Dobro jutro! Lep pozdrav! Prosim za malo tišine, spoštovani kolegi iz Gibanja Svoboda. Pričenjamo 93. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika odbora, gospoda Franca Breznika, kot podpredsednik odbora vodil jaz.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti zaradi službene poti predsednik odbora, gospod Franc Breznik. Drugih pooblastil nisem dobil. Tako torej pozdravljam vse stalne člane in članice odbora!

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni tudi poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV, BRUSELJ, 2. IN 3. DECEMBRA 2024.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 18. novembra na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospoda Dana Juvana, državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi izhodišča o delu za zaposlovanje in socialno politiko. Izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj! Hvala za besedo.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci in vsi ostali, ki spremljate to sejo! Predstavil vam bom Izhodišča za zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v sestavi ministric in ministrov, pristojnih za zaposlovanje in socialno politiko, torej Svet EPSCO. Zasedanje bo potekalo 2. decembra v Bruslju. Povedal vam bom oziroma povzel bom dnevni red, v nadaljevanju pa, če želite, predstavil tudi posamezne točke bolj podrobno.

Na dnevnem redu je edina točka v okviru zakonodajnega posvetovanja, Splošni pristop k Direktivi o pripravništvu. Predlog direktive je del svežnja o pripravništvih, ki ga je Evropska komisija objavila 20. 3. 2024. Cilja predloga direktive sta vsaj bila izboljšati delovne pogoje pripravnikov, ne glede na zaposlitveni status, in odkriti in odkriti kot pripravništva, prikrita delovna razmerja. COREPER 27. 11. 2024 ni potrdil splošnega pristopa glede Direktive o pripravništvih. Predloga niso poleg Slovenije podprli še Nemčija, Španija, Ciper, Belgija, Bolgarija, Portugalska in Romunija, preučitveni pridržek so ohranile Avstrija in Litva in Poljska. Preostale države članice so kompromisni predlog podprle. Evropska komisija je pri tem izrazila močno zaskrbljenost zaradi sprememb v kompromisnih predlogih predsedstva, s katerimi se v večji meri ne strinja, saj onemogočajo doseganje ciljev, kot jih je predvidevala izvorna izvorni predlog. Predsedstvo bo kompromisni predlog kljub temu posredovalo ministrom v odločanje in morebitni sprejem splošnega pristopa. Slovenija torej, kompromisnega predloga ne more podpreti, ker onemogoča dosego ciljev paketa o pripravništvih nima dodane vrednosti in ne more prispevati k izboljšanju delovnih pogojev pripravnikov v Evropski uniji. Naprej, ministri bodo opravili dve orientacijski razpravi in sicer ena o prednostnih nalogah na področju zaposlovanja in socialne politike in dva o celovitih rešitvah za demografske izzive iz vidika podpore staršem ter koriščenja potencialov mladih in starejših generacij. Potem bo tema delovnega kosila bo odpravljanje vrzeli v spretnostih za uspešen zeleni in digitalni prehod kakovostnim delovnim mestom na trgu dela. V okviru nezakonodajnega posvetovanja bodo ministri v okviru točke v evropskem semestru sprejeli sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, se seznanili z oceno izvajanja okvira socialne konvergence in tri potrdili Ključna sporočila izvajanja priporočila Sveta o individualnih učnih računih.

Svet se bo seznanil s poročilom o napredku obravnave priporočila sveta o okrepljenem okviru kakovosti za pripravništva potem bo svet odobril, vsaj tako je predvideno, pet sklepov sveta, ki jih Slovenija vseh pet podpira. Prvi, o pomanjkanju delovne sile in spretnosti v Evropski uniji, o socialnem vključevanju invalidov, o dostopu do storitev za zmanjšanje ozemeljskih neenakosti, o usklajevanju poklicnega in zasebnega, zasebnega življenja in o duševnem zdravju in enakosti spolov.

Pod obsežno točko razno se bo Svet med drugim seznanil s stanjem pogajanj, različnih zakonodajnih predlogov. Poljska bo predstavila svoje prednostne naloge. Predsedstvo je na dnevni red zasedanja sveta na predlog Danske s podporo skupine držav članic, tudi Slovenije, med točko razno uvrstilo predstavitev neuradnega dokumenta o digitalnih orodjih za spodbujanje pravičnega prostega gibanja delavcev v Evropski uniji.

Toliko na kratko povzeti dnevni red. Če koga zanima, v nadaljevanju bolj podrobno lahko odgovorim na kakšno vprašanje. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa prosim gospoda Denisa Kordeža, državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje, da nam predstavi izhodišča o delu za zdravje. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke, poslanci, kolegice, kolegi! Torej, jaz bom predstavil izhodišča za prihodnje zasedanje Sveta EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, torej svet EPSCO v sestavi ministric in ministrov, pristojnih za zdravje. To zasedanje bo potekalo pod madžarskim predsedstvom Svetu EU 3. decembra v Bruslju, pod vodstvom doktor Petra Taka, madžarskega državnega sekretarja za zdravje. Na dnevnem redu zasedanja pa bodo naslednje točke. V okviru zakonodajnih dejavnosti bo madžarsko predsedstvo svetu EU podalo poročilo o napredku glede pogajanj o novem farmacevtskem paketu EU, ki ga tvorita predlog uredbe za odobritev in nadzor zdravil za uporabo v humani medicini ter določitev pravil, ki urejajo evropsko agencijo za zdravila in pa predlog direktive o zdravilih za uporabo v humani medicini.

Namen navedenih zakonodajnih predlogov je posodobiti, prilagoditi in poenostaviti obstoječe regulativno okolje na ravni EU. Po mnenju madžarskega predsedstva so zadnja revidirana besedila dobro uravnotežena, predstavljajo dobro podlago za nadaljnjo razpravo. Hkrati pa še vedno ostajajo odprta nekatera ključna vprašanja, ki se nanašajo na primer na modulacijo spodbud, zagotavljanje enakopravnejšega dostopa do trga in stalno oskrbo z inovativnimi zdravili za vse države članice republika Slovenija podpira farmacevtski paket, ki naslavlja izzive na tem področju, s katerimi se srečujejo vse, zlasti pa države članice z manjšimi trgi, med katere seveda sodi tudi Republika Slovenija. Prav tako Slovenija podpira iskanje primernega ravnovesja med spodbujanjem inovacij ter dostopom pacientov do inovativnih zdravil na eni strani in hitrejšem dostopu do generičnih ter podobnih bioloških zdravil na drugi strani, za kar si prizadeva tudi na samih pogajanjih. V okviru nezakonodajnih obveznosti pa bodo ministri sprejeli poročilo sveta o okolju brez tobačnega dima in aerosolov. Republika Slovenija prav tako popolnoma podpira razširitev področja uporabe priporočila na nove izdelke, ki sproščajo dim in aerosole, ter širitev na odprte prostore, saj se bo tako bolje zaščitilo prebivalce, zlasti otroke, mlade in druge ranljive skupine, kot so bolniki ali nosečnice, pred izpostavljenostjo dimu in aerosolom iz okolja.

Potem bodo ministri razpravljali nadalje o evropski zdravstveni uniji v luči Draghijevega poročila o evropski konkurenčnosti. Madžarsko predsedstvo je za razpravo pripravilo dokument, v katerem izpostavlja, da se je špansko belgijsko madžarsko predsedstvo zavezalo, da bo okrepilo Evropsko zdravstveno unijo, da bi zagotovilo odpornost zdravstvenih sistemov, ki so dostopni vsem, vzpostavilo pripravljenost na prihodnje izredne zdravstvene razmere ter spodbujalo zdravje in zdrav življenjski slog. Vprašanja za razpravo se nanašajo na priporočila Draghijevega poročila, ki naj bi bila najpomembnejša za reševanje z zdravjem povezanih izzivov, kot so staranje prebivalstva, pomanjkanje zdravstvenega kadra, protimikrobna odpornost in problematika nalezljivih ter nenalezljivih bolezni. Za Slovenijo so prednostna priporočila iz Draghijevega poročila, na primer par primerov krepitev odpornosti zdravstvenega sistema, krepitev dobavnih verig in varnosti preskrbe z zdravili, spodbujanje inovacij in sodelovanja, Torej, z naše strani Republika Slovenija vsekakor pozdravlja vse te aktivnosti na ravni EU, katerih cilj je krepitev evropske zdravstvene unije, ob tem pa bo Slovenija poudarila, da mora zdravje, ki je vrednota sama po sebi, ostati visoko na politični agendi EU, kar poudarjamo ob vsaki priliki. Zatem bodo ministri za zdravje odobrili sklepe sveta o izboljšanju zdravja srca in ožilja. Madžarsko predsedstvo je tematiko zdravja srca in ožilja postavilo v ospredje svojega šestmesečnega programa in ključne tematike, ki jih je izpostavila Slovenija na teh pogajanjih, pa so pomen krepitve preventive in promocije zdravja, povezave med boleznimi srca in ožilja ter onesnaževanjem in podnebnimi spremembami. Zavzemanje tudi za prihodnjo pripravo poročil Sveta, ki bodo vodila k skupnim ukrepom na področju bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Republika Slovenija torej sklepe Sveta podpira, ministri za zdravje bodo nato odobrili sklepe Sveta o darovanju in presajanju organov. V sklepih sveta je po mnenju Slovenije identificiranih več področij, ki lahko z boljšim sodelovanjem držav članic pomembno pripomorejo k zmanjšanju pritiska na nacionalne zdravstvene sisteme, družbeno ekonomsko breme in ne nazadnje tudi k manjši umrljivosti pacientov na tem področju. Tudi tukaj Republika Slovenija podpira sklepe Sveta.

Pod točko razno bodo Madžarsko predsedstvo in komisija podali razne informacije. Na primer, poročanje madžarskega predsedstva o konferencah, ki jih je organizirala za časa svojega predsedovanja, poročanje Evropske komisije in madžarskega predsedstva o stanju pogajanj za mednarodni sporazum na temo preprečevanja pripravljenosti in odzivanja na pandemije ter spremembah mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Obravnavamo tudi informacijo Cipra glede prostovoljnega sodelovanja držav članic pri skupnem javnem naročanju zdravil, informacijo Finske o zdravstvenem sektorju in prihodnji strategiji Unije za pripravljenost, pobudo Francije in Nemčije o potrebnih reformah uredb o medicinskih pripomočkih in vitro medicinskih pripomočkih in pa informacija Belgije in Španije o boju proti ponujanju nedovoljenih zdravil evropskim državljanom.

Torej, to je relativno na kratko z moje strani, če bo pa karkoli potrebnega, pa seveda v nadaljevanju.

Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev vašega dela.

Sedaj pa odpiram razpravo kolegov in kolegic. Želi kdo besedo? Magister Gregorič, beseda je vaša, izvolite.

Hvala, predsedujoči.

Jaz imam samo eno vprašanje glede na izvajanje državnega sekretarja z Ministrstva za zdravstvo, ko je govoril o sklepih Sveta o izboljšanju darovanja in presajanja organov. Podpiram vse, kar je bilo rečeno. Mene samo zanima, ali je v obstoječih dokumentih in v tem novem karkoli govora o ustreznih varovalkah proti ilegalni trgovini s človeškimi organi. Hvala lepa.

Hvala za vprašanje. Želi še kdo? Aha, dve prijavi kolegica Rajbenšu, nato kolegica Tacer. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav in dobro jutro vsem! Jaz bi imela eno vprašanje za državnega sekretarja Juvana, gre za to direktivo o pripravništvu. Omenili ste, kaj bi naj bili cilji predloga direktive. In glede na to četrto kompromisno besedilo se očitno določene države, tudi med njimi tudi Slovenija, ne strinjajo točno z vsem, kar se bi naj pač nekako pretirano odmikalo od izvornih predlogov, ki jih komisija ima. Zdaj, področje ste sicer omenili, pa me zanima, če mi lahko malo bolj konkretno poveste, kaj pa bo Slovenija predlagala oziroma kako pa ona vidi vse skupaj. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolegica Tacer, izvolite.

Hvala, predsedujoči.

Jaz bom kar nadaljevala, kjer je končala Andreja Rajbenšu. Torej, glede Direktive o pripravništvih, ki je, kolikor razumem, ne podpirajo, ne podpiramo tudi kot Slovenija. Zanima me najprej vsebinsko, ali gre tukaj za pripravništvo na ravni EU. Nisem čisto stoprocentno sledila tej tematiki, pa me zanima, ali gre res samo na ravni EU ali, če gre pač za pripravništvo, na nacionalni ravni. Ker me zanima potem, kako to velja za Slovenijo, bo to veljalo za pripravništva, tudi za vajeništva, obvezne prakse za študente in dijake, pač kako bi se to apliciralo. Sama namreč menim, da so potrebne spremembe na tem področju in smo tudi že tako v okviru podmladka Gibanja Svoboda kot mladih poslancev v Državnem zboru govorili na to temo. Mislim, predvsem recimo, govorili smo o obveznih praksah dijakov in študentov in problematiko glede povrnitve stroškov, da res nekatere to postavlja v zelo težek položaj, ker dejansko ne dobijo nič plačano.

Potem me pa zanima, kako vidite prihodnost te direktive, če bo podprt ta splošni pristop. Hvala vnaprej za informacijo.