Spoštovani poslanke in poslanci, dragi vabljeni gostje z ministrom in ekipo ter tudi predstavnicami Računskega sodišča, en lep dober dan na že 35. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!
Začenjam 35. nujno sejo komisije.
Obveščam vas, da imamo eno opravičilo, in sicer zadržan je Milan Jakopovič, kot nadomestna članica pa Janeza Ciglerja Kralja nadomešča Vida Čadonič Špelič. Torej, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje takšen kot ste ga prejeli, torej sami s sklicem.
Prehajamo torej na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - KRČENJE PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA NEODVISNE DRŽAVNE ORGANE.
Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli: sporočilo Državnega sveta Republike Slovenije z naslovom Državni svet na 15. izredni seji soglasno potrdil veto na Zakon o izvrševanju proračuna z dne 25. novembra 2024 in sporočilo Računskega sodišča Republike Slovenije z naslovom Vodstvo Računskega sodišča opozorilo na nesprejemljive posege v neodvisnost in samostojnost Vrhovnega državnega revizorja z dne 26. novembra 2024. Člani komisije ste tudi včeraj dva 3. 12. prejeli še protestno izjavo Računskega sodišča zoper posege v njegovo neodvisnost, katero je vodstvo Računskega sodišča 25. 11. 2024 naslovilo na predsednika Vlade in predsednico Državnega zbora.
Na to nujno sejo komisije sem vabil: gospoda Marka Lotriča predsednika Državnega sveta, gospo Jano Ahčin predsednico Računskega sodišča Republike Slovenije, ki jo lepo pozdravljam, gospoda Klemna Boštjančiča ministra za finance, Državni svet Republike Slovenije, Računsko sodišče in tudi ministrstvo za finance.
Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!
Zdaj za uvod, kot sklicatelji seje mi dovolite eno krajšo obrazložitev zakaj smo to sejo naredili. Uvodoma naj povem, da sklepe dobite tekom seje na mize, kajti težko je pripravljati sklepe vnaprej brez obrazložitve pristojnega ministra zakaj je prišlo do tako grobih in nerazumnih potez, kajti s strani Vlade ki je prva skrbnica proračuna Ministrstva za finance po tem amandmaju koalicije, ki je posegel tudi v ustavno materijo. Nismo dobili nobenih pojasnil, ne javnost niti ne poslanci Državnega zbora. Tako da ta pojasnila bodo na mestu danes tekom te seje in na podlagi teh pojasnil se bodo potem pač oblikovali tudi sklepi. Zagotovo pa je prav, da gre današnja razprava vsaj uvodoma v kontekst zagotavljanja demokratičnega procesa. Glejte, Slovenija je s samo Ustavo ustanovila kar nekaj nadzornih institucij, ki zagotavljajo delovanje in robustnost naše demokracije in naše ustavne ureditve. Imamo nadzorne institucije, ki bi morale biti neodvisne, morale bi biti robustne. Tukaj ne govorimo samo o Računskem sodišču in ostalih institucijah, ostalih agencijah, če želite, ne pa da so plod obračuna Vlade Republike Slovenije, ker bodisi jim določene odločitve, ki jih te institucije napišejo bodisi določena mnenja obstoječi vladi niso po godu. Jaz se spomnim, kako je bilo pred približno tremi leti pri predlogu ene zakonodaje, ki je združevala te nadzorne institucije, kako so bili po Ljubljani silni protesti, da gre za ustavno kategorijo. Spomnim se tega, kako smo tudi nekateri ministri opozarjali, da se ne moremo kar institucij tako združevati, jih razdruževati in postavljati po svoje, zaradi tega, ker gre za steber demokratičnega procesa. Tisti, ki ste spremljali medije v preteklosti, ste ugotovili, zlasti tuje medije, kako je tudi kakšna politika v eni najstarejših demokracij posegala v nadzorne institucije in kako so bile te institucije dovolj robustne, da so obstale ne glede na barvo vlade, kot kaže, pa pod Svobodo je tudi to preveč. In če nobena druga vlada v preteklosti si ni upala napadati tako neodvisne nadzorne institucije, si je pač to uspelo in si je to privoščila vlada Roberta Goloba. Za kaj gre? Za javnost, da bo vedela. Računsko sodišče Republike Slovenije je bilo ustanovljeno z Ustavo. Pri sprejemanju tega proračuna za leto 2025 je bilo usklajeno z Računskim sodiščem. Komisiji za nadzor javnih financ kot matičnemu delovnemu telesu je bilo rečeno s strani državne sekretarke, citiram: "Z Računskim sodiščem je vse usklajeno in lahko gremo v sprejem tega sklepa, da je vse usklajeno". Tudi s strani predstavnice Računskega sodišča je bilo rečeno: mi smo vse uskladili. Zakaj je potrebno to usklajevanje, gospod minister? Zaradi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije - verjetno, da to vam niso povedali ali pa ne veste - je eksplicitno zapisalo, da glede zmanjšanja sredstev se mora strinjati in usklajevati se mora, ta kontekst, z Računskim sodiščem. Tukaj je ključno vprašanje: ste to usklajevali? Ali ste morebiti opozorili poslance, ki so vložili amandma za tri milijone evrov pri 17 milijardah evrih vreden proračun, vrednem proračunu? Ne, vzeli ste eno tretjino sredstev nadzorni instituciji, ki bdi nad porabo davkoplačevalskega denarja in tudi nad razsipništvom, če želite, te Vlade. Vzeli ste tri milijone evrov, eno tretjino, samo in zgolj zaradi tega, ker gre za maščevanje tej instituciji zaradi določenih mnenj, ki so jih v zadnjih dveh letih spisali - mnenja s pridržkom, negativna mnenja, kot na primer so bilo to mnenje glede nakupa določenih nepremičnin, kot je bilo na primer to mnenje glede izplačil nagrade Svetlani Makarovič. Zaradi tega, ker imamo, kot kaže, institucijo, ki v svojem bistvu izpolnjuje ustavno načelo, neodvisnost, vam nekaj povem, da pač ni neodvisnosti, če ni finančne neodvisnosti. Potemtakem lahko naslednje leto pričakujemo, da boste za 2026 še za tretjino sklestili, če določeno mnenje ne bo pogodu. Se pravi, kontekst razumevanja neodvisnih nadzornih institucij … / oglašanje iz dvorane/ Dober dan. Neodvisnih nadzornih institucij je s strani Svobode mišljen popolnoma nedemokratično. Nadzorne institucije niso tukaj z namenom, da krepijo vlado, niso tukaj z namenom, da so uslužne vladi, tako kot recimo Računsko sodišče ni bilo služno vladi pri nabavi, pri nabavah mask, spomnimo se, zelo hitro je reagiralo, v roku dveh mesecev je Računsko sodišče takrat naredilo svoje, svoje poročilo, negativna mnenja. Ampak to je treba spoštovati, takšno mnenje kot tega je treba spoštovati, ampak potem ne vem, jaz se ne spomnim, da bi sledila tako brutalna kazen o odvzemu proračunskih sredstev in poseg v ustavno kategorijo. Torej demokratični proces, minister, ni proces, ki je samo zapisan, ampak ga je treba razumeti in z njim živeti, ga spoštovati. In institucije moramo narediti robustne, sicer rata tudi oblast preveč samopašniška - kot kaže, si to želite tako, kot si želijo nekateri v kakšnih drugih državah, pa so jih pred štirimi, petimi letih v starejših demokracijah, ko so bile institucije ogrožene, ustavili. Torej lahko rečemo, naslednjič bo padlo kakšno sodišče, ko bo kakšnemu ministru reklo, da pač je nekaj narobe naredil in bo obsojen. Ali boste vzeli sredstva KPK, če bo odločitev KPK v primeru predsednika Vlade in zadev, ki jih imajo zdaj na KPK, pač drugačna od pričakovanj? Ali jih boste kaznovali? Ta seja je torej tukaj z namenom, da se zavedamo pomena državnih institucij in da se zavedamo pomena Računskega sodišča Republike Slovenije pri tem, ko nadzira oziroma kot državni revizor nadzira porabo nenazadnje in smotrnost porabe davkoplačevalskega denarja; to je bilo v preteklosti pač večkrat z večjimi mnenji dokazano, da je bila ta poraba nesmotrna. In še enkrat poudarjam, naredili ste brutalno maščevanje. Kar pa je še huje, lagali ste tukaj v Državnem zboru. Vlada je tukaj lagala, češ, vse je usklajeno in potem je prišel amandma, s strani koalicije za tri milijone evrov. Za kaj gre? Gre za popolnoma populistično potezo. Tri milijone evrov bomo dali na onkologijo s proračunom. Super in prav, ampak onkologija ne rabi samo tri milijone evrov. Na drugi strani ste dali nevladnim organizacijam, ki bi ta trenutek morale protestirati zaradi vaše odločitve 150 milijonov evrov s proračunom. Včeraj ste na Kolegiju glasovali nujno sejo, nujni postopek za Zakon o Tešu, ki bomo tako v vrečo brez dna vrgli 500 milijonov evrov. Te dni se pač meče denar dobesedno skozi okna, imamo največje, največji proračun, 17 milijard evrov vreden. Vi ste pa primanjkljaj 1,5 milijarde evrov, ne vem, kaj se je zgodilo po covidu še tako drastično, da pač se ta proračunski balon tako napihuje, ampak to razsipništvo je pač očitno.
Kar se tiče torej onkologije in prerazporeditve teh finančnih sredstev, drži, zdravstvo potrebuje denar, ampak zakaj ste potem vzeli za investicije 150 milijonov evrov za druge prepotrebne obnove. Zaradi tega je šlo tukaj samo za eno populistično potezo, ki ste jo vi naredili, draga koalicija, glasovali ste amandma, da se Računskemu sodišču vzame tri milijone evrov in dali ste na onkologijo, ker na onkologiji ta denar potrebujejo. In jaz ja trdim, da potrebujejo, samo iz naslova te institucije. Če pa res rabimo tri milijone evrov, potem pa predlagam, da najprej začnete varčevati tudi ministri pri sebi, Vlada pri sebi, če je to problem. Zadnjič sem bral o stroških potovanj, ki jih imajo posamezni ministri, pač so visoki, tako da denarja pri 17 milijard evrih je zelo veliko. In ni problem tri milijone evrov za državno institucijo in niti sredstva, ki jih ima Državni svet. Torej nerazumna poteza, ki terja odgovore. Jaz bom sicer predlagal, že napovem kakšen sklep bom predlagal, ker me res zanima, ker ne vem, če bom dobil res ta odgovor, in sicer, kontekst razumevanja ali Ministrstvo za finance ne razume, kontekst razumevanja, delovanja državnih institucij in če pozna Ustavo Republike Slovenije, ker tukaj gre za ustavno kategorijo in za odločitev Ustavnega sodišča, da proračunska sredstva, ki so namenjena Računskemu sodišču morajo biti z Računskim sodiščem usklajena. S tem amandmajem, ta sredstva, ki ste jih odvzeli, pa niso bila usklajena.
Kar se tiče Državnega sveta, pozdravljam med nami tudi gospoda Lotriča, predsednika Državnega sveta, ki deli isto usodo. Državni svet zaradi tega, ker pač je odgovoren državni organ, spodnji dom našega parlamenta, enostavno da kdaj tudi kakšen veto na kakšno stvar, ampak to je v svobodi pač preveč. Hvala za tako svobodo, gospe in gospodje. Tako, da jaz tukaj v tem kontekstu razumevanja državnih institucij zaključujem s tem, da obžalujem, da živimo v državi, da imamo vlado, ki ne spoštuje drugih državnih organov, ki bi morali biti robustni, ampak ki jih želi prilagoditi tako, da bi bili njej všečni, vladi všečni, da bodo pač plesali tako po svobodino plesali, tako kot bo svoboda rekla in če bo kaj šlo izven tega konteksta, pa sledi kazen in jaz verjamem, da če bo slučajno odločitev KPK bila drugačna od pričakovan, predsednika Vlade, da bo tudi tam pač bili najprej kakšni medijski napadi, potem pa bo sledil tudi, ne vem, vsi ostali prijemi, da se pač odvzamejo sredstva. Če je v to smer delovanja te Vlade, potem ste smer popolnoma zgrešili in se začnite ukvarjati s tem, kar ljudi danes zanima glede zdravstva in teh finančnih sredstev, ki ste jih tja, ki ste jih namenili, tri milijone evrov, jih bi lahko vzeli nevladnim organizacijam. Mnogo izmed njih je, da teh nevladnih organizacij samim sebi v namen, pa ne govorimo tukaj o gasilcih pa vseh ostalih, ki res potrebujejo pomoč in se žrtvujejo na terenu, ampak tistih, ki so nekoč pri predlogih zakonov, da se bodo agencije združevale, protestirali po Ljubljani, pri tem, ko pa vi rušite državne institucije, ki so do vas kritične, pa jih ni nikjer.
Torej predajam sedaj besedo naprej. In sicer, bi najprej dal besedo predsedniku Državnega sveta, gospodu Lotriču, potem Jana Ahčin in potem odgovor ministra za finance glede na kritike, ki letijo in so bile že sprožene v javnosti.
Gospod Lotrič, izvolite.
Spoštovani poslanke in poslanci, dragi vabljeni gostje z ministrom in ekipo ter tudi predstavnicami Računskega sodišča, en lep dober dan na že 35. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!
Začenjam 35. nujno sejo komisije.
Obveščam vas, da imamo eno opravičilo, in sicer zadržan je Milan Jakopovič, kot nadomestna članica pa Janeza Ciglerja Kralja nadomešča Vida Čadonič Špelič. Torej, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje takšen kot ste ga prejeli, torej sami s sklicem.
Prehajamo torej na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - KRČENJE PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA NEODVISNE DRŽAVNE ORGANE.
Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli: sporočilo Državnega sveta Republike Slovenije z naslovom Državni svet na 15. izredni seji soglasno potrdil veto na Zakon o izvrševanju proračuna z dne 25. novembra 2024 in sporočilo Računskega sodišča Republike Slovenije z naslovom Vodstvo Računskega sodišča opozorilo na nesprejemljive posege v neodvisnost in samostojnost Vrhovnega državnega revizorja z dne 26. novembra 2024. Člani komisije ste tudi včeraj dva 3. 12. prejeli še protestno izjavo Računskega sodišča zoper posege v njegovo neodvisnost, katero je vodstvo Računskega sodišča 25. 11. 2024 naslovilo na predsednika Vlade in predsednico Državnega zbora.
Na to nujno sejo komisije sem vabil: gospoda Marka Lotriča predsednika Državnega sveta, gospo Jano Ahčin predsednico Računskega sodišča Republike Slovenije, ki jo lepo pozdravljam, gospoda Klemna Boštjančiča ministra za finance, Državni svet Republike Slovenije, Računsko sodišče in tudi ministrstvo za finance.
Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!
Zdaj za uvod, kot sklicatelji seje mi dovolite eno krajšo obrazložitev zakaj smo to sejo naredili. Uvodoma naj povem, da sklepe dobite tekom seje na mize, kajti težko je pripravljati sklepe vnaprej brez obrazložitve pristojnega ministra zakaj je prišlo do tako grobih in nerazumnih potez, kajti s strani Vlade ki je prva skrbnica proračuna Ministrstva za finance po tem amandmaju koalicije, ki je posegel tudi v ustavno materijo. Nismo dobili nobenih pojasnil, ne javnost niti ne poslanci Državnega zbora. Tako da ta pojasnila bodo na mestu danes tekom te seje in na podlagi teh pojasnil se bodo potem pač oblikovali tudi sklepi. Zagotovo pa je prav, da gre današnja razprava vsaj uvodoma v kontekst zagotavljanja demokratičnega procesa. Glejte, Slovenija je s samo Ustavo ustanovila kar nekaj nadzornih institucij, ki zagotavljajo delovanje in robustnost naše demokracije in naše ustavne ureditve. Imamo nadzorne institucije, ki bi morale biti neodvisne, morale bi biti robustne. Tukaj ne govorimo samo o Računskem sodišču in ostalih institucijah, ostalih agencijah, če želite, ne pa da so plod obračuna Vlade Republike Slovenije, ker bodisi jim določene odločitve, ki jih te institucije napišejo bodisi določena mnenja obstoječi vladi niso po godu. Jaz se spomnim, kako je bilo pred približno tremi leti pri predlogu ene zakonodaje, ki je združevala te nadzorne institucije, kako so bili po Ljubljani silni protesti, da gre za ustavno kategorijo. Spomnim se tega, kako smo tudi nekateri ministri opozarjali, da se ne moremo kar institucij tako združevati, jih razdruževati in postavljati po svoje, zaradi tega, ker gre za steber demokratičnega procesa. Tisti, ki ste spremljali medije v preteklosti, ste ugotovili, zlasti tuje medije, kako je tudi kakšna politika v eni najstarejših demokracij posegala v nadzorne institucije in kako so bile te institucije dovolj robustne, da so obstale ne glede na barvo vlade, kot kaže, pa pod Svobodo je tudi to preveč. In če nobena druga vlada v preteklosti si ni upala napadati tako neodvisne nadzorne institucije, si je pač to uspelo in si je to privoščila vlada Roberta Goloba. Za kaj gre? Za javnost, da bo vedela. Računsko sodišče Republike Slovenije je bilo ustanovljeno z Ustavo. Pri sprejemanju tega proračuna za leto 2025 je bilo usklajeno z Računskim sodiščem. Komisiji za nadzor javnih financ kot matičnemu delovnemu telesu je bilo rečeno s strani državne sekretarke, citiram: "Z Računskim sodiščem je vse usklajeno in lahko gremo v sprejem tega sklepa, da je vse usklajeno". Tudi s strani predstavnice Računskega sodišča je bilo rečeno: mi smo vse uskladili. Zakaj je potrebno to usklajevanje, gospod minister? Zaradi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije - verjetno, da to vam niso povedali ali pa ne veste - je eksplicitno zapisalo, da glede zmanjšanja sredstev se mora strinjati in usklajevati se mora, ta kontekst, z Računskim sodiščem. Tukaj je ključno vprašanje: ste to usklajevali? Ali ste morebiti opozorili poslance, ki so vložili amandma za tri milijone evrov pri 17 milijardah evrih vreden proračun, vrednem proračunu? Ne, vzeli ste eno tretjino sredstev nadzorni instituciji, ki bdi nad porabo davkoplačevalskega denarja in tudi nad razsipništvom, če želite, te Vlade. Vzeli ste tri milijone evrov, eno tretjino, samo in zgolj zaradi tega, ker gre za maščevanje tej instituciji zaradi določenih mnenj, ki so jih v zadnjih dveh letih spisali - mnenja s pridržkom, negativna mnenja, kot na primer so bilo to mnenje glede nakupa določenih nepremičnin, kot je bilo na primer to mnenje glede izplačil nagrade Svetlani Makarovič. Zaradi tega, ker imamo, kot kaže, institucijo, ki v svojem bistvu izpolnjuje ustavno načelo, neodvisnost, vam nekaj povem, da pač ni neodvisnosti, če ni finančne neodvisnosti. Potemtakem lahko naslednje leto pričakujemo, da boste za 2026 še za tretjino sklestili, če določeno mnenje ne bo pogodu. Se pravi, kontekst razumevanja neodvisnih nadzornih institucij … / oglašanje iz dvorane/ Dober dan. Neodvisnih nadzornih institucij je s strani Svobode mišljen popolnoma nedemokratično. Nadzorne institucije niso tukaj z namenom, da krepijo vlado, niso tukaj z namenom, da so uslužne vladi, tako kot recimo Računsko sodišče ni bilo služno vladi pri nabavi, pri nabavah mask, spomnimo se, zelo hitro je reagiralo, v roku dveh mesecev je Računsko sodišče takrat naredilo svoje, svoje poročilo, negativna mnenja. Ampak to je treba spoštovati, takšno mnenje kot tega je treba spoštovati, ampak potem ne vem, jaz se ne spomnim, da bi sledila tako brutalna kazen o odvzemu proračunskih sredstev in poseg v ustavno kategorijo. Torej demokratični proces, minister, ni proces, ki je samo zapisan, ampak ga je treba razumeti in z njim živeti, ga spoštovati. In institucije moramo narediti robustne, sicer rata tudi oblast preveč samopašniška - kot kaže, si to želite tako, kot si želijo nekateri v kakšnih drugih državah, pa so jih pred štirimi, petimi letih v starejših demokracijah, ko so bile institucije ogrožene, ustavili. Torej lahko rečemo, naslednjič bo padlo kakšno sodišče, ko bo kakšnemu ministru reklo, da pač je nekaj narobe naredil in bo obsojen. Ali boste vzeli sredstva KPK, če bo odločitev KPK v primeru predsednika Vlade in zadev, ki jih imajo zdaj na KPK, pač drugačna od pričakovanj? Ali jih boste kaznovali? Ta seja je torej tukaj z namenom, da se zavedamo pomena državnih institucij in da se zavedamo pomena Računskega sodišča Republike Slovenije pri tem, ko nadzira oziroma kot državni revizor nadzira porabo nenazadnje in smotrnost porabe davkoplačevalskega denarja; to je bilo v preteklosti pač večkrat z večjimi mnenji dokazano, da je bila ta poraba nesmotrna. In še enkrat poudarjam, naredili ste brutalno maščevanje. Kar pa je še huje, lagali ste tukaj v Državnem zboru. Vlada je tukaj lagala, češ, vse je usklajeno in potem je prišel amandma, s strani koalicije za tri milijone evrov. Za kaj gre? Gre za popolnoma populistično potezo. Tri milijone evrov bomo dali na onkologijo s proračunom. Super in prav, ampak onkologija ne rabi samo tri milijone evrov. Na drugi strani ste dali nevladnim organizacijam, ki bi ta trenutek morale protestirati zaradi vaše odločitve 150 milijonov evrov s proračunom. Včeraj ste na Kolegiju glasovali nujno sejo, nujni postopek za Zakon o Tešu, ki bomo tako v vrečo brez dna vrgli 500 milijonov evrov. Te dni se pač meče denar dobesedno skozi okna, imamo največje, največji proračun, 17 milijard evrov vreden. Vi ste pa primanjkljaj 1,5 milijarde evrov, ne vem, kaj se je zgodilo po covidu še tako drastično, da pač se ta proračunski balon tako napihuje, ampak to razsipništvo je pač očitno.
Kar se tiče torej onkologije in prerazporeditve teh finančnih sredstev, drži, zdravstvo potrebuje denar, ampak zakaj ste potem vzeli za investicije 150 milijonov evrov za druge prepotrebne obnove. Zaradi tega je šlo tukaj samo za eno populistično potezo, ki ste jo vi naredili, draga koalicija, glasovali ste amandma, da se Računskemu sodišču vzame tri milijone evrov in dali ste na onkologijo, ker na onkologiji ta denar potrebujejo. In jaz ja trdim, da potrebujejo, samo iz naslova te institucije. Če pa res rabimo tri milijone evrov, potem pa predlagam, da najprej začnete varčevati tudi ministri pri sebi, Vlada pri sebi, če je to problem. Zadnjič sem bral o stroških potovanj, ki jih imajo posamezni ministri, pač so visoki, tako da denarja pri 17 milijard evrih je zelo veliko. In ni problem tri milijone evrov za državno institucijo in niti sredstva, ki jih ima Državni svet. Torej nerazumna poteza, ki terja odgovore. Jaz bom sicer predlagal, že napovem kakšen sklep bom predlagal, ker me res zanima, ker ne vem, če bom dobil res ta odgovor, in sicer, kontekst razumevanja ali Ministrstvo za finance ne razume, kontekst razumevanja, delovanja državnih institucij in če pozna Ustavo Republike Slovenije, ker tukaj gre za ustavno kategorijo in za odločitev Ustavnega sodišča, da proračunska sredstva, ki so namenjena Računskemu sodišču morajo biti z Računskim sodiščem usklajena. S tem amandmajem, ta sredstva, ki ste jih odvzeli, pa niso bila usklajena.
Kar se tiče Državnega sveta, pozdravljam med nami tudi gospoda Lotriča, predsednika Državnega sveta, ki deli isto usodo. Državni svet zaradi tega, ker pač je odgovoren državni organ, spodnji dom našega parlamenta, enostavno da kdaj tudi kakšen veto na kakšno stvar, ampak to je v svobodi pač preveč. Hvala za tako svobodo, gospe in gospodje. Tako, da jaz tukaj v tem kontekstu razumevanja državnih institucij zaključujem s tem, da obžalujem, da živimo v državi, da imamo vlado, ki ne spoštuje drugih državnih organov, ki bi morali biti robustni, ampak ki jih želi prilagoditi tako, da bi bili njej všečni, vladi všečni, da bodo pač plesali tako po svobodino plesali, tako kot bo svoboda rekla in če bo kaj šlo izven tega konteksta, pa sledi kazen in jaz verjamem, da če bo slučajno odločitev KPK bila drugačna od pričakovan, predsednika Vlade, da bo tudi tam pač bili najprej kakšni medijski napadi, potem pa bo sledil tudi, ne vem, vsi ostali prijemi, da se pač odvzamejo sredstva. Če je v to smer delovanja te Vlade, potem ste smer popolnoma zgrešili in se začnite ukvarjati s tem, kar ljudi danes zanima glede zdravstva in teh finančnih sredstev, ki ste jih tja, ki ste jih namenili, tri milijone evrov, jih bi lahko vzeli nevladnim organizacijam. Mnogo izmed njih je, da teh nevladnih organizacij samim sebi v namen, pa ne govorimo tukaj o gasilcih pa vseh ostalih, ki res potrebujejo pomoč in se žrtvujejo na terenu, ampak tistih, ki so nekoč pri predlogih zakonov, da se bodo agencije združevale, protestirali po Ljubljani, pri tem, ko pa vi rušite državne institucije, ki so do vas kritične, pa jih ni nikjer.
Torej predajam sedaj besedo naprej. In sicer, bi najprej dal besedo predsedniku Državnega sveta, gospodu Lotriču, potem Jana Ahčin in potem odgovor ministra za finance glede na kritike, ki letijo in so bile že sprožene v javnosti.
Gospod Lotrič, izvolite.
Hvala lepa.
Torej še enkrat en lep pozdrav predsedniku, gospodu Jerneju Vrtovcu, poslankam in poslancem, ministru in ostalim vabljenim!
Skupaj z generalno sekretarko Državnega sveta bi vam pravzaprav rada predstavila težave s katerimi se srečuje Državni svet in predvsem bi naštel dejstva, ki so tako, da je amandma, ki je bil sprejet na 56. nujni seji, 16. 11., in ga je sprejel Odbor za finance Državnega zbora na predlog koalicijskih poslanskih skupin Svobode, Socialni demokrati in Levice je odvzelo Državnemu svetu 485 tisoč 265 evrov. Pri tem predlagatelji amandmaja niso podali nobene vsebinske razlage, utemeljitve za odvzem sredstev, niti niso pojasnili, kako bo to vplivalo na delo državnega sveta. Kar je še bolj zaskrbljujoče je, da predlagatelji niso razpolagali tudi z nobenimi konkretnimi podatki o zadostnosti preostalih sredstev za nemoteno izvajanje dela Državnega sveta. Prav tako ni bilo opravljeno nikakršno posvetovanje z Državnim svetom. Mislim, da takšno postopanje krši načelo sodelovanja in neodvisnosti ustavnih organov, ki je del ustavnega načela delitve oblasti in seveda s tem močno otežuje resno finančno načrtovanje državnega sveta. Državni svet je pripravil racionalni finančni načrt za obe leti 2025 in 2026, ki je zasnovan na premišljenih in pa dobrih, po načelu dobrega gospodarja. Načrt je bil predstavljen, seveda, Ministrstvu za finance, ki je zagotovilo, da bo obseg sredstev upoštevalo in ne bo vanj posegalo. Kljub temu je prišlo do sprejetja amandmaja, formalno poslanskih skupin koalicije, ki ga sedaj seveda aktivno zagovarja tudi Ministrstvo za finance in s tem ogroža zmožnost Državnega sveta, da uresničuje svoje zakonsko ustavno določene, se pravi pristojnosti. Da ravnanja odražajo neposreden vpliv vlade in ki prek nekritičnih poslanskih skupin in poslancev koalicije ohranja popoln nadzor nad proračunskimi sredstvi, kar je vsebinsko v popolnem nasprotju z načelom finančne avtonomije neodvisnih organov in predstavlja očitno izigravanje znane odločbe Ustavnega sodišča. Odvzem sredstev krni sposobnost Državnega sveta za izvajanje ustavnih in zakonskih določil, ki jih ta organ potrebuje za svoje delovanje. To je še posebej problematično tudi v luči povečanega zakonodajnega dela Državnega zbora, ki pravzaprav povzroča večjo obremenitev dela Državnemu svetu, njihovih delovnih teles in pa članov, nasprotno pa si je Državni zbor že drugo leto zapored občutno dvignil sredstva. Medtem ko Državni zbor medtem ko Državni zbor sredstva namenjena Državnemu svetu temu ne namenja. Poleg tega, da je že več kot desetletje ni prišlo do višine, se pravi, prilagoditve višine prejemkov za člane in podpredsednika Državnega sveta, kljub inflaciji in rasti plač v javnem in zasebnem sektorju, to vodi do bistvenih nesorazmerij med prejemki funkcionarjev Državnega sveta in tistih v Državnem zboru, vladi ali sodni veji oblasti. Pričakovano povečanje stroškov zaradi reforme plač v javnem sektorju pa bo razpoložljiva sredstva še zmanjšalo in dodatno omejilo njune prilagoditve. Iz tega mesta lahko rečem, da so vsi javni uslužbenci in funkcionarji v državi prejeli v zadnjih 12 letih povišanje, samo državni svetniki do tega povišanja niti enkrat niso bili upravičeni. Odvzeta sredstva so bila namenjena reševanju prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. Državni svet seveda podpira absolutno problematiko in projekt, se pravi, ki bi bolnici omogočil, se pravi nadgradnjo, ki bi bolnikom, možu omogočil primerno zdravljenje. Vendar pa smo prepričani, da s temi 485 tisoč evri pravzaprav ne bomo kaj prida pripomogli, ko vidimo, da je na drugi strani vlada si, bom rekel, rezervirala ena ogromna sredstva v rezervi mislim, da preko cele milijarde evrov. In mimogrede, stroški Državnega sveta oziroma to povišanje, govorimo o 0,00 bi, ne vem, odstotka nekih sredstev, torej to je zanemarljiv znesek, ki predstavlja državno blagajno. Torej, brez poseganja, bi ravno tako lahko naredili.
Državni zbor pa si je tudi letos povečal sredstva, torej v zadnjem letu. Spomniti moram, da se je zelo podobno taktika se je zgodila v lanskem letu, torej dvakrat smo bili deležni že rezanju sredstev vizavi našim kolegom, ki so si za 5 milijonov pač povečali sredstva v dveh letih cirka. Tako da absolutno vidimo to kot, da nas pravzaprav glede na samostojnost dela, glede na glede na razprave, ki jih imamo v Državnem svetu, glede na vete, ki so vloženi, na ustavne presoje verjetno želi nekdo kaznovati.
Zdaj, naj še to povem, v podkrepitev temu dejstvu, sicer se ne nanaša na ta zakon, pa vendarle. Tako predsednik Državnega sveta kot generalna sekretarka Državnega sveta sta bila izpuščena popolnoma iz plačne reforme, kljub ... /oglašanje iz klopi/ Kako? V redu, bom povedal kako in kaj. Se pravi, v državi smo se z Ustavo dogovorili o neodvisnih ustavnih organih. In če na vrhu pogledam, tudi v razpredelnici sredstev, potem vidimo, da so najvišji funkcionarji uvrščeni v 67. plačni razred, torej prvi trije, predsednica, predsednica in predsednik so 67., potem pride na vrsto Državni svet, seveda se spusti ta lestvica in potem zopet na Ustavnem sodišču in pa Vrhovnem sodišču zopet naraste. To se pravi namenoma se izpusti. Kar je pa še bolj tragično je pa to, da kljub vsem opozorilom, moram reči, da smo skupaj vsi ustavni organi, vključno z institutom predsednice države, vlagali predloge, so bili nekateri upoštevani, nekateri niso bili upoštevani. Ampak generalna sekretarka Državnega sveta je izrazito podplačana, izrazito tako, da je samo dobra volja da ostaja na tem delovnem mestu. Že sedaj lahko gledamo, da je nekje na, ne vem, plačnem razredu, dve tretjini zaposlenih v Državnem svetu ima večjo plačo od nje. Zdaj pa ob tej plačni reformi bodo pa področne sekretarke imele večjo plačo tudi od predsednika, ker se nam ne poveča. To se pravi, da že na daleč vidimo, kakšen odnos gojijo zakonodajna veja oblasti do Državnega sveta.
Torej, odvzem sredstev je po mnenju Državnega sveta tudi ustavno sporen. Namreč, Državni zbor ni omogočil Državnemu svetu, da predstavi stališče do amandmaja, kar je očitna kršitev ustavnega načela sodelovanja med ustavnimi organi, ki je sestavni del naše delitve oblasti, na katero se sklicuje tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi. Zaradi vsega tega povedanega državni svet opozarja, da bo izvajanje pristojnosti, njegove pristojnosti, tudi resno ogroženo, navkljub predhodnemu ravnanju pozivamo seveda še enkrat tako Ministrstvo, kot za finance kot Vlado, da vendarle prisluhne in na način, ki je seveda zakonit zadeve pač popravi. Sicer pa se pripravlja seveda tudi ustavna presoja omenjenih, bom rekel, omenjenih aktov oziroma dejanj, ki jih je izvedla v zadnjem času ali skupina ali koalicija ali ali Vlada oziroma ministrstvo. Zaradi tega, ker mi smo jasno lani povedali, da v kolikor se bo ta praksa nadaljevala, pač ne moremo ostati tiho. Hvala lepa.
Hvala lepa.
Torej še enkrat en lep pozdrav predsedniku, gospodu Jerneju Vrtovcu, poslankam in poslancem, ministru in ostalim vabljenim!
Skupaj z generalno sekretarko Državnega sveta bi vam pravzaprav rada predstavila težave s katerimi se srečuje Državni svet in predvsem bi naštel dejstva, ki so tako, da je amandma, ki je bil sprejet na 56. nujni seji, 16. 11., in ga je sprejel Odbor za finance Državnega zbora na predlog koalicijskih poslanskih skupin Svobode, Socialni demokrati in Levice je odvzelo Državnemu svetu 485 tisoč 265 evrov. Pri tem predlagatelji amandmaja niso podali nobene vsebinske razlage, utemeljitve za odvzem sredstev, niti niso pojasnili, kako bo to vplivalo na delo državnega sveta. Kar je še bolj zaskrbljujoče je, da predlagatelji niso razpolagali tudi z nobenimi konkretnimi podatki o zadostnosti preostalih sredstev za nemoteno izvajanje dela Državnega sveta. Prav tako ni bilo opravljeno nikakršno posvetovanje z Državnim svetom. Mislim, da takšno postopanje krši načelo sodelovanja in neodvisnosti ustavnih organov, ki je del ustavnega načela delitve oblasti in seveda s tem močno otežuje resno finančno načrtovanje državnega sveta. Državni svet je pripravil racionalni finančni načrt za obe leti 2025 in 2026, ki je zasnovan na premišljenih in pa dobrih, po načelu dobrega gospodarja. Načrt je bil predstavljen, seveda, Ministrstvu za finance, ki je zagotovilo, da bo obseg sredstev upoštevalo in ne bo vanj posegalo. Kljub temu je prišlo do sprejetja amandmaja, formalno poslanskih skupin koalicije, ki ga sedaj seveda aktivno zagovarja tudi Ministrstvo za finance in s tem ogroža zmožnost Državnega sveta, da uresničuje svoje zakonsko ustavno določene, se pravi pristojnosti. Da ravnanja odražajo neposreden vpliv vlade in ki prek nekritičnih poslanskih skupin in poslancev koalicije ohranja popoln nadzor nad proračunskimi sredstvi, kar je vsebinsko v popolnem nasprotju z načelom finančne avtonomije neodvisnih organov in predstavlja očitno izigravanje znane odločbe Ustavnega sodišča. Odvzem sredstev krni sposobnost Državnega sveta za izvajanje ustavnih in zakonskih določil, ki jih ta organ potrebuje za svoje delovanje. To je še posebej problematično tudi v luči povečanega zakonodajnega dela Državnega zbora, ki pravzaprav povzroča večjo obremenitev dela Državnemu svetu, njihovih delovnih teles in pa članov, nasprotno pa si je Državni zbor že drugo leto zapored občutno dvignil sredstva. Medtem ko Državni zbor medtem ko Državni zbor sredstva namenjena Državnemu svetu temu ne namenja. Poleg tega, da je že več kot desetletje ni prišlo do višine, se pravi, prilagoditve višine prejemkov za člane in podpredsednika Državnega sveta, kljub inflaciji in rasti plač v javnem in zasebnem sektorju, to vodi do bistvenih nesorazmerij med prejemki funkcionarjev Državnega sveta in tistih v Državnem zboru, vladi ali sodni veji oblasti. Pričakovano povečanje stroškov zaradi reforme plač v javnem sektorju pa bo razpoložljiva sredstva še zmanjšalo in dodatno omejilo njune prilagoditve. Iz tega mesta lahko rečem, da so vsi javni uslužbenci in funkcionarji v državi prejeli v zadnjih 12 letih povišanje, samo državni svetniki do tega povišanja niti enkrat niso bili upravičeni. Odvzeta sredstva so bila namenjena reševanju prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. Državni svet seveda podpira absolutno problematiko in projekt, se pravi, ki bi bolnici omogočil, se pravi nadgradnjo, ki bi bolnikom, možu omogočil primerno zdravljenje. Vendar pa smo prepričani, da s temi 485 tisoč evri pravzaprav ne bomo kaj prida pripomogli, ko vidimo, da je na drugi strani vlada si, bom rekel, rezervirala ena ogromna sredstva v rezervi mislim, da preko cele milijarde evrov. In mimogrede, stroški Državnega sveta oziroma to povišanje, govorimo o 0,00 bi, ne vem, odstotka nekih sredstev, torej to je zanemarljiv znesek, ki predstavlja državno blagajno. Torej, brez poseganja, bi ravno tako lahko naredili.
Državni zbor pa si je tudi letos povečal sredstva, torej v zadnjem letu. Spomniti moram, da se je zelo podobno taktika se je zgodila v lanskem letu, torej dvakrat smo bili deležni že rezanju sredstev vizavi našim kolegom, ki so si za 5 milijonov pač povečali sredstva v dveh letih cirka. Tako da absolutno vidimo to kot, da nas pravzaprav glede na samostojnost dela, glede na glede na razprave, ki jih imamo v Državnem svetu, glede na vete, ki so vloženi, na ustavne presoje verjetno želi nekdo kaznovati.
Zdaj, naj še to povem, v podkrepitev temu dejstvu, sicer se ne nanaša na ta zakon, pa vendarle. Tako predsednik Državnega sveta kot generalna sekretarka Državnega sveta sta bila izpuščena popolnoma iz plačne reforme, kljub ... /oglašanje iz klopi/ Kako? V redu, bom povedal kako in kaj. Se pravi, v državi smo se z Ustavo dogovorili o neodvisnih ustavnih organih. In če na vrhu pogledam, tudi v razpredelnici sredstev, potem vidimo, da so najvišji funkcionarji uvrščeni v 67. plačni razred, torej prvi trije, predsednica, predsednica in predsednik so 67., potem pride na vrsto Državni svet, seveda se spusti ta lestvica in potem zopet na Ustavnem sodišču in pa Vrhovnem sodišču zopet naraste. To se pravi namenoma se izpusti. Kar je pa še bolj tragično je pa to, da kljub vsem opozorilom, moram reči, da smo skupaj vsi ustavni organi, vključno z institutom predsednice države, vlagali predloge, so bili nekateri upoštevani, nekateri niso bili upoštevani. Ampak generalna sekretarka Državnega sveta je izrazito podplačana, izrazito tako, da je samo dobra volja da ostaja na tem delovnem mestu. Že sedaj lahko gledamo, da je nekje na, ne vem, plačnem razredu, dve tretjini zaposlenih v Državnem svetu ima večjo plačo od nje. Zdaj pa ob tej plačni reformi bodo pa področne sekretarke imele večjo plačo tudi od predsednika, ker se nam ne poveča. To se pravi, da že na daleč vidimo, kakšen odnos gojijo zakonodajna veja oblasti do Državnega sveta.
Torej, odvzem sredstev je po mnenju Državnega sveta tudi ustavno sporen. Namreč, Državni zbor ni omogočil Državnemu svetu, da predstavi stališče do amandmaja, kar je očitna kršitev ustavnega načela sodelovanja med ustavnimi organi, ki je sestavni del naše delitve oblasti, na katero se sklicuje tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi. Zaradi vsega tega povedanega državni svet opozarja, da bo izvajanje pristojnosti, njegove pristojnosti, tudi resno ogroženo, navkljub predhodnemu ravnanju pozivamo seveda še enkrat tako Ministrstvo, kot za finance kot Vlado, da vendarle prisluhne in na način, ki je seveda zakonit zadeve pač popravi. Sicer pa se pripravlja seveda tudi ustavna presoja omenjenih, bom rekel, omenjenih aktov oziroma dejanj, ki jih je izvedla v zadnjem času ali skupina ali koalicija ali ali Vlada oziroma ministrstvo. Zaradi tega, ker mi smo jasno lani povedali, da v kolikor se bo ta praksa nadaljevala, pač ne moremo ostati tiho. Hvala lepa.
Najlepša hvala.
Sedaj dajem besedo še gospe Jani Ahčin, predsednici Računskega sodišča.
Izvolite.
Najlepša hvala.
Sedaj dajem besedo še gospe Jani Ahčin, predsednici Računskega sodišča.
Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.
Lepo pozdravljeni, predsednik Komisije za nadzor javnih financ, drage poslanke in poslanci in ostali vabljeni!
Danes je bilo že kar nekaj stvari povedano glede neodvisnosti ustavnih organov. Ne glede na to bom jaz nekatere stvari vseeno ponovila zaradi tega, da se nam mogoče še bolj vtisnejo v spomin in da v bodoče zagotovimo pravilno ravnanje.
Uvodoma je bilo povedano, da je Računsko sodišče naslovilo na Vlado in na Državni zbor neko protestno pismo, v katerem smo se dotaknili napada, tako ga lahko tudi gledamo, na neodvisnost Računskega sodišča in sicer na dveh nivojih. Prvo je sistem plač, drugo so finančna sredstva, ki so nam bila odvzeta v tem rebalansu proračuna za leto 2020-2025.
Pa mogoče bi se najprej plač lotila, kar smo po tem vrstnem redu tudi napisali, in tako se je tudi vse skupaj začelo. Ko je bilo usklajevanje plač, najprej funkcionarskih plač, zaradi tega, ker vemo, da je bilo treba spremeniti razmerja v tej državi, ker ta razmerja, da imajo funkcionarji nižje plače kot ostali javni uslužbenci, nosijo pa neprimerno višjo odgovornost, pač niso ustrezna. Mi smo pri vseh teh pogajanjih sodelovali, napisali ne vem koliko pisem, tako kot je gospod Lotrič povedal, tudi skupno pismo. Pisali smo tudi sami pismo, vendar z našimi argumenti tudi slučajno pri plačah nismo bili uslišani. Kakšni pa so bili naši argumenti? Ker postavljalo se je vprašanje, da bo javnost zelo razburjena zaradi višine funkcionarskih plač, pa smo mi rekli, zakaj bi bila javnost razburjena, če so razmerja plač za nekatere organe v tej državi določena že 30 let. Računsko sodišče v letošnjem letu praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Plače funkcionarjev računskega sodišča so določene v našem zakonu, v zakonu o Računskem sodišču. Če bi se upoštevale te plače, ki so že 30 let določene, verjetno javnost ne bi imela nobenega nobene pripombe, ker to je uzakonjeno že nekaj časa. Ko smo to povedali pripravljavcu zakonodaje, seveda nismo bili uslišani, niti slučajno. Naši argumenti, da Računsko sodišče je glavni revizor javnega denarja, da je Računsko sodišče neodvisno pri svojem delu, da je ustavni organ, da zoper njegove odločitve ni pritožbe, vse to ni bilo upoštevano. Obstoječa zakonska podlaga ni bila upoštevana. Ko smo dobili predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, sem se jaz v bistvu kar malo razveselila. Boste vprašali zakaj? S tem, ker sem ga začela brati od začetka in sem brala mednarodno primerjavo plač na podlagi katere je bila narejena potem v končni fazi plačna lestvica. V okviru te mednarodne primerjave, ki jo je predlagatelj zakonodaje zapisal v predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, so bile vzpostavljene štiri države. Za tri države je pisalo: predsednik Ustavnega sodišča ima enako plačo kot predsednik Računskega sodišča. V enem primeru iz države Slovaške pa ima predsednik Računskega sodišča višjo plačo kot predsednik Ustavnega sodišča. Glede na to, da je predlagatelj v okviru mednarodne primerjave, ki jo je pripravil za ta zakon to zapisal, potem pa to svoje dejanje povozil na način, da je plačo Računskega predsednika Računskega sodišča spustil za 9 procentov, plačo namestnika predsednika Računskega sodišča in plačo vrhovnih državnih revizorjev za 19 procentov, glede na tisto kar je v našem zakonu napisano in potem še za dodatnih 12 procentov sekretarko Računskega sodišča. Sekretarka Računskega sodišča je danes umeščena v 52. plačni razred, sekretarka Državnega sveta v 55. plačnem razredu, kot smo slišali. Sekretarka Računskega sodišča je odgovorna za poslovanje pravne službe, finančne službe, kadrovske službe je odredbodajalec po zakonu, se pravi njene odgovornosti so izredno velike. Vodi službo, pravno službo, ki je desna roka našim revizorjem. Pravna služba preverja vsa razkritja, utemeljitve in kako smo jo nagradili? Kako smo jo nagradili? Spustili vse, kar je bilo povedano, kar je bilo zapisano, kar je danes zapisano smo podrli. In tukaj, poglejte, to je bil prvi korak, ko so se razvrednotile funkcije Računskega sodišča, ko se razvrednoti delo Računskega sodišča kot nadzorne inštitucije, ki nadzira, ki bo v naslednjem letu nadzirala 17100 milijonov velik proračun. In če ne bomo imeli ljudi, ki bodo to delali, zaradi tako plačanih funkcij, jaz ne vem kdo bo to delal? Ste videli verjetno vsi, da včeraj sem dobila odstopno izjavo od druge namestnice - glejte, jaz ne vem ali je to začetek ali je to konec, ampak dejstvo je tukaj, jaz druge namestnice od 1. februarja, če jo boste razrešili v Državnem zboru, ne bom imela več dokler ne bo imenovana nova. Tako da, to, kar se plač tiče.
Zdaj pa, če grem pa na drugi del - pa bom lahko mogoče v nadaljevanju še kaj pojasnila, če bo potrebno. Drugi del je pa to krčenje proračunskih sredstev za leto 2025. Tudi tukaj moram reči, da tako kot je že predsednik Komisije za nadzor javnih financ povedal, na Komisiji za nadzor javnih financ, ko se je prvič usklajeval proračun, je bila naša sekretarka zraven, potrdila vse usklajeno, tako kot je bilo povedano. In potem neprijetno presenečenje, ko me pokliče poslanec Državnega zbora in me vpraša: "Ali vi veste - to je bilo 1.15, pol dveh -, da se vam jemlje 3 milijone 860, danes?" Sem rekla: "Prosim lepo! Ne bi vedela." Šli smo takoj pogledat v pošto, ki smo jo dobili ta dan, nekaj čez 11. uro, tega istega dne smo mi dobili en cel paket pošte, vezane na obravnavo v Državnem zboru, ki je že potekala in v okviru tega smo našli ta sklep ali predlog, da se Računskemu sodišču vzamejo sredstva. V tistem času, ko smo mi to naredili ni bilo možno nič več ukrepati, ker to je bilo pač 4 ure, čez 2 uri se je že odločalo. Smo pa potem videli, da je bilo tu v tem gradivu napisano: "Ocenjuje se, da kljub znižanju predlagana višina sredstev na podprogramu 020301 dejavnost Računskega sodišča zadostuje za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti. Kdo je to ocenil ne vemo, ker z nami to ni bilo usklajevano. Bi pa rekli tako, v okviru teh 3 milijonov 860, kar je bilo nam odvzeto, je bil planiran nakup del prostorov, novih prostorov za Računsko sodišče in prenova obstoječih prostorov, v katerih Računsko sodišče že 20 let dela. Mi smo to planirali v začetku leta 2023, ker smo Ministrstvo za finance takrat opozorili in seznanili, da v naši hiši pač nimamo dovolj prostora, da bi sploh lahko delali. Povedali smo, da revizorji sedijo po pet ljudi v eni sobi. V kolikor imamo razpise in mora komisija za zasedbo novih del zasedati tisti dan, pač sekretarka dela od doma, ker njeno sobo uporabimo, zato ker druge sobe nimamo. Klimati so zanič. Hiša hladna, kar naprej se, potem dogreva drugače. Tako da, nujno potrebne obnove. Vozni park, ki ga ima Računsko sodišče, ima dva stara Cliota enega Kangoo, Škodo pa enega / nerazumljivo/, se pravi, za deset funkcionarjev in 98 revizorjev, ki delajo na terenu imamo tak vozni park. In smo pač planirali v okviru teh 3 milijonov 800 prenovo poslovnih prostorov, delni nakup novih poslovnih prostorov ter teh avtomobilov. Hkrati pa nam je bilo s tem 3 milijonov 860 odvzeto še 100 tisoč evrov, ki zagotavljajo normalno poslovanje, ki smo jih imeli vsako leto v proračunu, zaradi tega, če se kakšen stol pokvari ali karkoli, da lahko nekaj narediš.
Zakaj smo se mi že leta 2023 začeli pogovarjati o tem, da bomo kupili nove poslovne prostore in začeli napovedovati. Za leto 2025 potrebujemo ta sredstva, zaradi tega, ker je to treba planirati. Mi smo v celem letošnjem letu se pripravljali na prenovo. Delali idejne rešitve z zunanjim izvajalcem, pisali, risali načrte, kako bomo hišo prenovili, kaj bomo naredili in hkrati so potekla pogajanja z morebitnimi prodajalci poslovnih prostorov v naši neposredni bližini, da bi lahko pridobili vsaj eno sejno sobo, pa ene tri sobe dodatne za naše revizorje. Zdaj, jaz bom tako rekla, glede na to, da teh sredstev zdaj nimamo, da so nam bila odvzeta - veste, vsak dan šteje, Če mi ta sredstva dobimo meseca marca pozabite, tudi če jih nismo dobili, ker ne moremo postopkov izpeljati tako kot je treba, zaradi tega, ker ne moreš se odločiti, da boš poslovno stavbo kupil danes in jo boš jutri plačal, ampak moraš to načrtovati. Ker ne moreš reči, da boš poslovno stavbo obnovil jutri, če nimaš prenove, kako bo ogrevanje izgledalo ali karkoli, kako bodo okna izgledala. To je treba načrtovati. In zaradi vsega tega, bom rekla, je naše delo, ne vem kdo je rekel, da se ocenjuje, da bomo lahko nemoteno izvedli vse zastavljene aktivnosti, ne bomo jih mogli. In stroški, ki smo jih v letošnjem letu porabili za ta namen, za pripravo študij so v bistvu neučinkovito ali pa nesmotrno porabljeni. Če bi prišlo Računsko sodišče, ne bi rekla, to je bila nesmotrna poraba. Pravzaprav ne bi, ker bi ugotovili, da smo to planirali že leta 2023 in da smo imeli usklajen s proračunom in da smo imeli do zadnjega dne ta sredstva zagotovljena, zdaj pa temu ni več tako.
Glejte, kaj pa je bistvo? Seveda lahko vzame, tako Ministrstvo za finance kot tudi Državni zbor, lahko vzame določena sredstva. V skladu z ustavno odločbo iz leta 2020 piše, da lahko z amandmajem poslancev se vzamejo finančna sredstva tako kot so v tem primeru, vendar odločba Ustavnega sodišča pravi, "ob predhodni uskladitvi s tem organom", to pa ni bilo narejeno. Vsi moji sodelavci absolutno podpiramo to, da Vlada nameni sredstva tja, kjer so najbolj potrebna. Absolutno. Če se ocenjuje da in jaz verjamem, da je Vlada sigurno pregledala vse postavke in je ugotovila, da drugje tega denarja ni kot pri nas, če bi nam samo rekli, da bi se uskladili, verjetno da bi nekaj se lahko zmenili za 3 milijone 860 ne, ampak za kakšno stvar bi se pa lahko. Pa bi rekli bomo pa ta del prenesli v leto 2026 ne pa v 2025.
Zato jaz zaključujem samo s pozivom še enkrat, da se naredi še enkrat premislek ali si želimo take nadzorne organe v tej državi, ki bodo imeli tudi naprej neodvisnost, ki bodo plačani na način tako kot morajo biti. Da se bodo spoštovala obstoječa zakonska določila, da se bo spoštovala mednarodna ureditev, da se nadzornih organov ne bo šibilo ali pa njihova moč zmanjševala tako preko plač kot tudi preko nedodeljevanja sredstev. Ker letos sredstev nismo dobili oziroma za naslednje leto sredstev nismo dobili za normalno poslovanje, vsi veste, plače se bodo povišale, masa plač bo šla gor, kaj bo naslednji korak? Ne bomo dobili sredstev za plače? Vprašaj. Hvala lepa, zaenkrat.
Najlepša hvala za besedo.
Lepo pozdravljeni, predsednik Komisije za nadzor javnih financ, drage poslanke in poslanci in ostali vabljeni!
Danes je bilo že kar nekaj stvari povedano glede neodvisnosti ustavnih organov. Ne glede na to bom jaz nekatere stvari vseeno ponovila zaradi tega, da se nam mogoče še bolj vtisnejo v spomin in da v bodoče zagotovimo pravilno ravnanje.
Uvodoma je bilo povedano, da je Računsko sodišče naslovilo na Vlado in na Državni zbor neko protestno pismo, v katerem smo se dotaknili napada, tako ga lahko tudi gledamo, na neodvisnost Računskega sodišča in sicer na dveh nivojih. Prvo je sistem plač, drugo so finančna sredstva, ki so nam bila odvzeta v tem rebalansu proračuna za leto 2020-2025.
Pa mogoče bi se najprej plač lotila, kar smo po tem vrstnem redu tudi napisali, in tako se je tudi vse skupaj začelo. Ko je bilo usklajevanje plač, najprej funkcionarskih plač, zaradi tega, ker vemo, da je bilo treba spremeniti razmerja v tej državi, ker ta razmerja, da imajo funkcionarji nižje plače kot ostali javni uslužbenci, nosijo pa neprimerno višjo odgovornost, pač niso ustrezna. Mi smo pri vseh teh pogajanjih sodelovali, napisali ne vem koliko pisem, tako kot je gospod Lotrič povedal, tudi skupno pismo. Pisali smo tudi sami pismo, vendar z našimi argumenti tudi slučajno pri plačah nismo bili uslišani. Kakšni pa so bili naši argumenti? Ker postavljalo se je vprašanje, da bo javnost zelo razburjena zaradi višine funkcionarskih plač, pa smo mi rekli, zakaj bi bila javnost razburjena, če so razmerja plač za nekatere organe v tej državi določena že 30 let. Računsko sodišče v letošnjem letu praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Plače funkcionarjev računskega sodišča so določene v našem zakonu, v zakonu o Računskem sodišču. Če bi se upoštevale te plače, ki so že 30 let določene, verjetno javnost ne bi imela nobenega nobene pripombe, ker to je uzakonjeno že nekaj časa. Ko smo to povedali pripravljavcu zakonodaje, seveda nismo bili uslišani, niti slučajno. Naši argumenti, da Računsko sodišče je glavni revizor javnega denarja, da je Računsko sodišče neodvisno pri svojem delu, da je ustavni organ, da zoper njegove odločitve ni pritožbe, vse to ni bilo upoštevano. Obstoječa zakonska podlaga ni bila upoštevana. Ko smo dobili predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, sem se jaz v bistvu kar malo razveselila. Boste vprašali zakaj? S tem, ker sem ga začela brati od začetka in sem brala mednarodno primerjavo plač na podlagi katere je bila narejena potem v končni fazi plačna lestvica. V okviru te mednarodne primerjave, ki jo je predlagatelj zakonodaje zapisal v predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, so bile vzpostavljene štiri države. Za tri države je pisalo: predsednik Ustavnega sodišča ima enako plačo kot predsednik Računskega sodišča. V enem primeru iz države Slovaške pa ima predsednik Računskega sodišča višjo plačo kot predsednik Ustavnega sodišča. Glede na to, da je predlagatelj v okviru mednarodne primerjave, ki jo je pripravil za ta zakon to zapisal, potem pa to svoje dejanje povozil na način, da je plačo Računskega predsednika Računskega sodišča spustil za 9 procentov, plačo namestnika predsednika Računskega sodišča in plačo vrhovnih državnih revizorjev za 19 procentov, glede na tisto kar je v našem zakonu napisano in potem še za dodatnih 12 procentov sekretarko Računskega sodišča. Sekretarka Računskega sodišča je danes umeščena v 52. plačni razred, sekretarka Državnega sveta v 55. plačnem razredu, kot smo slišali. Sekretarka Računskega sodišča je odgovorna za poslovanje pravne službe, finančne službe, kadrovske službe je odredbodajalec po zakonu, se pravi njene odgovornosti so izredno velike. Vodi službo, pravno službo, ki je desna roka našim revizorjem. Pravna služba preverja vsa razkritja, utemeljitve in kako smo jo nagradili? Kako smo jo nagradili? Spustili vse, kar je bilo povedano, kar je bilo zapisano, kar je danes zapisano smo podrli. In tukaj, poglejte, to je bil prvi korak, ko so se razvrednotile funkcije Računskega sodišča, ko se razvrednoti delo Računskega sodišča kot nadzorne inštitucije, ki nadzira, ki bo v naslednjem letu nadzirala 17100 milijonov velik proračun. In če ne bomo imeli ljudi, ki bodo to delali, zaradi tako plačanih funkcij, jaz ne vem kdo bo to delal? Ste videli verjetno vsi, da včeraj sem dobila odstopno izjavo od druge namestnice - glejte, jaz ne vem ali je to začetek ali je to konec, ampak dejstvo je tukaj, jaz druge namestnice od 1. februarja, če jo boste razrešili v Državnem zboru, ne bom imela več dokler ne bo imenovana nova. Tako da, to, kar se plač tiče.
Zdaj pa, če grem pa na drugi del - pa bom lahko mogoče v nadaljevanju še kaj pojasnila, če bo potrebno. Drugi del je pa to krčenje proračunskih sredstev za leto 2025. Tudi tukaj moram reči, da tako kot je že predsednik Komisije za nadzor javnih financ povedal, na Komisiji za nadzor javnih financ, ko se je prvič usklajeval proračun, je bila naša sekretarka zraven, potrdila vse usklajeno, tako kot je bilo povedano. In potem neprijetno presenečenje, ko me pokliče poslanec Državnega zbora in me vpraša: "Ali vi veste - to je bilo 1.15, pol dveh -, da se vam jemlje 3 milijone 860, danes?" Sem rekla: "Prosim lepo! Ne bi vedela." Šli smo takoj pogledat v pošto, ki smo jo dobili ta dan, nekaj čez 11. uro, tega istega dne smo mi dobili en cel paket pošte, vezane na obravnavo v Državnem zboru, ki je že potekala in v okviru tega smo našli ta sklep ali predlog, da se Računskemu sodišču vzamejo sredstva. V tistem času, ko smo mi to naredili ni bilo možno nič več ukrepati, ker to je bilo pač 4 ure, čez 2 uri se je že odločalo. Smo pa potem videli, da je bilo tu v tem gradivu napisano: "Ocenjuje se, da kljub znižanju predlagana višina sredstev na podprogramu 020301 dejavnost Računskega sodišča zadostuje za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti. Kdo je to ocenil ne vemo, ker z nami to ni bilo usklajevano. Bi pa rekli tako, v okviru teh 3 milijonov 860, kar je bilo nam odvzeto, je bil planiran nakup del prostorov, novih prostorov za Računsko sodišče in prenova obstoječih prostorov, v katerih Računsko sodišče že 20 let dela. Mi smo to planirali v začetku leta 2023, ker smo Ministrstvo za finance takrat opozorili in seznanili, da v naši hiši pač nimamo dovolj prostora, da bi sploh lahko delali. Povedali smo, da revizorji sedijo po pet ljudi v eni sobi. V kolikor imamo razpise in mora komisija za zasedbo novih del zasedati tisti dan, pač sekretarka dela od doma, ker njeno sobo uporabimo, zato ker druge sobe nimamo. Klimati so zanič. Hiša hladna, kar naprej se, potem dogreva drugače. Tako da, nujno potrebne obnove. Vozni park, ki ga ima Računsko sodišče, ima dva stara Cliota enega Kangoo, Škodo pa enega / nerazumljivo/, se pravi, za deset funkcionarjev in 98 revizorjev, ki delajo na terenu imamo tak vozni park. In smo pač planirali v okviru teh 3 milijonov 800 prenovo poslovnih prostorov, delni nakup novih poslovnih prostorov ter teh avtomobilov. Hkrati pa nam je bilo s tem 3 milijonov 860 odvzeto še 100 tisoč evrov, ki zagotavljajo normalno poslovanje, ki smo jih imeli vsako leto v proračunu, zaradi tega, če se kakšen stol pokvari ali karkoli, da lahko nekaj narediš.
Zakaj smo se mi že leta 2023 začeli pogovarjati o tem, da bomo kupili nove poslovne prostore in začeli napovedovati. Za leto 2025 potrebujemo ta sredstva, zaradi tega, ker je to treba planirati. Mi smo v celem letošnjem letu se pripravljali na prenovo. Delali idejne rešitve z zunanjim izvajalcem, pisali, risali načrte, kako bomo hišo prenovili, kaj bomo naredili in hkrati so potekla pogajanja z morebitnimi prodajalci poslovnih prostorov v naši neposredni bližini, da bi lahko pridobili vsaj eno sejno sobo, pa ene tri sobe dodatne za naše revizorje. Zdaj, jaz bom tako rekla, glede na to, da teh sredstev zdaj nimamo, da so nam bila odvzeta - veste, vsak dan šteje, Če mi ta sredstva dobimo meseca marca pozabite, tudi če jih nismo dobili, ker ne moremo postopkov izpeljati tako kot je treba, zaradi tega, ker ne moreš se odločiti, da boš poslovno stavbo kupil danes in jo boš jutri plačal, ampak moraš to načrtovati. Ker ne moreš reči, da boš poslovno stavbo obnovil jutri, če nimaš prenove, kako bo ogrevanje izgledalo ali karkoli, kako bodo okna izgledala. To je treba načrtovati. In zaradi vsega tega, bom rekla, je naše delo, ne vem kdo je rekel, da se ocenjuje, da bomo lahko nemoteno izvedli vse zastavljene aktivnosti, ne bomo jih mogli. In stroški, ki smo jih v letošnjem letu porabili za ta namen, za pripravo študij so v bistvu neučinkovito ali pa nesmotrno porabljeni. Če bi prišlo Računsko sodišče, ne bi rekla, to je bila nesmotrna poraba. Pravzaprav ne bi, ker bi ugotovili, da smo to planirali že leta 2023 in da smo imeli usklajen s proračunom in da smo imeli do zadnjega dne ta sredstva zagotovljena, zdaj pa temu ni več tako.
Glejte, kaj pa je bistvo? Seveda lahko vzame, tako Ministrstvo za finance kot tudi Državni zbor, lahko vzame določena sredstva. V skladu z ustavno odločbo iz leta 2020 piše, da lahko z amandmajem poslancev se vzamejo finančna sredstva tako kot so v tem primeru, vendar odločba Ustavnega sodišča pravi, "ob predhodni uskladitvi s tem organom", to pa ni bilo narejeno. Vsi moji sodelavci absolutno podpiramo to, da Vlada nameni sredstva tja, kjer so najbolj potrebna. Absolutno. Če se ocenjuje da in jaz verjamem, da je Vlada sigurno pregledala vse postavke in je ugotovila, da drugje tega denarja ni kot pri nas, če bi nam samo rekli, da bi se uskladili, verjetno da bi nekaj se lahko zmenili za 3 milijone 860 ne, ampak za kakšno stvar bi se pa lahko. Pa bi rekli bomo pa ta del prenesli v leto 2026 ne pa v 2025.
Zato jaz zaključujem samo s pozivom še enkrat, da se naredi še enkrat premislek ali si želimo take nadzorne organe v tej državi, ki bodo imeli tudi naprej neodvisnost, ki bodo plačani na način tako kot morajo biti. Da se bodo spoštovala obstoječa zakonska določila, da se bo spoštovala mednarodna ureditev, da se nadzornih organov ne bo šibilo ali pa njihova moč zmanjševala tako preko plač kot tudi preko nedodeljevanja sredstev. Ker letos sredstev nismo dobili oziroma za naslednje leto sredstev nismo dobili za normalno poslovanje, vsi veste, plače se bodo povišale, masa plač bo šla gor, kaj bo naslednji korak? Ne bomo dobili sredstev za plače? Vprašaj. Hvala lepa, zaenkrat.
Najlepša hvala tudi vam.
Ja, gospod minister, mi je to, ali spoštuje, spoštujete Ustavno sodišče in njegove odločitve ali ne in dajmo se osredotočiti s to diskusijo okrog tega. Jaz verjamem, da boste vi rekli, nismo mi tega naredili, to so naredili poslanci. Pač, lepo, ampak nobeden tega ne bo verjel. Tako kot ne verjamem predsednici Računskega sodišča, da je Vlada vse pogledala, kje lahko vzame sredstva in da je res samo pri vas dobila teh tri milijone evrov. Saj to niso pravljice, veste, to je pač tri milijone, tri milijone evrov. Vlada jih bi lahko dobila na enem krožišču, kjerkoli po državi ali pa na železniški ali pa na železniški infrastrukturi. Kar se pa tiče in to mene zanima, za te odgovore ministrstva ali pa ne vem koga, ki bo glasnogovornik koalicije, ki je to sprejela, ta amandma, glejte tukaj je Zakon o javnih financah, ki implementira v bistvu odločbo Ustavnega sodišča 10. 12. 2020 in takrat se je razveljavila odločitev Ustavnega sodišča, minister se je razveljavil 20. člen Zakona o javnih financah, ki se nanaša na Državni svet, Ustavno sodišče, varuha človekovih pravic, računsko sodišče. In se je to razveljavilo in takrat je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da 20. člen Zakona o javnih financah dejansko izkrivlja namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval z ureditvijo v 8. členu Zakona o Ustavnem sodišču. In pišejo naprej v tej odločitvi, ter omogoča prevladujoč vpliv Vlade oziroma kar resornega ministrstva na oblikovanje predloga potrebnih sredstev za delo tako ustavnega sodišča kot za računsko sodišče, enako velja tudi za Državni svet in Varuha človekovih pravic. In potem ste vi, minister, vi to odločitev Ustavnega sodišča predlagali v sprejem in sprejeli na Vladi 30. 3. 2023, to ste vi naredili. Sprejeli ste pa zakon v Državnem zboru, tudi s podporo nekaterih strank opozicije, 28. 6. 2023, in ni minilo leto dni, ko pa boste to, kar ste sami sprejeli, me nihče ne prepriča, da tukaj ne gre za maščevanje proti določenim organom, ki jih vidite kot palico v kolesju vsakdana, ki se pač vrti v tej koaliciji, in da tukaj gre za maščevanje. Torej, mene res zanima, zakaj kot varuh proračuna, potem tudi, saj so poslanci imeli to željo maščevanja, pa vi, ne, zakaj potem niste na to ukrepali. In ne verjamem, da minister ali pa ministrstvo ne gleda, kako se vlagajo amandmaji in da to v koaliciji ni usklajeno. Še enkrat poudarjam, okrnjeno oziroma to je slab signal za demokratičen proces. In kot pravna država, ki skrbi za Ustavo, red, bi morala se Vlada tega zavedati, ampak delate ravno obratno.
Minister, izvolite.
Najlepša hvala tudi vam.
Ja, gospod minister, mi je to, ali spoštuje, spoštujete Ustavno sodišče in njegove odločitve ali ne in dajmo se osredotočiti s to diskusijo okrog tega. Jaz verjamem, da boste vi rekli, nismo mi tega naredili, to so naredili poslanci. Pač, lepo, ampak nobeden tega ne bo verjel. Tako kot ne verjamem predsednici Računskega sodišča, da je Vlada vse pogledala, kje lahko vzame sredstva in da je res samo pri vas dobila teh tri milijone evrov. Saj to niso pravljice, veste, to je pač tri milijone, tri milijone evrov. Vlada jih bi lahko dobila na enem krožišču, kjerkoli po državi ali pa na železniški ali pa na železniški infrastrukturi. Kar se pa tiče in to mene zanima, za te odgovore ministrstva ali pa ne vem koga, ki bo glasnogovornik koalicije, ki je to sprejela, ta amandma, glejte tukaj je Zakon o javnih financah, ki implementira v bistvu odločbo Ustavnega sodišča 10. 12. 2020 in takrat se je razveljavila odločitev Ustavnega sodišča, minister se je razveljavil 20. člen Zakona o javnih financah, ki se nanaša na Državni svet, Ustavno sodišče, varuha človekovih pravic, računsko sodišče. In se je to razveljavilo in takrat je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da 20. člen Zakona o javnih financah dejansko izkrivlja namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval z ureditvijo v 8. členu Zakona o Ustavnem sodišču. In pišejo naprej v tej odločitvi, ter omogoča prevladujoč vpliv Vlade oziroma kar resornega ministrstva na oblikovanje predloga potrebnih sredstev za delo tako ustavnega sodišča kot za računsko sodišče, enako velja tudi za Državni svet in Varuha človekovih pravic. In potem ste vi, minister, vi to odločitev Ustavnega sodišča predlagali v sprejem in sprejeli na Vladi 30. 3. 2023, to ste vi naredili. Sprejeli ste pa zakon v Državnem zboru, tudi s podporo nekaterih strank opozicije, 28. 6. 2023, in ni minilo leto dni, ko pa boste to, kar ste sami sprejeli, me nihče ne prepriča, da tukaj ne gre za maščevanje proti določenim organom, ki jih vidite kot palico v kolesju vsakdana, ki se pač vrti v tej koaliciji, in da tukaj gre za maščevanje. Torej, mene res zanima, zakaj kot varuh proračuna, potem tudi, saj so poslanci imeli to željo maščevanja, pa vi, ne, zakaj potem niste na to ukrepali. In ne verjamem, da minister ali pa ministrstvo ne gleda, kako se vlagajo amandmaji in da to v koaliciji ni usklajeno. Še enkrat poudarjam, okrnjeno oziroma to je slab signal za demokratičen proces. In kot pravna država, ki skrbi za Ustavo, red, bi morala se Vlada tega zavedati, ampak delate ravno obratno.
Minister, izvolite.