Lep pozdrav! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Začenjam 37. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti doktor Matej Tašner Vatovec, na seji pa kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje doktor Martin Premk, ki nadomešča poslanca Bojana Čebelo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 110. seji, 3. 12. 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točki so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zanj državni sekretar Igor Feketija. Izvolite.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni! Torej, pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dne 28. novembra letos je zakon potrdila Vlada Republike Slovenije, še pred tem je predlog zakona potrdil Ekonomsko-socialni svet in v prejšnjem tednu tudi Državni svet Republike Slovenije. Vlada Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, to je namreč ključno za preprečitev nekaterih posledic na področju zagotavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih socialnih zavarovanj. Razlogov za to je več. Zakon mora biti sprejet še v letošnjem letu, saj se morajo na njegovo izvajanje prilagoditi vsi deležniki. Ki bodo morali izvesti prilagoditve informacijskih sistemov in tudi nekaterih kadrovskih virov. Prav tako mora biti do 1. januarja 2025 na podlagi tega zakona sprejet še podzakonski predpis. Zakon prinaša več sprememb, ki izboljšujejo usklajenost tega zakona z drugimi predpisi, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi, in ker so bili nekateri od teh zakonov in predpisov sprejeti oziroma potrjeni nedavno, je bilo tudi usklajevanje tega zakona z MOP zaključeno razmeroma pozno in to je tudi razlog za obravnavo po nujnem postopku. MDDSZ je prvi osnutek zakona pripravil že pred poletjem, naknadna usklajevanja so trajala nekoliko dlje. Za to torej obravnava po nujnem postopku in na tem mestu se vam zahvaljujem za razumevanje za sklic. In za udeležbo na tej izredni seji. Osnovni zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer ureja zbiranje in vodenje podatkov o zavarovancih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in postopke za zagotovitev njihove pravilnosti ažurnosti, po priznanju pravic iz zavarovanja pa ureja tudi vodenje evidenc o upravičenih upravičencih, priznanih pravicah, izplačilih pravic in o delu izvedenskega organa. Spremembe, ki jih prinaša ta zakon, se nanašajo na več področij, predvsem na spremenjeno sporočanje podatkov za oblikovanje pokojninske osnove s strani izplačevalcev nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj na obrazcu REKO. Na podlagi veljavnega ZMEPIZ zavezanci za delavce v delovnem razmerju in za osebe, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja, že poročajo oziroma sporočajo podatke za oblikovanje pokojninske osnove na obračunu davčnega odtegljaja oziroma na obrazcu REK, kar pomeni, da za večino zavarovancev zavezanci ne sporočajo več teh podatkov na samostojnem obrazcu M4, ampak na obrazcu REK, skupaj s podatki za obračun prispevkov in podatki za akontacijo dohodnine. S predlogom novele se temu načinu poročanja oziroma sporočanje podatkov za oblikovanje pokojninske osnove pridružujejo še zavezanci, ki zavarovancu izplačujejo nadomestilo oziroma ki plačujejo prispevke iz obveznih socialnih zavarovanj določenim kategorijam zavarovancem. Predvsem gre za zavezance kot so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centri za socialno delo, Ministrstvo za obrambo, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zavod za zaposlovanje. Eden temeljnih razlogov za predlog sprememb je administrativna razbremenitev teh zavezancev, ki bodo po novem lahko na enem obrazcu, torej obrazcu REK sporočali tako podatke za obračun prispevkov in akontacijo. Dohodnine kot tudi podatke za oblikovanje pokojninske osnove. Poleg tega predlog zakona, kot rečeno, prinaša več sprememb, ki izboljšujejo usklajenost tega zakona z drugimi predpisi, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi in tudi s sodno prakso. Hkrati pa posodabljajo postopke urejanja in zbiranja podatkov matične evidence in povezujejo vsa obvezna socialna zavarovanja z isto prijavo v zavarovanje. Predlog zakona pa v prehodni določbi prinaša tudi podaljšanje roka za vložitev zahteve za uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine za že obstoječe prejemnike pokojnin. S spremembo 21. člena novele ZPIZ-2 se tako podaljšuje možnost vložitve vlog za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine. Hkrati se za kategorijo obstoječih prejemnikov omejenih oziroma limitiranih vdovskih pokojnin po predhodnih predpisih predvideva ugotavljanje upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine po uradni dolžnosti. Enako tudi za prejemnike, obstoječe prejemnike lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, za katere Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razpolaga z vsemi podatki, za razliko od tistih s katerimi podatki, s katerimi podatki ne razpolaga in pri katerih je potrebna vložitev vloge. Namen podaljšanja tega roka za vložitev zahteve za zagotovljeno vdovsko pokojnino je, da se čim širšemu krogu morebitnih upravičencev, ki že prejemajo vdovsko pokojnino ali druge pokojnine, recimo predčasno starostno ali tudi invalidsko, omogoči dodatno časovno obdobje za vložitev zahteve oziroma za vložitev vloge. Uživalci nižjih pokojnin namreč predstavljajo eno najranljivejših družbenih skupin, zato je nujno, da se s podaljšanjem roka za vložitev teh vlog oziroma zahtev zagotovi možnost uveljavitve te pravice čim širšemu številu upravičencev, kar bo konec koncev prispevalo k večji socialni varnosti te ranljive skupine. Ministrstvo v sodelovanju z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje spremlja potek vlaganja teh vlog in njihovega reševanja in proti koncu izteka tega v prvotnem, prvotni noveli ZPIZ, torej ZPIZ-2 predvidenega roka, smo ugotovili, da morda še obstajajo potencialni upravičenci do zagotovljene vdovske pokojnine, in zanje smo želeli ta rok podaljšati s to prehodno določbo.

Toliko za enkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem Zakonodajno-pravni službi, gospa Barbara Gerečnik. Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni! Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno tehničnega vidika. In vse te in na vse te vidike se nanašajo pripombe v našem pisnem mnenju. Opozorila ustavnopravne narave smo podali pri 6., 13., 22., 27., 41. in 45. členu predloga zakona. Ta opozorila se nanašajo zlasti na 2. člen ustave, ki ureja načelo pravne države, elementi tega načela oziroma njegova podnačela pa so: jasnost in določnost pravnega urejanja, načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti. Z vidika načela zaupanja v pravo bi bila tako potrebna dodatna preučitev in utemeljitev 22. člena predloga zakona, ki ureja spremembo 57. člena zakona in 27. člena predloga zakona, ki uvaja spremembo 76. člena zakona, zlasti iz razloga, ker spremenjena ureditev nima prehodne ureditve in bo učinkovala tudi na postopke, ki so že v teku.

Posebej bi izpostavila pripombo k 41. členu predloga zakona, ki predstavlja novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer gre za novelo prehodne določbe novele ZPIZ-2, ki določa rok za vložitev vloge za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Predlagani člen ne predstavlja prehoda na novo ureditev niti uskladitve z njo, temveč gre za vsebinske spremembe s področja drugega zakona, ki nimajo neposredne povezave s tem predlogom zakona. Umestitev predlaganega člena med prehodne določbe tega predloga zakona je še posebej problematična tudi zaradi njegovega 2. in tretjega odstavka, ki za razliko od prvega ne predstavljata novele ZPIZ-2N, temveč gre za odstop od te novele. Z istim zakonskim členom se tako uvaja sprememba 21. člena ZPIZ-2N, ki naj bi se po uveljavitvi tega predloga zakona inkorporirala v 21. člen ZPIZ-2N in bi veljala kot del njegovega besedila. Hkrati pa se ureja odstop od 21. člena ZPIZ-2N, ki bo ostal urejen v spremenjenem tem zakonu, torej ZMEPIS-1, s katerim pa nima nobene vsebinske povezave. Opozorili smo, da že samo spreminjanje določb drugih zakonov, kot je predlagano v prvem odstavku predlaganega člena, ruši preglednost in konsistentnost pravnega reda. Ker se z drugim odstavkom istega člena ureja še odstop od predhodno noveliranih določb drugega zakona, se s tem nepreglednost, nekonsistentnost in razdrobljenost zakonske ureditve še povečuje in se s tem dodatno posega v načelo zaupanja v pravo in načelo pravne varnosti kot elementov načela pravne države.

Druge ustavno pravne pripombe iz našega mnenja so se nanašale še na varstvo osebnih podatkov iz 38. člena ustave, načelo delitve oblasti iz 3. člena Ustave in hierarhijo pravnih aktov iz 153. člena Ustave. S pravno sistemskega vidika bi izpostavila pripombe k 34. členu predloga zakona, ki v zakon uvaja novo šesto poglavje in nove 87a, b in c člen. S predlaganimi novimi členi se vzpostavlja pravna podlaga, ki bi v primeru odločitve nosilca enega od obveznih socialnih zavarovanj ob pridobitvi lastnosti zavarovanca v tem zavarovanju omogočila vzpostavitev tudi vseh ostalih obveznih socialnih zavarovanj.

ZMEPIS-1, ki se novelira s tem predlogom zakona, ureja zgolj matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem v zvezi tudi postopek pridobitve oziroma ugotavljanja lastnosti zavarovanca. S tega vidika bi bilo umestitev prvega odstavka novega 87.a člena v ZMEPIS še mogoče upravičiti, to pa ne velja za odločanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, saj bi morale biti takšne določbe umeščene v ustrezni področni zakon, po katerem posamezni zavod odloča o pridobitvi ali prenehanju lastnosti zavarovanca.

Naše ostale pripombe so se nanašale tudi na notranjo skladnost predlaganega zakonskega besedila ter na določene njegove nomotehnične pomanjkljivosti. Danes smo prejeli tudi pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pa naših pomislekov iz mnenja večinoma ne odpravlja. In zato pri njih vztrajamo. V tej zvezi bi primeroma opozorila na pripombo k novemu 11.a členu, ki se uvaja s 4. členom predloga zakona. Predlagani novi člen ureja dodatne podatke, ki se bodo o zavarovancih vodili v matični evidenci in so sicer določeni v 11. členu zakona. Na opozorilu o podvajanju podatkov vztrajamo ne glede na pojasnilo, da se bo s predlagano ureditvijo pridobilo potrdilo A1 kot celoten in celovit dokument, saj predlagani člen sploh ne določa pridobitve tega potrdila, temveč ureja samo obdelavo podatkov za osebe, za katere je bilo tako potrdilo izdano.

Amandma k 41. členu predloga zakona je vložila Poslanska skupina Nova Slovenija in pa Poslanska skupina SDS. Oba amandmaja pa se nanašata na rok, ki je določen v ZPIZ-1N, glede česar pa sem že izpostavila, da pravzaprav sploh ni ustrezno, da se ureja s tem predlogom zakona. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik odbora. Pozdravljene tudi poslanke in poslanci, državni sekretar in generalni direktor ZPIZ ter ostali prisotni! Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu je predlog zakona obravnavala na 15. izredni seji 5. decembra.

Po podrobnejši predstavitvi predloga zakona smo bili seznanjeni s podporo, ki jo predloženim rešitvam izrekata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Finančna uprava Republike Slovenije, ki sta bila aktivno tudi vključena v pripravo zakona.

Komisija k sami vsebini predloga zakona ni imela pripomb, smo pa izrecno pohvalili povezovanje in dobro medsebojno sodelovanje pristojnega ministrstva in ostalih ključnih deležnikov pri pripravi predloga zakona, kar so potrdili tudi vsi prisotni vabljeni. Tovrstno sodelovanje državnih organov je po oceni komisije lahko dober zgled tudi pri pripravi ostale zakonodaje na ostalih področjih. Komisija je predlog zakona soglasno podprla. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem še predstavniku Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, direktor Marjan Papež. Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem, vsem prisotnim! Sem vesel, da je ta zakon tukaj v obravnavi in se tudi zahvaljujem vsem deležnikom, ki so v bistvu pripravili tako gradivo do, se pravi do odbora Državnega zbora. Državni sekretar je že dobro povzel, se pravi predstavil zakon, je en velik napredek. Če se spomnim leta 2014 je bil zakon tudi sprejet, kjer smo uvedli, da ni treba delodajalcem dati več obrazcem, štiri, od leta 2017, zdaj se to nadgrajuje in tudi vse ostale zadeve. Tako da bo še sodelavec potem podrobno, če bo, če bo potrebno obrazložil tudi v zvezi z zakonodajnopravno službo se bom dotaknil 41. člena. Vesel sem tudi zaradi tega, da je ta zakon tukaj, da smo lahko tudi prišli z bomo rekli, podaljšanjem roka in tudi določeno rešitvijo za ZPIZ-2M(?). Me je zmotilo, da ta zakon, ta prehodna določba, kot ste navedli, ruši preglednost. Če zakonodajnopravna služba takrat ne bi vztrajala, da je samo eno leto rok, mi smo bili presenečeni, da je do tega prišlo, bi bila preglednost zakonodaje ZPIZ-2N bistveno boljša, ne bi imeli do sedaj 17000 zahtevkov. Ker ko smo zaradi tega roka, ki je bil uveden začeli, začeli pozivati od septembra tiste, ki niso še vložili, so mediji svoje odigrali, odigrali so tudi določeni, ki so napačno razumeli, da mora vsak, ki ima vdovsko pokojnino nekaj storiti. Se pravi, da je prišlo toliko vlog, ki smo jih pričakovali, največ nekaj dobrih 10000. Do sedaj, smo rešili nekje 5500 zadev pozitivno. Pričakovali smo nekje 8 do 9000 in da bo pozitivnih, ampak tako da, žal je do takrat tega prišlo in tudi, da je bila, tisti predlog, ko je bil, da kdor v pol leta vloži, da ima že od 1. 1. 2024, pravico do zagotovljene pokojnine. Tudi smo že z MPS2(?) leta 2014 reševali določeno zadevo, ker ni bil sistemski zakon odprt, tako, da jaz podpiram to zadevo in še enkrat mi je žal, da je bil sploh rok dejansko uveden, po drugi strani pa lahko pri vsaki stvari pa lahko rečemo, da je nekaj pozitivnega, ker so tudi očitki na zavod, zakaj nismo že, da ni bilo v zakonu po uradni dolžnosti, pa zdaj to uvajamo, zato, ker nimamo vseh podatkov. Nimamo vseh podatkov in takrat, če bi bilo v zakonu napisano po uradni dolžnosti za te, za ostali morajo pa dati vloge, to se nikoli ni delalo. Zakaj je pa zdaj prišlo do tega, da smo celo zavod ministrstvu predlagali, da damo po uradni dolžnosti. Preverili smo iz evidenc podatkov za tiste, ki prejemajo mejni znesek, pod narekovaji, tako imenovana prej zagotovljena vdovska pokojnina, ki je bila od 1992 do 2011, ki jih je zdaj uživalo okoli 3 tisoč jih še uživa in smo dali spisati, koliko jih je, pa vložilo zahtevo in bili smo začudeni, da jih je manj kot 700, kajne, in smo se tudi odločili, da bi vse te pozvali, ampak smo tudi in jim poslali tudi vlogo, ampak je vprašanje, koliko bi se dejansko teh odzvalo. Povprečna starost teh je pa že 84 let. Zato smo ministrstvu to predlagali, kljub temu, da bomo morali dopolnjevati zahtevke v primeru, če ima nekdo še dobo iz tujine ali pa znesek iz tujine, kar pa dejansko vsega ne vemo.

Potem smo dali tudi preveriti, koliko je tistih, ki imajo lastno pokojnino pa del vdovske in tudi začudenje, da preko 4 tisoč 400 jih je samo 8, 800 vložilo. Tako, da smo potem rekli, da tudi, če bo napor ta s strani zavoda narejen, da je potrebno namenu, ki ga je državni sekretar tudi izpostavil in zaradi česar je sploh prišlo do tega zakona, da se zagotovi v bistvu boljši socialni položaj tudi vsem ostalim. Ali je pol leta zadosti? Jaz mislim, da škoda, da bi samo pol leta imeli, kajne, je dobro, da imamo vsaj celo leto. Težko bi zdaj rekel, da če takrat je bilo potrebno rok, da ga bi zdaj pa odpravili, ampak kaj bi se dogajalo v teh pol leta? Spet bi zavod vsak mesec obveščal, da bo čez pol leta rok minil in bomo spet v bistvu toliko in toliko ljudi, da bodo dali zahtevke in obremenjevali dejansko sistem.

Tako da, če tako gledamo, tudi ko je ministrstvo pripravilo pol leta, jaz sem bolj bil na stvari, da bi bilo eno leto, da dejansko res zavzamemo večino tistih in tudi je ta določba, ki je zdaj po uradni dolžnosti, da gre od 1. 1. 2025 ta pravica, ko bomo dejansko ugotovili.

Še enkrat poudarjam, zavod, se pravi, bo tukaj moral dopolnjevati zahtevke, ne pa tudi na vprašanja in vse zavodu, kadar je možno po zakonu, da damo po uradni dolžnosti, je celo izvedbeno lažje, ker se ne ukvarjamo z vlogami, ampak samo izvedemo. Tako, da če zaupanje v pravo bi pa tudi tukaj rekel, da je tako kratek rok, bi jemali porušenje zaupanja v pravo. Mogoče samo primer, po ZPIZ-1(?), je bilo možno vložiti zahtevo za prvo leto otrokove starosti za priznanje dobe, 12 let je bilo možno vložiti, pa so nekateri še zamudili, ampak tukaj eno leto, rok, ko so ljudje tudi, bomo rekli, starejši, je dobro, da je vsaj eno leto, da se podaljša. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zaključili smo z uvodnimi obrazložitvami in stališči vabljenih. Ker vseh vloženih amandmajev še nimamo na klopi, kot razumem, se tiskajo.

Prekinjam nujno sejo odbora, ki jo bomo nadaljevali ob 14.40.

Hvala lepa.

PREDSEDNIK MILAN JAKOPOVIČ: Predlagam, da nadaljujemo s 37. nujno sejo odbora.

Prehajamo na obravnavo členov.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine NSi, Poslanske skupine SDS. Prejeli pa ste tudi predloge za amandmaje odbora na predlog poslanskih skupin koalicije. Rok za amandmaje še ni potekel, amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom stoosemindvajsetega člena Poslovnika. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora Odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Magistrica Karmen Furman, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo torej pripravili in vložili predlog amandmaja, s katerim predlagamo spremembo 41. člena zakonskega predloga, in sicer predlagamo črtanje roka za vložitev zahteve za uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine. Kajti, menimo, da če ima nekdo zakonsko pravico priznano na drugi strani ne vidimo potrebe, da bi jo v tem segmentu tudi časovno omejili. Takšen rok, ki je bil postavljen v okviru sedaj veljavnega zakona, se je že v praksi izkazal za neživljenjski in predvsem v škodo vseh tistih upravičencev potencialnih, ki si lahko pridobijo to pravico do zagotovljene vdovske pokojnine. Moram tudi povedati, da v Poslanski skupini SDS smo veseli, da ste takrat v koaliciji prisluhnili vsaj delu našega poziva, torej da ste posvojili in uzakonili ta institut zagotovljene vdovske pokojnine, ki smo ga v Poslanski skupini SDS predlagali, s čimer, verjamemo, da se bo vsaj deli upokojencev lahko izboljšal socialni in gmotni položaj. Bi pa želeli, da ga ne omejite s časovnico. Zdaj sicer na mizo smo dobili amandmaje poslanskih skupin koalicije, kot predlog za amandmaje odbora, s čimer rok podaljšujete za dve leti, torej do 31. decembra 2026. Ampak kot že rečeno, ne vidimo potrebe, da bi se sploh časovno omejila nekomu pravica, ki ste jo zakonsko potrdili. Zato torej predlagamo spremembo tega 41. člena, in da se torej črta rok uveljavitve, da bi pač tisti, ki so upravičenci oziroma potencialni upravičenci, lahko kadarkoli to pravico tudi uveljavili s svojo vlogo in jo potem tudi koristili. Toliko za enkrat. Hvala.