Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 24. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti člana odbora Suzana Lep Šimenko in Franc Breznik.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PLAČILNIH STORITVAH, STORITVAH IZDAJANJA ELEKTRONSKEGA DENARJA IN PLAČILNIH SISTEMIH, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 105. seji, dne 23. 10. 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 27. 11. 2024. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, gospa Nikolina Prah, državna sekretarka.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih se v slovenski pravni red prenašajo predpisi EU oziroma se zagotavlja njihovo izvajanje, poleg tega pa je njegov cilj tudi izboljšati obstoječi pravni okvir, ki ureja plačilne storitve v Sloveniji vezano na prenos evropskih predpisov. Predlog zakona določa sankcije za kršitev določb uredbe glede takojšnjih kreditnih prenosov v evrih ter prinaša spremembe dveh direktiv s področja plačilnih storitev, ki spreminja jo predhodno omenjena uredba, poleg tega predlog zakona delno prenaša tudi EU direktivo. Glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor predlog zakona vključuje še nekatere druge spremembe, ki so se pokazale za potrebne na podlagi izvajanja zakona v praksi. Odpravlja pa tudi nejasnosti oziroma nedoslednosti v veljavnem zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, med njimi naj izpostavim predlagane spremembe, ki bodo omogočile boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskih računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja transakcijskega računa. Spremembe bodo pripomogle tudi k boljši informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti teh računov. V zadnjih letih smo namreč zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju transakcijskih računov pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jim jih nalagajo predpisi. Za naslovitev navedenih težav predlog zakona med drugim določa obveznost za banko, da mora v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje ter o teh razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi. V primeru, ko potrošnik pri banki ne more odpreti transakcijskega računa, je še posebej pomemben institut osnovnega plačilnega računa, ki ga je uvedla EU direktiva o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov in je urejen v zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. V skladu z obstoječo ureditvijo ima vsak potrošnik pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V nekaj redkih primerih, ki so v zakonu posebej določeni, pa banka lahko zavrne odprtje osnovnega plačilnega računa, ni pa tega dolžna storiti. Z namenom zagotoviti potrošnikom večjo dostopnost do osnovnega plačilnega računa, so predlagane tudi spremembe razlogov, zaradi katerih banke lahko zavrnejo odprtje takšnega računa. Banka tako ne bo mogla več potrošniku zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa, če bo imela informacijo, da ima potrošnik neizvršene sklepe o izvršbi. Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja tega računa pri banki, so predlagane še spremembe, ki bodo izboljšale obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim bo morala banka potrošniku, ki mu bo zavrnila odprtje transakcijskega računa ali mu bo račun zaprla, hkrati pisno seznaniti s pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa. Vlada soglaša tudi s predlaganimi amandmaji, ki so bili vloženi k predlogu zakona, saj ustrezno naslavlja pripombe iz mnenja zakonodajnopravne službe Državnega zbora.

Ob upoštevanju navedenega predlagam, da predlog zakona skupaj z amandmaji podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (dDa.)

Izvolite, doktor Andreja Kurent.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, naše mnenje ste prejeli pred 14 dnevi, tako kot je skladno s poslovnikom. V njem smo uvodoma opozorili na nepravilen nomotehnični pristop predlagatelja, na to smo opozorili namreč tudi že v prejšnji noveli. Gre pa za to, da je predlagatelj prepisoval kar cele člene oziroma cele odstavke, čeprav je šlo za manjše spremembe in dopolnitve. Ponazoritev smo dali v svojem pisnem mnenju, da gre res za manjše spremembe. Nadalje smo opozorili na določene neskladnosti znotraj samega predlaganega besedila, odstop, odpoved in tako naprej. Potem smo dali nekaj opozoril oziroma vprašanj nomotehnične narave.

Nadalje smo opozorili na mestoma neustrezen prenos direktive, saj nekaterih izrazov slovenski pravni red z izjemo te uredbe ne pozna. Največ pripomb pa smo imeli v zvezi z neskladjem s sistemskim Zakonom o prekrških. To se začenja nekje pri 35. členu tudi na to smo je zakonodajnopravna služba opozorila, mislim da kar istega predlagatelja, se pravi Ministrstvo za finance že v nekaterih prejšnjih mnenjih. Namreč, gre za to, da recimo, predlog zakona določa kot globo v višini do 10 procentov čistega skupnega čistega letnega prometa, Zakon o prekrških dovoljuje enako sankcijo do 10 procentov, vendar to pomeni, da mora vsak posamezni zakon to operacionalizirati, ne more se to prepustiti prekrškovnemu organu ali gre to od enega do 10 procentov. Poleg tega je ta določba iz Zakona o prekrških, je dopustna za prekrške s področja varstva konkurence in s področja trga z električno energijo ali zemeljskim plinom. Ta obravnavani predlog zakona, po naši oceni, ne sodi med ta področja. Naprej, imamo po Zakonu o prekrških dopustno, da se je za najhujše kršitve s področja med drugim tudi financ, da je mogoče predpisati trikrat višjo globo od sistemskega zakona, tudi tukaj predlagatelj temu pač ni sledil, ampak je naredil neko svojo kombinacijo. Predvsem je pa treba opozoriti, da 2. člen 17. člena Zakona o prekrških določa, da se vsi predpisi, s katerimi se v Sloveniji določajo prekrški lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom. Izjema pa je dopustna, če gre za administrativno sankcioniranje pravnih oseb v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, zavarovalni nadzor, trg vrednostnih papirjev, preprečevanje pranja denarja ali predpise, ki jih izvaja Banka Slovenije. Tudi v tem primeru Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da ne gre za ta primer in gre torej za neskladje z Zakonom o prekrških.

Kot sem rekla, na to smo že opozarjali, Vlada zakona oziroma zakonov ne spremeni oziroma prilagodi. Gre namreč predvsem za to, da uredba določa izredno visoko sankcijo, pet milijonov. Po predlogu zakona ste želeli sankcionirati člana višjega vodstva ali člana upravljalnega organa. Izgleda, da na opozorilo zakonodajnopravne službe ste to prevedli v odgovorno osebo, da ste se izognili tem izrazom. Rada bi povedala, da po Zakonu o prekrških je za odgovorno osebo pravne osebe predvidena splošna globa do 10 tisoč evrov, če gre za globo v določenem znesku, je sankcija do 5 tisoč evrov. Nadalje, če pa gre za področje financ, je pa možno možna sankcija trikrat višja globa od tiste, ki je predvidena v prvem in drugem odstavku. To pomeni, da ste s to sankcijo ste vse maksimume prekoračili.

Seveda se zahvaljujem za pojasnila, v katerih ste nekatera naša opozorila pojasnili, nekaterih ne in tudi amandmaji nekatere naše pripombe upoštevajo, nekaterih ne. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, še eno pooblastilo, in sicer, poslanko Andrejo Živic nadomešča Robert Janev.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.

V razpravo dajem člene od 1 do 4, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 5. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 6 do 8, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 9. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 10 do 19, h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 20. člen in amandma Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 21 do 26, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 27. člen in amandma Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 28 do 31, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 32. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem amandma za nov 32.a člen Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 33 do 34, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 35. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Ne vidim želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še člena 36 in 37. Ni želje po razpravi.

S tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca in predlagam, da sem to jaz. Nihče ne nasprotuje.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU V SISTEMU JAMSTEV ZA VLOGE, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 27. 11. 2024. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Sprašujem predstavnico Ministrstva za finance, ali želi podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Najlepša hvala za besedo.

S predlogom novele Zakona o sistemu jamstva za vloge se zlasti povečajo razpoložljiva sredstva za izplačilo jamstva za vloge v primeru prisilnega prenehanja banke oziroma hranilnice. Primer reševanja slovenske podružnice banke Sberbank, izvedenega v marcu leta 2022, je namreč pokazal, da lahko zaradi značilnosti slovenskega bančnega sektorja v primeru stečaja ene banke ali hranilnice nastane potreba po zagotovitvi sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, ki lahko presegajo trenutno razpoložljiva sredstva, zbrana v nacionalnem skladu za jamstvo vlog. Čeprav se lahko sredstva za izplačilo jamstva za vloge na kratek rok zagotovijo tudi iz drugih virov, je prevladala ocena, da je najprimernejša rešitev, da se skuša čim več sredstev zagotoviti z vplačilom prispevkov bank in hranilnic v omenjeni sklad. Vlada s predlogom zakona zato na podlagi primerljivih stopenj ciljne ravni sklada za jamstvo vlog nekaterih drugih držav članic EU predlaga postopno povišanje ciljne ravni tega sklada. Sedanjih 0,8 procenta na 1,5 procentov vrednosti vseh zajamčenih vlog po stanju na zadnji dan preteklega leta, ki mora biti dosežena postopoma in sicer do 31. 12. 2030. Tako bi se sredstva sklada povečala iz približno 200 milijonov na 400 milijonov evrov. Zakon v skladu z evropsko direktivo za to področje na splošno določa jamstvo za vloge do višine 100 tisoč evrov pri posamezni banki oziroma hranilnici. Predlog zakona pa v določenih primerih oziroma določenih transakcijah in v omejenem roku šestih mesecev predvideva tudi jamstvo do največ 500 tisoč evrov, kot to tudi dopušča direktiva. Predlog zakona poleg navedenih sprememb vzpostavlja tudi pravno podlago za uporabo sredstev nacionalnega sklada za likvidacijo bank, ki pa je vzpostavljena z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, gre za dodatni vir financiranja, izplačevanja jamstva za vloge, torej poleg dviga ciljne ravni nacionalnega sklada za jamstvo vlog, s čimer se zagotovijo zadostna sredstva za izplačilo jamstva za vloge, s tem pa pomembno zmanjša tveganje, da zaradi stečaja banke ne bi bilo na razpolago zadosti sredstev in bi v tem primeru banke morale v relativno kratkem času zagotoviti manjkajoča sredstva, kar bi lahko negativno vplivalo na stabilnost finančnega sistema. V Sloveniji poleg navedenega se s predlogom zakona uvedejo tudi določene procesne izboljšave, ki jih je predlagala Banka Slovenije, ki v Republiki Sloveniji izvaja naloge in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge ter upravlja s Skladom za jamstva za jamstvo vlog.

Za konec naj pojasnim, da povišana stopnja ciljne ravni sklada za jamstvo vlog, ki mora biti dosežena postopoma v šestih letih, do konca leta 2030, glede na dobro kapitalsko in likvidnostno stanje bank ne bo vplivala na stabilnost finančnega sistema. Bo pa, upoštevajoč tudi možnost uporabe sredstev iz nacionalnega sklada za likvidacijo bank, pomembno vplivala na nemoteno zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog. V primeru propada manjše banke ali hranilnice, s čimer se zmanjša tudi verjetnost uporabe proračunskega denarja v obliki kratkoročnega posojila države skladu.

Vlada soglaša tudi z amandmaji, ki so bili vloženi k predlogu zakona, saj ustrezno naslavljajo pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Na podlagi navedenega predlagam, da predlog novele Zakona o sistemu jamstva za vloge ter predlagane amandmaje podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Valentina Marolt.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila in v okviru svojih pristojnosti pripravila pisno mnenje, v katerem smo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov opozorili, da mora biti jasno in določno opredeljen namen njihove obdelave in da se lahko obdelujejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev tega namena. Opozorili smo tudi na potrebo po jasnosti in določnosti predpisov in na notranjo skladnost zakona po uveljavitvi predlaganih sprememb. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ni videti.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.

V razpravo dajem člene od 1 do 3, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 4. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 5. in 6. člen, h katerima ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 7. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 8. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 9 do 13, h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 14. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k temu členu. Ne želi nihče razpravljati.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen 15 in 16, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 17. člen in amandma Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 18. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 19. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še člen od 20 do 23, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

S tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za in nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. In še za poročevalca predlagam, da sem to jaz.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRENI FINANČNI POMOČI IRSKI, PORTUGALSKI REPUBLIKI IN HELENSKI REPUBLIKI.

V okviru te točke gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance.

Uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki Nikolini Prah.

Izvolite.

Hvala lepa.

Dovolite, da vam kratko predstavim vsebino Poročila o finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki, ki je bila tem državam podeljena v času finančne krize.

Poročilo zajema pregled stanja konec septembra 2024 in vključuje tudi podatke o poroštvu Republike Slovenije. Vse države prejemnice finančne pomoči s strani Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, s kratico EFSF, so uspešno zaključile svoje programe pomoči, tako da se sedaj izvaja le še po programski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 procentov posojenih sredstev ne bo vrnjenih. Obenem so države članice tudi del rednega postopka evropskega semestra. Ključna ugotovitev poročil je, da nobena prejemnica pomoči, torej ne Irska, ne Grčija, ne Portugalska, nima zapadlih neporavnanih obveznosti do EFSF. Niti ni bilo zaznano morebitno povečanje tveganja bodočih neplačil. Prav zaradi pozitivne ocene s strani institucij je bila tema programskega nadzora popolnoma umaknjena iz razprav Evroskupine. Skupen obseg poroštev Republike Slovenije po Zakonu o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju znaša okvirno do 3,6 milijarde evrov glavnice s pripadajočimi obrestmi in stroški finančnih poslov. EFSF je imela na dan 30. september 2024 izdanih 66 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 192,7 milijarde evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije, torej glavnica, eno milijardo evrov. S povečanjem deleža v posamezni izdaji na 120 procentov oziroma na 165 procentov za izdajo vrednostnih papirjev, po 18. oktobru 2011 pa se poroštvo Slovenije poveča na 1,6 milijarde evrov glavnice oziroma na 1,8 milijarde evrov glavnice z obrestmi. Vsem državam prejemnicam pomoči je skupno, da so kljub zunanjim šokom, ki so prizadeli celotno EU, izkazale gospodarsko rast. Irska je zabeležila upočasnjeno rast v letu 2023, a naj bi v prihodnjih letih okrevala. Gospodinjstva so se soočala z izzivi zaradi višjih cen in obrestnih mer in padanja realnih plač, kar je omejilo rast zasebne potrošnje. Pričakovane velike investicije pa naj bi v prihodnjih letih okrepile izvoz. Portugalska in Grčija sta prav tako zabeležili gospodarsko rast, čeprav so se kazalci proti koncu leta 2023 nekoliko umirili. Na Portugalskem so zaznali močno okrevanje na področju turizma, trgi dela v vseh treh državah ostali robustni. Inflacija se je začela umirjati v letu 2023 in naj bi se v prihodnjih letih še dodatno znižala. Vse tri države so izboljšale svoje javnofinančne položaje, pri vseh se tudi napoveduje nadaljnje zniževanje dolga v prihodnjih letih. Portugalska preko svojega načrta za okrevanje in odpornost izvaja ukrepe za izboljšanje javnih financ. Prav tako grški načrt za okrevanje in odpornost podpira investicije, ki so pripomogle h gospodarski rasti. Finančni sektorji v vseh treh državah so ostali odporni, banke so izboljšale svojo dobičkonosnost zaradi višjih obrestnih mer in zmanjšanja slabih posojil. Vse tri države so ohranile sposobnost servisiranja svojega dolga z nizkimi kratkoročnimi tveganji in nizkimi potrebami po financiranju zaradi presežkov. Leta 2023 je bila Grčija po ocenah dveh bonitetnih agencij tudi nadgrajena na investicijsko raven.

S pozitivnimi obeti tudi zaključujem aktualno poročilo. Hvala.