Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, lep pozdrav in dobro jutro!

Začenjamo 42. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in da se ne morejo udeležiti današnje seje naslednji poslanci in sicer, poslanec Felice Ziza. Poslanska skupina Socialno demokratske stranke je z dopisom dne 26. novembra 2024 na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika napovedala obstrukcijo 42. nujne seje Odbora za zdravstvo, tako da tudi njihovih poslancev danes z nami ni.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik točke, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA SINDIKATA FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE, ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA IN DRUGEGA ODSTAVKA 46. ČLENA IN 8.A TOČKE 81. ČLENA ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI, ki bo potekala na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora je na voljo zahteva Ustavnega sodišča z dne 19. september 2024, mnenje Vlade z dne 17. oktober 2024 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. november 2024.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje in Zakonodajno-pravne službe.

In uvodoma dajem kar besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan.

Izvolite.

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, lep pozdrav in dobro jutro!

Začenjamo 42. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in da se ne morejo udeležiti današnje seje naslednji poslanci in sicer, poslanec Felice Ziza. Poslanska skupina Socialno demokratske stranke je z dopisom dne 26. novembra 2024 na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika napovedala obstrukcijo 42. nujne seje Odbora za zdravstvo, tako da tudi njihovih poslancev danes z nami ni.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik točke, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA SINDIKATA FIDES, SINDIKAT ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE, ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA IN DRUGEGA ODSTAVKA 46. ČLENA IN 8.A TOČKE 81. ČLENA ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI, ki bo potekala na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora je na voljo zahteva Ustavnega sodišča z dne 19. september 2024, mnenje Vlade z dne 17. oktober 2024 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. november 2024.

K 1. točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje in Zakonodajno-pravne službe.

In uvodoma dajem kar besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, v predmetnem ustavnem sporu gre za vprašanje ustavnosti nabora zdravstvenih storitev, za katere zakon določa, da so jih zdravniki dolžni opravljati med stavko. Predlagatelj zahteve meni, da je ta nabor tako širok, da stavko onemogoča, zato zatrjuje, da je določba v neskladju z ustavno pravico do stavke. Pripravljeno mnenje pri tem izhaja iz ustavnosodne presoje predhodno veljavnega nabora zdravstvenih storitev. Ustavno sodišče je namreč omejitev pravice sodnikov do stavke že presojalo in odločilo, da je zakonodajalec s tem, ko jo je omejil, zagotovil kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejših zdravstvenih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje prebivalcev. Hkrati je Ustavno sodišče takrat, ko je presojalo, opravilo tudi strogi test sorazmernosti in odločilo, da ureditev ni v neskladju z Ustavo. Na podlagi te ustavnosodne presoje mnenje opozarja, da ni mogoče za izpodbijano določbo kot celoto in na splošno zatrjevati, da je v neskladju z Ustavo oziroma da posega v pravico zdravnikov do stavke.

To bi bilo mogoče morebiti zatrjevati in s tem tudi izpodbijati le posamezne zdravstvene storitve, ki so naštete v tej zakonski določbi, hkrati bi bilo pa treba za vsako posebej tudi utemeljiti, da se ne more šteti med storitve, ki so nujne za ohranjanje življenja oziroma za preprečevanje trajnih posledic. Pri tem je v mnenju še opozorjeno, da je treba upoštevati tudi zakonski okvir, znotraj katerega se giblje določitev teh zdravstvenih storitev in ta zakonski okvir je bil uveljavljen hkrati z uveljavitvijo zakona v decembru 1999 in ni bil spremenjen.

Predlagatelj zahteve ob tem še posebej izpostavlja oziroma zatrjuje neustavnost rešitve, da morajo biti zdravniki v času stavke na svojem delovnem mestu. Mnenje v tem delu opozarja na zakonsko določbo, da se zdravniška služba opravlja na zdravniških delovnih mestih. To pomeni v bistvu, da zdravnik v času stavke te zdravstvene storitve za katere zakon določa, da se opravljajo, v času stavke opravlja na svojem delovnem mestu in zato je njegova prisotnost tam logična.

Nadalje je v zahtevi izpodbijana še prekrškovna določba, vendar pa predlagatelj ne poda nobene utemeljitve zakaj bi bila ta v neskladju z Ustavo. Glede na vse navedeno je v mnenju narejen zaključek, da izpodbija izpodbijane zakonske določbe niso v neskladju z Ustavo. Hvala.

Hvala za besedo.

Torej, v predmetnem ustavnem sporu gre za vprašanje ustavnosti nabora zdravstvenih storitev, za katere zakon določa, da so jih zdravniki dolžni opravljati med stavko. Predlagatelj zahteve meni, da je ta nabor tako širok, da stavko onemogoča, zato zatrjuje, da je določba v neskladju z ustavno pravico do stavke. Pripravljeno mnenje pri tem izhaja iz ustavnosodne presoje predhodno veljavnega nabora zdravstvenih storitev. Ustavno sodišče je namreč omejitev pravice sodnikov do stavke že presojalo in odločilo, da je zakonodajalec s tem, ko jo je omejil, zagotovil kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejših zdravstvenih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje prebivalcev. Hkrati je Ustavno sodišče takrat, ko je presojalo, opravilo tudi strogi test sorazmernosti in odločilo, da ureditev ni v neskladju z Ustavo. Na podlagi te ustavnosodne presoje mnenje opozarja, da ni mogoče za izpodbijano določbo kot celoto in na splošno zatrjevati, da je v neskladju z Ustavo oziroma da posega v pravico zdravnikov do stavke.

To bi bilo mogoče morebiti zatrjevati in s tem tudi izpodbijati le posamezne zdravstvene storitve, ki so naštete v tej zakonski določbi, hkrati bi bilo pa treba za vsako posebej tudi utemeljiti, da se ne more šteti med storitve, ki so nujne za ohranjanje življenja oziroma za preprečevanje trajnih posledic. Pri tem je v mnenju še opozorjeno, da je treba upoštevati tudi zakonski okvir, znotraj katerega se giblje določitev teh zdravstvenih storitev in ta zakonski okvir je bil uveljavljen hkrati z uveljavitvijo zakona v decembru 1999 in ni bil spremenjen.

Predlagatelj zahteve ob tem še posebej izpostavlja oziroma zatrjuje neustavnost rešitve, da morajo biti zdravniki v času stavke na svojem delovnem mestu. Mnenje v tem delu opozarja na zakonsko določbo, da se zdravniška služba opravlja na zdravniških delovnih mestih. To pomeni v bistvu, da zdravnik v času stavke te zdravstvene storitve za katere zakon določa, da se opravljajo, v času stavke opravlja na svojem delovnem mestu in zato je njegova prisotnost tam logična.

Nadalje je v zahtevi izpodbijana še prekrškovna določba, vendar pa predlagatelj ne poda nobene utemeljitve zakaj bi bila ta v neskladju z Ustavo. Glede na vse navedeno je v mnenju narejen zaključek, da izpodbija izpodbijane zakonske določbe niso v neskladju z Ustavo. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju, Denisu Kordežu, z Ministrstva za zdravje.

Izvolite.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju, Denisu Kordežu, z Ministrstva za zdravje.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo.

Spoštovani poslanke, poslanci!

Ustavno sodišče Republike Slovenije je Vladi poslalo pobudo Sindikata Fides za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 46. člena in 8.a točke 81. člena Zakona o zdravniški službi in Vlado pozvalo, da se izjavi do navedb v pobudi.

Pojasnjujemo, da se je s spremembo Zakona o zdravniški službi zagotovil kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejših storitev, torej zdravstvenih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje prebivalcev ter delovanje državnih organov in drugih organizacij. Vlada je ocenila, da stavka zdravnikov ne poteka v skladu z Zakonom o stavki, ki določa, da morajo stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Vlada je po ugotovitvi resnosti aktualnega stanja in ob določitvi predmetnega nabora preudarno tehtala omenjene človekove pravice s prav tako ustavno pravico do stavke in ob tem zagotovila, da so omejitve nujne, torej potrebne, primerne in sorazmerne, torej proporcionalne, torej, cilj, ki se ga ob tem zasleduje, pa legitimen. Namreč, zakonodajalec sme poseči v ustavno varovane položaje posameznikov, če s tem zaradi pravice drugih subjektov uresniči drugo ustavno, drug ustavno dopusten cilj, pri čemer pa lahko posega v te položaje le, če je to neogibno potrebno za uresničevanje zakonodajalčevega cilja.

Neuspel pogajalski proces kljub vsem prizadevanjem Vlade pritrjuje domnevi, da v tistem danem trenutku v času priprave zakonodajne spremembe, ni bilo možno oceniti, kdaj bo stavka končana, ki sicer traja že deset mesecev. Obveznost opravljanja del med stavko nikakor ne pomeni odvzema pravice do same stavke. S spremembo zakona so bile natančneje opredeljene naloge, ki jih je potrebno med stavko opraviti in sicer prek nabora zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, saj pravica do stavke ni absolutna in neomejena, temveč je tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine, omejena s pravicami drugih, kot to določa Ustava Republike Slovenije.

Dlje časa, ko stavka traja, težji in širši ter nepovratnejši postaja poseg v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se je bilo temu ustrezno prilagoditi oziroma določiti omejitev stavke. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države, predstavlja ta spremenjen zakon, ki določa minimum delovnega procesa zdravnikov v času stavke, nujen, potreben in primeren poseg. Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ne bi bilo mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim, milejšim posegom. Zdravniki so se v času stavke prvotno, so v času stavke prvotno opravljali zgolj zdravstvene storitve, ki so bile v prvotnem 46. členu Zakona o zdravniški službi naštete, sicer primeroma, z uporabo besede "zlasti", ne pa tudi ostalih zdravstvenih storitev, ki so jih na podlagi navedene določbe in upoštevajoč 15. člen Zakona o stavki bili dolžni izvajati tudi v času stavke, zaradi česar je zaradi tveganja, da bi z njihovim opuščanjem utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja ali druge škodljive nepopravljive posledice, bila potrebna sprememba zakona.

Poglavitne rešitve spremenjenega zakona so bile določitev obvezne prisotnosti zdravnika na svojem delovnem mestu in izvajanje zdravniške službe na način, ki ne povzroča resne zdravstvene škode osebe, ne ogroža varnosti premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po zaključeni stavki, opredelitev zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa zdravnikov, ki ga je treba zagotavljati tudi v času stavke, torej, naročanje in opravljanje triažnih pregledov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za namen opredelitve zdravstvenega stanja, nujna medicinska pomoč, nujna zobozdravstvena pomoč ter nujno zdravljenje, neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve, naročanje in izvajanje vseh zdravstvenih storitev v okviru napotitve stopnje nujnosti nujno in zelo hitro, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti, za osebe, starejše od 65 let, za invalide in druge ogrožene skupine, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, vse zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignega obolenja ter za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, vse zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih obveznih socialnih zavarovanj, zdravstvene storitve za zdravljenje kroničnih bolezni, kadar bi njihova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila resno zdravstveno škodo, zdravstvene storitve na pravico do zdravljenja v tujini, druge zdravstvene storitve, potrebne za to, da se prepreči resna zdravstvena škoda.

Jasna opredelitev direktorja javnega zdravstvenega zavoda kot odgovorno osebo za organizacijo in vodenje zdravniške službe na ravni celotnega zavoda v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, pa opredelitev te odgovornosti na odgovornega nosilca za to vrsto zdravstvene dejavnosti. Sankcionirane pravne osebe in odgovorne osebe, pravne osebe, za kršitev določb o organizaciji in vodenju zdravniške službe, torej določitev globe, sankcioniranje posameznega zdravnika, ki v času stavke ne opravlja zdravstvenih storitev, ki jih je dolžan opravljati na podlagi zakonske določbe, prav tako določitev globe.

In pa poudariti velja, da je zdravnikom v zameno za omejitev njihove ustavne pravice za primer zakonite stavke, zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu. Ukrepi spremenjenega zakona so bili določeni zaradi prevlade javnega interesa in v skladu z načelom sorazmernosti. Hvala.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo.

Spoštovani poslanke, poslanci!

Ustavno sodišče Republike Slovenije je Vladi poslalo pobudo Sindikata Fides za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 46. člena in 8.a točke 81. člena Zakona o zdravniški službi in Vlado pozvalo, da se izjavi do navedb v pobudi.

Pojasnjujemo, da se je s spremembo Zakona o zdravniški službi zagotovil kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejših storitev, torej zdravstvenih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje prebivalcev ter delovanje državnih organov in drugih organizacij. Vlada je ocenila, da stavka zdravnikov ne poteka v skladu z Zakonom o stavki, ki določa, da morajo stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Vlada je po ugotovitvi resnosti aktualnega stanja in ob določitvi predmetnega nabora preudarno tehtala omenjene človekove pravice s prav tako ustavno pravico do stavke in ob tem zagotovila, da so omejitve nujne, torej potrebne, primerne in sorazmerne, torej proporcionalne, torej, cilj, ki se ga ob tem zasleduje, pa legitimen. Namreč, zakonodajalec sme poseči v ustavno varovane položaje posameznikov, če s tem zaradi pravice drugih subjektov uresniči drugo ustavno, drug ustavno dopusten cilj, pri čemer pa lahko posega v te položaje le, če je to neogibno potrebno za uresničevanje zakonodajalčevega cilja.

Neuspel pogajalski proces kljub vsem prizadevanjem Vlade pritrjuje domnevi, da v tistem danem trenutku v času priprave zakonodajne spremembe, ni bilo možno oceniti, kdaj bo stavka končana, ki sicer traja že deset mesecev. Obveznost opravljanja del med stavko nikakor ne pomeni odvzema pravice do same stavke. S spremembo zakona so bile natančneje opredeljene naloge, ki jih je potrebno med stavko opraviti in sicer prek nabora zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, saj pravica do stavke ni absolutna in neomejena, temveč je tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine, omejena s pravicami drugih, kot to določa Ustava Republike Slovenije.

Dlje časa, ko stavka traja, težji in širši ter nepovratnejši postaja poseg v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se je bilo temu ustrezno prilagoditi oziroma določiti omejitev stavke. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države, predstavlja ta spremenjen zakon, ki določa minimum delovnega procesa zdravnikov v času stavke, nujen, potreben in primeren poseg. Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ne bi bilo mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim, milejšim posegom. Zdravniki so se v času stavke prvotno, so v času stavke prvotno opravljali zgolj zdravstvene storitve, ki so bile v prvotnem 46. členu Zakona o zdravniški službi naštete, sicer primeroma, z uporabo besede "zlasti", ne pa tudi ostalih zdravstvenih storitev, ki so jih na podlagi navedene določbe in upoštevajoč 15. člen Zakona o stavki bili dolžni izvajati tudi v času stavke, zaradi česar je zaradi tveganja, da bi z njihovim opuščanjem utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja ali druge škodljive nepopravljive posledice, bila potrebna sprememba zakona.

Poglavitne rešitve spremenjenega zakona so bile določitev obvezne prisotnosti zdravnika na svojem delovnem mestu in izvajanje zdravniške službe na način, ki ne povzroča resne zdravstvene škode osebe, ne ogroža varnosti premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po zaključeni stavki, opredelitev zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa zdravnikov, ki ga je treba zagotavljati tudi v času stavke, torej, naročanje in opravljanje triažnih pregledov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za namen opredelitve zdravstvenega stanja, nujna medicinska pomoč, nujna zobozdravstvena pomoč ter nujno zdravljenje, neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve, naročanje in izvajanje vseh zdravstvenih storitev v okviru napotitve stopnje nujnosti nujno in zelo hitro, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti, za osebe, starejše od 65 let, za invalide in druge ogrožene skupine, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, vse zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignega obolenja ter za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, vse zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih obveznih socialnih zavarovanj, zdravstvene storitve za zdravljenje kroničnih bolezni, kadar bi njihova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila resno zdravstveno škodo, zdravstvene storitve na pravico do zdravljenja v tujini, druge zdravstvene storitve, potrebne za to, da se prepreči resna zdravstvena škoda.

Jasna opredelitev direktorja javnega zdravstvenega zavoda kot odgovorno osebo za organizacijo in vodenje zdravniške službe na ravni celotnega zavoda v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, pa opredelitev te odgovornosti na odgovornega nosilca za to vrsto zdravstvene dejavnosti. Sankcionirane pravne osebe in odgovorne osebe, pravne osebe, za kršitev določb o organizaciji in vodenju zdravniške službe, torej določitev globe, sankcioniranje posameznega zdravnika, ki v času stavke ne opravlja zdravstvenih storitev, ki jih je dolžan opravljati na podlagi zakonske določbe, prav tako določitev globe.

In pa poudariti velja, da je zdravnikom v zameno za omejitev njihove ustavne pravice za primer zakonite stavke, zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu. Ukrepi spremenjenega zakona so bili določeni zaradi prevlade javnega interesa in v skladu z načelom sorazmernosti. Hvala.

Hvala lepa.

Z nami je tudi poslanka Lucija Tacer, ki nadomešča poslanca Aleksandra Prosena Kralja.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov Odbora za zdravstvo. Želi kdo razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe? Če ne želi nihče…, aha, kolegica Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa.

Z nami je tudi poslanka Lucija Tacer, ki nadomešča poslanca Aleksandra Prosena Kralja.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov Odbora za zdravstvo. Želi kdo razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe? Če ne želi nihče…, aha, kolegica Iva Dimic, izvolite.