s predlaganimi rešitvami v 3., 6., 10. in 17. členu z vidika skladnosti s 14. členom Ustave in tako naprej bi lahko bral, ampak smo to že nekajkrat počeli, pa trenutna vladajoča garnitura tega mnenja Zakonodajno-pravne službe ni hotela slišati.

Naslednja stvar, ki je sporna, je sporno to, da delate ravno to, kar je prej kolega Rado povedal, na področju normirancev. Vi govorite o tem, kako rešujete zadevo, po našem mnenju in po mnenju mnogih obrtnikov pa poslabšujete stanje s tem, ko se bodo marsikateri obrtniki, ki jih ta zakon obsega, spraševali ali sploh še delati, v kakšni obliki delati, kako veliko zastaviti svoj posel ali pa se na drugi strani oditi v tujino ali pa se morda tudi deloma dati v področje tako imenovane sive ekonomije, kjer bodo kazni nižje, kot pa to, če oni zaslužijo, pa jim država preveč vzame.

Zdaj, če je intenca te trenutne vladajoče garniture, da čim več obrtnikov beži v sivo ekonomijo ali pa v tujino, potem je ravno to nasprotno s tistim kar ste zapisali v začetku, ko želite dati ugodnejšo davčno obravnavo za nove rezidente, ampak glej ga zlomka, še to, na kar vas je opozorila Zakonodajno-pravna služba, če ne verjamete obrtnikom ali pa v Poslanski skupini SDS, postavlja na to, da delujete v nekem sistemu, ko želite razvrednotiti vse tiste domače strokovnjake v istem rangu, ki bodo zaradi vse večjih odločitev ravno zaradi tega poiskali verjetno v tujini ali pa v sivi ekonomiji.

Ne bom se opredelil tudi do ostalih zadev, ampak ravno zadnjič sem prebral, kako se je nek viden član vladne koalicije, ne predstavnikov poslancev, hvalil s tem, evo, končno smo oprostili plačila dohodnine za OMD plačila v sto procentnem znesku prejetega dohodka in ko sem ga opomnil, da je to njegova vlada tudi sprejela, kljub kričanju slovenskega kmeta in slovenskega podeželja, je rekel »ups, tega pa nisem vedel.« Skratka, hvalil se je za popravo nečesa, kar je sam pomagal pred dobrima, pred slabima dvema letoma speljati preko Državnega zbora v ta zakon.

Zato tudi z mojega mesta apel, predvsem poslancem koalicije, glede na to, da smo slišali gospo državno sekretarko, da še vedno podpirajo zakon v predlagani obliki in da še enkrat morda preberejo dopis vseh teh petih zbornic, da še enkrat preberejo mnenje Zakonodajno-pravne službe na tem področju in pa morda, da vsi še enkrat preberejo izjavo ministra za gospodarstvo, ki je rekel, da če bi še enkrat imel možnost glasovati za zakon prejšnje Janševe vlade pri Zakonu o dohodnini, da bi ta zakon podprl. Jaz ministru Hanu verjamem, ampak v Državnem zboru štejejo dejanja poslancev, ne pa besede in upam, da se bo vsaj del koalicije do glasovanja, ki bo verjetno v četrtek, premislil in bo zavrnil ta zakon in da bo začel razmišljati, da je narobe, da gremo v davčni primež medtem ko bi morali iti v razbremenitev plač in v podporo slovenskemu obrtništvu in pa gospodarstvu.

Skratka, sam podpiram veto Državnega sveta in upam na modrost poslancev v četrtek na glasovanju na seji Državnega zbora. Hvala.

Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Gospoda državna svetnika, predstavnice in predstavniki Vlade, lepo vas pozdravljam, seveda tudi vas, kolegice in kolegi!

Ker je Državni svet sprejel zahtevo za ponovno odločanje novele Zakona o dohodnini v Državnem zboru, je normalno, da se bomo v naših razpravah tudi ponavljali, ampak kakorkoli že, repetitio est mater studiorum est, ponavljanje je mati učenosti, vprašanje koga se prime. Imam občutek zdaj, po teh dobrih dveh letih vladanja, da podjetniki, marljivi, pridni, ustvarjalni ljudje, da so na nek način ten peti te vlade. In ko se ponavljam in ko seštejem finančne učinke sprejetih davčnih in drugih obremenitev gospodarstva in fizičnih oseb, torej dohodninskih zavezancev, potem mi ta seštevek pokaže, to poznate, ker sem to že govoril, ampak bom še, potem mi ta seštevek pokaže, da je gospodarstvo in fizične osebe, da so za obdobje 2023 do 2028 obremenjene z dodatnimi sedmimi milijardami in pol, dodatnimi brez te dohodnine, brez te novele Zakona o dohodnini, ki nekih dodatnih obremenitev pravzaprav niti ne prinaša oziroma so zanemarljive, tako. Bolj gre za to, kar pravim, da gre za neko, za nek napad na tiste, ki ustvarjajo in izgleda, da so ti najbolj nevarni tej slovenski družbi. To je preprosto nemogoče razumeti ob upoštevanju, da smo v zadnjih dveh letih kot država za osem mest padli na lestvici konkurenčnosti, kar meri preko nekih 240 kazalnikov, Mednarodni švicarski inštitut za razvoj menedžmenta. Slovenija glede konkurenčnosti strmoglavlja, pika, pika. Res je bilo že rečeno s strani mojih kolegov, ta novela Zakona o dohodnini praktično ni doživela socialnega dogovora. Eno upanje pred sprejemom na Vladi je res, tudi sam sem to zaznal in tudi z njim osebno govoril, predstavljal, minister za gospodarstvo, gospod Han, naš dolgoletni nekdanji kolega, se mu verjel, pa sem se uštel. Nekako pred kamerami nasprotovanje, potem pa je vsa zadeva bila sprejeta, če se ne motim, na dopisni seji, kako tam ministri glasujejo, saj veste, ampak kakorkoli že. Se pravi, eno je nek spektakel pred kamerami, drugače pa itak nihče nič ne upa, ker ne sme in gospod Gorenšček tudi, jaz na nek način se strinjam, da upanje umre zadnje, a tudi z vaše strani oziroma s strani Državnega sveta neko upanje, da bi pa vendarle Državni zbor, bere koalicija, nekako zmogli nekoliko več intelektualnega napora in vrgli lastni zakon, tega ne bo, tega ne bo, ampak upanje umre zadnje, ker bodimo realni, glasovalni stroj v svojem bistvu ne potrebuje časa za ponovno pretehtanje neke materije, na primer novele Zakona o dohodnini, ker glasovalni stroj je glasovalni stroj. Očitno bo še naprej ostalo do konca tega mandata. Dejstvo in ugotovitev, aksiom, aksiom, da se v Sloveniji ne splača delati, in da je boljše socialec kot minimalec. To je dejstvo. Kam nas bo to pripeljalo? Enako ugotovitev je tudi v Nemčiji. Kam je takšna socialna ali pa socialistična politika pripeljala Nemčijo, sami veste, gredo na volitve.

Pozorno sem poslušal predsednika Vlade, čeprav mislim, da ga bom odslej vedno manj, ker karkoli pove, potem ne drži. Tudi ta zadnja obljuba, da pa zdaj ne bo več nekako v tem smislu, toliko hodil na potovanja v tujino, ampak da razume sporočilo in da bo pa zdaj začel delati za državljane, tako približno. To ne bo držalo. Zakaj bi pa, saj davčna zakonodaja bo sprejeta, proračuna za naslednji dve leti sta pod streho in še, in še, kar zdaj ni sicer tema te točke dnevnega reda, poraba oziroma proračunski odhodki v zadnjih treh letih so zrasli za skoraj 3 milijarde in pol...