En lep pozdrav, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil jaz in s tem pričenjam 94. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne bo mogel udeležiti naslednji poslanec, to je predsednik Franc Breznik. In imam pa tudi eno pooblastilo: gospa Tamara Vonta nadomešča kolegico Lucijo Tacer.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Lepo pozdravljam magistra Mateja Tonina kot evropskega poslanca.

In s sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN O ZAČASNI UPORABI SPORAZUMA O PRIDRUŽITVI MED EVROPSKO UNIJO IN KNEŽEVINO ANDORO OZIROMA REPUBLIKO SAN MARINO.

Gradivo k točki smo prejeli od Vlade 22. novembra na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu - naj omenim, da ga slednji odbor ni obravnaval.

Sedaj pa prosim po pooblastilu, če se ne motim, gospoda Jerneja Salecla, generalnega direktorja Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi vsebino predloga sklepa sveta in predloga stališča. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite, da na začetku opravičim naše politično vodstvo na tej seji, zato s pooblastilom, kot rečeno, zadevo predstavljam jaz, generalni direktor Jernej Salecl.

Na kratko Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Kneževino Andoro in Republiko San Marino. San Marino in Andora ter Evropska unija so z uspešnim sosedskim sodelovanjem pričele s podpisom sporazuma o sodelovanju in carinski uniji že v letu 1991. Približno 60 odstotkov izvoza Andore gre v Evropsko unijo, pri čemer so glavni izvozni artikli alkoholne pijače, tobačni izdelki in oblačila.

Na drugi strani Andora uvaža okrog 80 odstotkov vsega blaga iz Evropske unije, predvsem je to hrana, avtomobili, stroji, elektronika. Andora največ trguje s Španijo, Francijo, skupni obseg trgovinske menjave med Andoro in Evropsko unijo pa znaša približno 200 milijonov evrov letno. San Marino na drugi strani izvaža nekoliko več, 70 odstotkov svoje proizvodnje, z glavnimi artikli, kot so oblačila, elektronika in zdravila, in kar okrog 90 odstotkov vsega uvozi, pri čemer so glavni uvozni artikli avtomobili, stroja, stroji, prehrana in pijača. San Marino največ trguje z Italijo, poleg blagovne menjave pa so pomembni tudi odnosi na področju finančnih storitev in turizma, saj evropski turisti predstavljajo pomemben vir prihodkov za San Marino. Država tradicionalno beleži trgovinski presežek, kar dodatno utrjuje njeno gospodarsko stabilnost. Slovenija si prizadeva za nadaljnjo krepitev političnega in predvsem gospodarskega sodelovanja z obema državama, s katerima deli interes za poglobitev sodelovanja tudi med ostalimi evropskimi državami. Blagovna menjava med Slovenijo in Andoro je sorazmerno skromna glede na to, da gre za dve majhni državi in je v letu 2023 znašala 232 tisoč evrov, pri čemer je bil uvoz iz Andore v Slovenijo 160 tisoč evrov in je večji od slovenskega izvoza v Andoro, ki je znašal zgolj 70 tisoč evrov. Blagovna menjava med Slovenijo in San Marinom na drugi strani je precej bolj spodbudna in se tudi povečuje. V letu 2023 je znašala skoraj 17 milijonov, pri čemer je bil uvoz iz San Marina v Slovenijo pri 5 milijonih in je bil manjši od izvoza, se pravi izvoza Slovenije v San Marino, ki je znašal skoraj 12 milijonov. V letu 2023 se je izvozilo največ surove aluminijeve zlitine v obliki drogov, izdelkov, ploščatih valjanih in podobnih polizdelkov ter pokositvene pločevine. Največji delež uvoza so imeli profili iz aluminijevih zlitin, deodoranti za osebno nego, preparati proti potenju in podobno.

Gospodarske vezi in nove priložnosti za slovenska in evropska podjetja se bodo s sklenitvijo tega sporazuma še povečala in okrepila. Pogodbenice so se pogajale od leta 2014 in do uspešnega zaključka prišle decembra 2023. Sporazum bo omogočil uspešnejše sodelovanje obeh držav na notranjem trgu Evropske unije in sodelovanje na drugih področjih ter bo koristen za vse strani. Sporazum nadgrajuje sedanji sporazum, nadgrajuje sedanji carinski uniji med EU in Andoro ter San Marinom in določa njuno sodelovanje na homogenem razširjenem notranjem trgu pod enakimi konkurenčnimi pogoji in ob spoštovanju istih pravil ter povezanih horizontalnih in spremljajočih politikah. Sporazum vključuje okvir za morebitno sodelovanje na področjih raziskav in razvoja, izobraževanja, socialne politike, okolja, varstva potrošnikov, kulture in regionalnega sodelovanja. Upošteva se tudi položaj Andore in San Marina kot majhnih držav, to se odraža predvsem v številnih prilagoditvah določb pravnih aktov, vključenih v priloge k sporazumu. Sektorske prilagoditve zadevajo zlasti področja prostega gibanja oseb, področja telekomunikacij, prometa in energetike. Sporazum omogoča postopen dostop do notranjega trga za finančne storitve in za to področje določa posebne dodatne zaščitne ukrepe. Sporazum je zelo obsežen. Sestavljen je iz naslednjih elementov: okvirni sporazum, sedem okvirnih protokolov, dva protokola za pridružitveni državi in 25 tehničnih prilog, vsega skupaj kar 3 tisoč, 4 tisoč 359 strani. Začetek veljavnosti sporazuma o pridružitvi je vezan na zaključek postopkov v Evropski uniji. Med težjimi vprašanji so bila na primer, so bile na primer finančne storitve, predvsem zaradi občutljivosti tega področja za nekatere države članice in, kot rečeno, predvideva dodatne zaščitne ukrepe, s čimer se bo zagotovila preglednost, preglednost in dodatna varnost. Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo na splošno podpira sklepanje novih in poglobitev in razširitev obstoječih trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, saj tovrstni sporazumi prinašajo nove izvozne priložnosti za slovensko gospodarstvo, pa tudi koristi za potrošnike in so lahko vir novih delovnih mest.

Na podlagi vsega povedanega in prednosti, ki jih sporazum prinaša, zato predlagamo, da Republika Slovenija podpre Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije in o začasni uporabi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Kneževino Andoro oziroma Republiko San Marino. Hvala lepa.

Hvala lepa za predstavitev, generalni direktor.

Sedaj pa nadaljujemo. Na 41. seji 3. decembra je gradivo k tej točki in tudi k 5. obravnavala Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ju prejeli. Sedaj pa za predstavitev k 1. točki Komisija Državnega sveta prosim člana komisije Gregorja Koreneta, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Najprej opravičilo predsednika, ki je nameraval danes sam poročati, ampak pač po pooblastilu poročam danes na tej točki jaz.

Kot rečeno na 41. seji, 3. 12, je Komisija Državnega sveta za evropske, za mednarodne odnose in evropske zadeve obravnavala tole tematiko, predlog stališča. Pojasnjeno s strani predstavnikov ministrstva je bilo podobno kot tu, da je Kneževina Andora in Republika San Marina z Evropsko unijo v uspešnem sodelovanju v okviru carinske unije že od leta 1991. Blagovna menjava z omenjenima državama odraža velikost obeh držav in njuno navezanost na sosednje države, predvsem večino pač blagovne menjave obe državi pač opravita na trgih Evropske unije, blagovna menjava med Slovenijo in obema državama pa je pač skromna, kot je bilo že opisano. Kar je pomembno za izpostaviti iz naše predstavitve, je tudi razumevanje komisije, da pač Republika Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo podpira ta sporazum, saj prinaša nove izvozne priložnosti za slovenske gospodarstvenike. Komisija je na to skozi razpravo ugotovila oziroma nekako predstavila ugotovitve, da se sklepa tripartitni sporazum. Ta je pred nami pač, kar pa je nekoliko nenavadno, saj imata obe omenjeni državi kljub določenim podobnostim svoje specifike, tovrsten način pa lahko potencialno privede tudi do daljših časovnih rokov sprejemanja sporazuma. Pri tem je bilo komisiji nato s strani ministrstva pojasnjeno, da se sporazum sprejema v takšni obliki, ker je Evropska komisija dobila enoten mandat za pogajanja z omenjenima državama in hkrati tudi še s kneževino Monako. Vendar se pogajanja z Monakom niso zaključila do te mere, da bi lahko bil sporazum sklenjen tudi z Monakom. Ob tem pa sporazum vključuje še mehanizem začasne uporabe, ki omogoča državi, ki je zaključila postopek, začasno izvajanje sporazuma, pač samega po sebi v vsaki državi posebej. Za zaključek postopka pa je potrebno, da državi na to preneseta zakonodajo Evropske unije s področja notranjega trga v svoj pravni red. Komisija je pač predstavila oziroma člani so predstavili tudi svoje neke ugotovitve oziroma razmišljanja, da gre pri obeh primerih tu za državi, ki sta tudi širše pač poznani kot tako imenovani davčni oazi. Kar pa predstavlja po mnenju članov komisije do določene mere nepošteno davčno konkurenco drugim državam Evropske unije. Komisiji je bilo v odgovoru pojasnjeno, da je bila ta problematika seveda že naslovljena v okviru pogajanj. In v tem oziru vsebuje določene varovalke in posebne dodatke, zaščitne ukrepe v povezavi s finančnimi storitvami. Obe državi pa sta v preteklosti že sami do določene mere tudi prilagodili svojo zakonodajo evropski, tako da preprečuje pač ta njihova zakonodaja. Do določene mere pranje denarja in davčno izogibanje po vsej tej predstavljeni razpravi in tudi potem. Po odgovorih s strani ministrstva je komisija mnenje oziroma stališče podprla. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Korene za vašo predstavitev. Sedaj pa odpiram razpravo kolegov in kolegic. Želi kdo besedo? A ha, kolegica Rajbenšu. Izvolite.

Hvala za besedo predsedujoči.

Tudi vam hvala za predstavitev krajša tega sporazuma, ki kot ste rekli je zelo obsežen. Sestavljen je torej iz več delov oziroma tako kot ste že rekli, iz glavnega sporazuma, potem iz teh okvirnih protokolov, ki se potem delijo glede na območja in pa potem še tudi 25 prilog, torej, ki se delijo na določene sektorje, ki jih bodo seveda obravnavali od prometa, ne vem, in tako dalje. Zdaj, mene je tukaj nekaj malo oziroma ne vem, kako si naj to razlagam, sprejela je, bom kar prebrala: "Podpis sporazuma o pridružitvi med Unijo in Andoro oziroma San Marinom se odobri v imenu Unije s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma." Zdaj, mene bi pač to zanimalo, ker nisem nikjer tako našla kaj je tu mišljeno, torej zakaj s pridržkom? Hvala lepa.

Hvala lepa za vprašanje. Je še kakšna, kakšen interes za razpravo? Ugotavljam, da ne. Sedaj predajam besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa. Tukaj gre za izrazito strokovno vprašanje bom, če dovolite, besedo predal naši strokovki, tako da.

Hvala lepa. Vam dajem besedo, pa če se samo za magnetogram predstavite, z imenom in priimkom in funkcijo.

Ja, najlepša hvala za besedo. Moje ime je Monika Jakše. Sem sekretarka na Sektorju za trgovinsko politiko direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Ja, tako kot je že gospod generalni direktor povedal, gre za pravno vprašanje. In sicer to je način, pravna tehnika, ki je prisotna tudi v slovenski zakonodaji, kar pomeni, da se sporazum podpiše in ne začne veljati dokler niso zaključeni ratifikacijski postopki oziroma postopki potrditve.

In to je ta pridržek. Hvala.