Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi ter ostali prisotni! Pričenjam 66. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Aleksander Reberšek nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja, Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Danijela Krivca, Anton Šturbej nadomešča poslanca Franca Rosca in Andrej Kos nadomešča Bojana Podkrajška.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 108. seji 15. 11. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Natašo Avšič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 3. 12. 2024, ki je objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 8. 11. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 12. 2024, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 4. 12. 2024, mnenje Mestne občine Ljubljana z dne, 25. 11., mnenje Skupnosti občin Slovenije z dne 6. 12. in mnenje Združenja občin Slovenije z dne 9. 12. 2024.

Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj je bil vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 3. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 3. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni Ministrstvo za naravne vire in prostor, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije ter Zakonodajnopravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, da v imenu predlagatelja poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Izvolite, gospod minister Jože Novak.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni! Na ministrstvu pripravljamo dve spremembi Zakona o urejanju prostora. Ena je ta, ki nas časovno lovi zaradi novega letnega roka, druga je pa temeljita dopolnitev ZUREP in ZGO skupaj. Samo dve besedi o njem. V samo razpravo smo dali dosti predlogov za racionalizacijo v skladu s posvetovanji, ki sem ga imel tako z vami poslanci kot tudi s posameznimi asociacijami občin, ZOS, ZMOS in vsi ostali in seveda drugih problemov, ki smo jih imeli. Dobil sem čez 500 v en, na en zakon, na drug zakon, pa 600 predlogov za dopolnitev. Ena varianta je bila, da vse se pod mizo pospravi, pa da samo osnovne stvari. Jaz sem se odločil za temeljito prenovo, zato dajte razumeti, da bo ta prenovljen predlog prišel na podlagi teh razprav v začetku prihodnjega leta, jaz ga dobim januarja. Od kolegov na mizi pa verjamem, da ne bom čisto takoj zadovoljen z njim. In da bomo poskušali narediti tako, da bi leta 2025 zapravili tisto, kar imamo vsi. Isti cilj, racionalizirati postopke tam, kjer je, brez da bi koga izključili, pa vendarle tudi odločitve tako pri graditvi, kot pa kje drugje. Seveda v tem primeru, ko se je tako časovnica objektivno odvila, mi je bila naloga, da rešimo problem sedanjega zakona ali pa stanja, ki je na podlagi tega, sedanjega zakona, ki je dan živ vsem občinam, da pripravijo, nekako že, bi rekel, po 20 letih skupaj ali nekaj takega, vsi OPN, da imajo na vse občine to sprejeto. Zgodilo se je namreč to, da imamo 23 občin, smo imeli nedavno nazaj, ki še tega ni imelo. Ko sem začel ministrovati, sem ugotovil, da jih večina od njih še niti ni začela spremembe pripravljati. Zavihali smo rokave in prišli do točke, da imamo danes na mesto 23 samo še 22, pa da bomo imeli januarja samo še 20, se pravi, občine se so aktivno lotile, zato ker so občine aktivno lotile seveda z našim spodbujanjem, sodelovanjem včasih tudi z imajo kakšno trdo besedo, ker ste navajeni, da tudi kakšnemu kaj povemo. Je zdaj situacija taka, da imajo celo vse občine pripravljene programe? Te priprave OPN, skratka nismo na nuli, smo daleč naprej od te nule. Zdaj pa, če bi samo rok prestavil, potem smo samo uzakonili stanje, da velja, bom rekel, naprej, pa nič ne ukrepamo, pa bomo približno isto situacijo imeli, kot je zdaj. Zato smo se po teh programih dogovorili, da poleg spremembe roka, da spremenimo datum iz leta 2024 na 26 30. oktober. Z razlogom, bom tudi povedal, zakaj - da ta rok damo v to, da morajo župani v tem mandatu, v svojem mandatu to zaključiti to delo. Kot veste, novembra so volitve občinske in 30. oktober je rok, ko župani lahko še v tem mandatu sprejmejo, če štejem, da v zadnjem mesecu tudi morda ne morejo vse narediti. In nadalje: mi smo jim postavili tudi to, da morajo vse strokovne zadeve opraviti do 30. aprila 2026. Tudi za to, da kontinuiteto peljemo do tam v 305. A členu, pa smo dodali interne roke zato, ker mi zakon že zdaj dopušča, da država začne delati državni prostorski načrt namesto priprave OPN občin na račun in stroške občin. In meni ta člen pomeni samo to, da sproti spremljam in da jih spodbujamo veliko k temu, da tudi v tem mandatu skupaj zaključijo voljo ene in druge ekipe, organiziranosti. Ko smo se zdaj postavili, je to posredno orodje. Za spremljanje, tisto peti a člen, ki govori, januarja morate sklepe imeti, če še kdo nima, ampak mislim, da bomo to pokljukali marca. Dajte osnutek občinskega prostorskega načrta za objavo na spletni strani, oktobra 2025 je dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta in okoljsko poročilo, se pravi, letos opravil te strokovne zadeve in da do aprila 2026 lahko župani dajo predlog občinske prostorske načrte v sprejem, od aprila 2026 pa do oktobra je pa tak normalen čas, da ga tudi župani lahko sprejmejo. Na predlog službe vlade za zakonodajo smo dodali tudi 305. člen 305.b člen, ki govori o koordinacijski skupini. Mi smo imeli več sistemov, kako na nek način uskladiti posamezne rešitve, kadar naši nosilci ur razvadili vse njih, da imamo težavo, da vsak zase odloči, in da potem, če prideš čez sito 23 pozitivnih mnenj, imaš plan, če ne, ga pa nimaš. In to je problem tega dela, jaz sem razumel, da ta koordinacijska skupina se formalizira za to, da se usklajuje. Jaz sem drugače pristaš tega, da bi morali dati slej ko prej ministru pristojnost, da postavi zadevo ali pa Vlada, kdorkoli, ker mi moramo seveda temu neodločanju ali pa kakšni stvari dati seveda svoj konec moram tudi priznati, da sta dve, dva resursa taka, ki jih tudi jaz sem zadolžen, eni so vodarji, naši kolegi, ki radi vlečejo leta svoje mnenje in še kaj drugega, da bo ja sigurno, pa tudi na naravi niso nič kaj dosti bolj nedolžni pri tem delu. Tako da iz tega naslova imam sam s sabo, bom rekel, dovolj dela, ampak tudi ta širša skupina, sprejemamo, da lahko tudi to določa. Seveda, ključna stvar je še za konec v zadnji člen, 4., da začne zakon veljati 31. decembra 2024, zato ker je rok 1. 1. 2025 tisti in moramo seveda pravočasno uveljaviti ta zakon, da bo veljal od takrat naprej, da ne bo praznine. To je ključna stvar. Hvala za razumevanje.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Petra Komel? Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni! Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog zakona v okviru svojih pristojnosti in podala pisno mnenje v katerem je bilo v okviru splošnih pripomb posebej opozorjeno na problematiko ponovnega podaljšanja rokov za noveliranje prehodnih določb, saj ne gre za prilagoditev novi ureditvi, ki bi jo določil predlog zakona, temveč gre za podaljševanje skrajnega roka za sprejem občinskih prostorskih načrtov, kakor je bila določena pred več kot 20 leti, ter določanje nalog in rokov ter ustanovitev koordinacijske skupine, ki predstavlja določitev novega načina discipliniranja občin in mnenjedajalcev, ki zaradi časovnega zamika presega namen prehodnih določb zakona in predstavlja odstop od splošne ureditve, ob tem pa ni pojasnjeno zakaj niso bili uporabljeni veljavni instituti kakor so določeni z 90 členom Zakona o lokalni samoupravi in tudi 60 členom Zakona o urejanju prostora, ki predstavlja izpeljavo nadzora državnih organov nad zakonitostjo dela lokalnih skupnosti iz stoštiriinštiridesetega člena ustave.

V zvezi z novim 305.a členom je bilo opozorjeno na vprašanje ustreznosti in izvedljivosti postopka v predvidenih rokih kljub njihovi instrukcijski naravi, saj lahko neustrezno določena dolžina rokov ogroža strokovno pripravo načrta, vpliva na dolžino rokov za podajo mnenj in je lahko v škodo vključevanja javnosti. V zvezi z novim 305.b členom je bilo opozorjeno na nedoločno opredeljene naloge koordinacijske skupine. Zakonodajno gradivo pa prav tako ne vsebuje utemeljitve za uvedbo novega načina sodelovanja med ministrstvi kot državnimi nosilci urejanja prostora, ki odstopa od splošne ureditve v 59. členu zakona o državni upravi oziroma v 42. členu zakona o urejanju prostora, če se postopanje koordinacijske skupine ne razlikuje od sodelovanja ministrstev. Na podlagi omenjenih členov je predlagana ureditev odvečna.

Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin se v določenih delih odpravljajo pomisleki, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba v pisnem mnenju, dodatna pisna pojasnila pripravljavca zakona pa bodo pripomogla k utemeljitvi in boljšemu razumevanju predlaganih rešitev. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Peter Dermol predstaviti mnenje komisije k predlogu zakona? Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona, saj ocenjuje, da je nujno preprečiti potencialno nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo v občinah, ki še niso sprejele občinske prostorske načrte. Ob podpori predlogu zakona komisija izraža tudi nezadovoljstvo nad trenutnim stanjem v postopku prostorskega načrtovanja občine, ki so pravočasno izpolnile zakonske obveznosti in posodabljale svoje prostorske načrte, se čutijo zapostavljene, saj bodo zdaj občine, ki še niso sprejele občinskih prostorskih načrtov, prednostno obravnavane in deležne hitrejšega odzivanja nosilcev urejanja prostora? To pomeni, da bodo v občinah z že sprejetimi OPN številne pobude fizičnih oseb, gospodarskih družb, samih občin in tudi države za prilagoditev prostorskih načrtov novim razvojnim potrebam ali spremembam v okolju postavljene na stranski tir, kar pa bo še naprej povzročalo zamude v postopku in nezadovoljstvo med ponudniki.

Komisija opozarja tudi na dodatne obremenitve občin, ki se soočajo z zahtevami po obsežnih analizah, kot so bilance kmetijskih zemljišč in podrobnejše analize naselij. Ob tem se zdi, da se občinam, ki so odlašale sprejemom OPN ne bodo nalagale enake zahteve. To lahko vodi do občutka nepravične obravnave med občinami, ki so že trudile se izpolniti svoje obveznosti in tistimi, ki so zamujale s sprejemom prostorskih načrtov. V zvezi z morebitnimi zamudami v prostoru v postopkih posodabljanja OPN je državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor komisiji sicer zagotovil, da se občine v primeru težav lahko obrnejo na ministrstvo, ki bo pomagalo pri reševanju težav. Komisija meni, da so postopki prostorskega načrtovanja prezahtevni zaradi vključevanja številnih nosilcev urejanja prostora, ki pogosto zastopajo različne interese in potrebe, pa je vprašanje, ali je sploh možno poenostaviti, da bi postali hitrejši in omogočili hitrejše odzivanje na razvojne potrebe in izzive.

To je mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Ker ima predlog zakona samo štiri člene odboru predlagam, da se razprava o vseh členih predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje najprej o amandmajih nato pa še o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

V razpravo torej dajem vse štiri člene predloga zakona skupaj oziroma predlog zakona v celoti in k njemu vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Kolega Kosi, izvolite.

Hvala predsednik za besedo. Lep pozdrav, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani gospod minister! Da ta člen, mislim ta zakon, sprememba tega zakona je potrebna prav zaradi navedene problematike, kajti občine, ki nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov, zdaj mislim, da je zdaj 20 iz 23 padlo, torej po 1. 1. 2025 ne bi mogli torej ne bi mogli več posegati v prostor, torej ne bi bilo možno izdajati gradbenih dovoljenj in pa tudi potem teh lokacijskih preveritev.

Iz vašega nagovora, spoštovani minister, me veseli, da ste se zavedali te problematike s katerimi se ukvarjajo občine pri urejanju prostora oziroma sprejemanju prostorskih aktov in vam daje tudi mojo podporo, da ste torej občine prepričali, da se zaveda tega problema in da se ta zadeva rešuje. Vendar tako kot tu v osnutku piše, da nekako je razlog za to, da občine niso uspele, OPN ni na strani zakonodaje, s tem se definitivno strinjam, ampak da gre predvsem za neučinkovitost občin in pa tudi neustreznem sodelovanju nosilcev urejanja prostora. Jaz mislim, da ni to pravi problem. Torej, neustrezno sodelovanje nosilcev urejanja prostora, mogoče res nekatere občine, ne bom trdil, da ne, ker ne poznam te problematike, da so mogoče malo odlašale, torej to je odgovornost županov, ampak s tem kar sem se sam srečeval, pa tudi kaj z medijem prebiram, pa tudi kar sem ne nazadnje tudi sam bil deležen in prav danes sem en članek tudi zasledil v štajerskem tedniku, kaže na to, da je to en velik problem, ki ga imamo v tej državi. Mislim, da se minister vi to zavedate, kajti gre za nesodelovanje posameznih nosilcev urejanja prostora in vztrajanja pri svojih birokratskih zahtevah in to podaljšuje rok iz občine, katere izhajam, osem let sprejemamo spremembe OPN, tu sem zdaj bral že tale devet let. Veste, kaj se je devet let vse v naravi in v okolju in vse spremeni. In dejansko pričakovati to, kar ste pa v 3. členu predlagali, torej, da bodo občine tudi s pomočjo koordinacijske skupine v dveh letih naredili OPN je pa nemogoče. Že to, da bo do 31. januarja, torej če se sprejme sklep, pa da bo potem v dveh mesecih narejen osnutek OPN, je tehnično neizvedljivo. Prostorskih načrtovalcev ni veliko in so zasedeni, ker pač dela na prostorskih aktih, in tako pomemben poseg v prostor, kot je celovit osnutek priprave občinskih načrtov je v dveh mesecih tehnično neizvedljivo narediti, v kolikor se že ne izdeluje ali pa pač dejansko ni proti koncu. Torej, določiti na stotine pripomb posameznih pobudnikov za spremembo nekih zemljišč iz stavbnega v kmetijsko, iz kmetijskega v stavbno in tako naprej in potem vse to vnesti v osnutek in potem še pridobiti vse ostale zadeve, torej, ali je potrebna celovita presoja vplivov na okolje, ali pa še celo, da se je potrebno kakšna študija narediti, si potem že pri študiji pečen za dve leti, kaj šele, da bi lahko sprejel akt, tudi s pomočjo kondicijske skupine. Recimo iz občine, katere izhaja, smo delali celovito, torej hidrološko hidravlično študijo poplavnosti. In ugotovili, da pa kataster, na kateri je delala študija, in pa kataster, na kateri dela OPN, ni usklajen, in že tu je poteklo leto in še več, da se je to uskladilo. In glej ga zlomka, 2021 torej poplavno študijo DRSV potrdi oziroma hedloško študijo, potem pa kmetijsko ministrstvo zdaj po treh letih se ne strinja z določenimi rešitvami. In ko sem bil na tem sestanku kot predsednik Odbora za varstvo okolja in urbanizem zadnjič na kmetijskem ministrstvu, nisem moral razumeti banalnosti. Torej, predlagatelj predlaga nadvišanje obstoječe poljske poti. Obstoječa poljska pot torej ni obdelovalno zemljišče za 8 centimetrov in bi potem to bil kot neke vrste nasip na tem manjšem območju, bi potem bilo do 30 centimetrov več vode v primeru poplav in bi potem zmanjšali, dejansko bi s tem poplavno zavarovali naselja, torej tudi kmetijske objekte in pa ostala kmetijska zemljišča. Ampak rečejo ne, nam je raje, če se poplavi širše območje. Kakšno je to varovanje kmetijskih zemljišč? Ampak nekje dva, tri centimetre več ne pomeni, da je to ravno, ampak bo spet povečalo to območje, mogoče boste drugemu že ogrozili hišo in tako naprej. In kar je pa še problem, v teh treh letih. Se na določenih območjih naredila komasacija in tam ceste dejansko ni več. Torej, narava se spreminja. In tu moramo narediti, spoštovani minister, torej, prepričati vse inštitucije, ker to je pa stvar vlade, ne vztrajati pri neki birokratski trdnosti, ampak dajte upoštevati. Torej če, če so vodarji, torej strokovnjaki predlagali neko rešitev, so predlagali, po moji oceni, tudi če je ministrstvo oziroma DRSV to ponudilo strokovno rešitev. In potem nasprotovati temu in potem poglejte, zdaj pa spet zahtevati novo študijo, spet bo poteklo, je rekel ta, ki izdeluje to študijo, je rekel, glejte, mi smo leta v pol zasedeni. In če bomo šli v nove študije, spet nove podatke, posebej po lanskih poplavah in potem spet neko rešitev in potem spet usklajevanje z ministrstvom bo spet potekal dve, tri leta in spet se bo mogoče nekje spremenilo stanje v naravi in to je nedokončana zgodba. Da pa županom ni v interesu se ne strinjam, kajti župani stremijo k temu, da imajo čim prej prostorski akt, zato ker jih rešujejo stanovanjsko problematiko, rešujejo gospodarsko problematiko in tako naprej. In to, kar opozarja tudi recimo v tem članku, torej župan občine Žetale, oni imajo problem v Halozah, ne dovolimo razpršene gradnje. Ker to pač imamo zakonsko, čeprav je to specifika tega področja. In tudi naročili so hidrološko hidravlično študijo in tako naprej in na koncu iz tega ne bo nič in so se morali tudi odpovedati torej poslovni coni In govori tudi o tem, da dejansko, da je država resnično zavira razvoj območij, kot je naše in tudi pač govori, med tem pa pač občina, letijo očitki, da ne delamo nič in tudi ta primer faktorja zazidanosti. Mi imamo torej neko degradirano področje, ki je že pozidano, damo pa faktor 02 na kmetijskih področjih. Dajmo potem pozidati, saj kmetovalci rabijo na svojih stavbnih zemljiščih gospodarske hleve, velike objekte in potem tako malo pozidati ta področja. Na eni strani pa varovati, torej ne širiti zazidana zemljišč. Ni logično, ne? Dajmo torej tam kjer je že pozidano, dajmo to izrabiti, dajmo to pozidati, posebej na podeželju, ker tam rabijo večje površine prav zaradi večjih objektov, torej kmetijskih objektov. Torej ta SK(?) območja in pa tudi glede, kar tu piše, tudi glede prostorske ureditve in pogojev oblikovanja objektov mi povzemamo neka razmerja stranic in tako naprej. To, kar je veljalo pred 30, 40 leti, danes tega ni več, ker stremimo k energetski učinkovitosti in tako naprej in se tudi oblikovanje objektov in to spreminja. Torej, dajmo res zavarovati območja, recimo tu je pa ohranjena nek del naselja, dajmo ga zavarovati, pustimo torej to gradnjo tako kot je bila, da ohranimo entiteto. Tam, kjer je pa že degradirana, ker dejansko večji del je zaradi teh gradenj v času prejšnje države teh tipskih gradenj, dajmo potem pozidati tudi novodobne objekte, saj nič ni narobe. In zato smo mi predlagali, torej v Slovenski demokratski stranki, da se ta 3. člen briše v amandmaje, ker smo mnenja, da v tako kratkem roku OPN ni možno sprejeti, prav iz tega kar sem prej povedal, ker se bodo bodisi zato, ker izdelovalci ne bodo mogli v kratkem roku pripraviti osnutka, ker ne bodo tudi ostali nosilci urejanja prostora se uskladilo, še posebej, če bo potrebna kakršna koli dodatna študija. Bi pa mogoče vseeno tu predlagal, da bi ta koordinacijska skupina veljala za vse, da se to ustanovi in da se vsem občinam, ki so trenutno v predlogu, bodisi z sprejetje teh prostorskih aktov, bodisi potem dopolnitve svojih prostorskih aktov, da se jim pomaga, da čim prej pridejo do svojega cilja. Jaz mislim, da je to res v interesu vseh, kajti zavedam se dejstva, da je poseg v prostor zelo pomemben, ki smo ga pač v preteklosti nekoliko zanemarili. Nenazadnje, vsak poseg v prostor ima vpliv tako na bivalne razmere, kot naravo in tako dalje in je neke vrste tudi celo trajen, pa vendar. Moramo narediti nekaj zadevo takšno, pa ne zaradi zakona, jaz mislim, da tudi pri gradbeni zakonodaji in tako naprej ni bila nikoli težava v sami zakonodaji, ampak predvsem v tem smislu, da se noben ni te zakonodaje, teh predpisov, držav, spomnim se tudi pri gradbeni, bil je nek rok, pa je potem bil rok, soglasodajalci niso dali mnenja oziroma soglasja v roku, pa je to na mesto 30 dni trajalo, dva, tri mesece, tako kot je tu smernice ne vem koliko je 60 dni pa traja leto, dve. In pa tudi pri vseh ostalih. Tako da, problem je pravzaprav prav pri tistih deležnikih, ki so vpeti, ker jih je tu veliko, tudi tako kot ste rekli, koliko je samo teh nosilcev urejeno, koliko mnenj moraš pridobiti in smernic in tako dalje. Problem je dejansko v tem, ker so preveč togi in treba se je držati, je treba spodbujati, iskati rešitve, torej stopiti občin na proti in vztrajati pri neki rešitvi, ampak reči, glejte okej, mogoče tu se ne strinjam, ampak stopimo skupaj, povejte vsaka stališča in damo rešitev, stopimo vam naproti, da bo tudi za nas sprejemljivo z našega področja, torej s kmetijskega ali pa z vodovarstvenega ali z naravovarstvene, katerekoli, ampak ne vztrajati zelo togo, tako ali pa nič drugače. Torej, v bistvu s tem pa mislim, da bomo s tem naredili veliko, nenazadnje pa tudi od prostorskega razvoja, občina ima tudi veliko dobrobit, tudi država, če se nekaj gradi. Glejte DDV nazaj gradbeništvo je tudi vsa veriga, ki stoji za gradbeništvo ima nekaj od tega in zato je pa zelo pomembno. Seveda ta sprememba zakona je seveda potrebna, da lahko pač se ne ustavi gradnja, vendar v ta 3. člen, kar tudi opozarja skupnost občin, mislim, da ni realen, zato tudi predlagamo s tem amandmajem, da se ta črta ali pa, da se naše najde neka druga rešitev. Kajti, v dveh letih sem prepričan, vsaj iz te prakse, ki je do sedaj, da to ni izvedljivo in pa tudi ni korektno do drugih občin, ki se pa sedaj ukvarjajo več let nazaj, ne vem, toliko in toliko let, tudi s spremembami aktov, pa do teh rešitev ne morejo priti. Hvala.

Hvala lepa. Še dalje je interes za razpravo. Ne, nihče. Boste podali še dodatna pojasnila? Izvolite.

Zdaj ocene so točne, nimam kaj drugače reči, tako je stanje.

Dve stvari, ki jih pojasnjujem, obljubljati pa nočem, ampak boste videli, da bomo nekaj spremenili tudi v sistem naprej. Vi imate ta trenutek v javni razpravi, že drugič, osnutek oziroma predlog poplavne uredbe, bom na kratko govoril, rekel o tem, da smo marsikaj malo zaprli ta krila posameznikov, ki samovoljno nekaj odločajo. Jaz vem, da je tudi nezakonito delo, da so občinam nalagale hidravlično hidrološke študije, primer vodarji, ampak je prišel en pravilnik, ki ne vem, če je sploh v skladu z zakonom, ampak tako je bilo zdaj že 20-letje tak pogoj in potem je bilo norenje povsod to početi in delati. Jaz sem ukrenil, in to imam že v predpisih zdaj popravljeno, niti ena občini, niti eni občini ni treba delati nove hidrološke študije, če je imela kdaj koli prej narejeno svojo študijo. In morajo naši kolegi vodarji z ekspertnim mnenjem povedati, ali je slučajno zgodba ocene na novo poplavno ogroženost v smislu prilagajanja podnebnim spremembam treba karkoli narediti. In če ekspertno mnenje dvignete za 20 centimetrov, 30 centimetrov je to ekspertno mnenje, ki zadostuje v tem delu. Se pravi tam, kjer je bila že izdelana hidrološka študija ni treba izdelati nove. In to že je malo približek tistega, kar sva mogoče najdlje let rabili.

Druga stvar, ki je, ta uredba, delno pa tudi potem še na spremembo zakona in to je že naročilo, na novo bo delala država hidrološkohidravlične študije. In tu imate prav, mislim, da eden od vaših poslancev že enkrat to rekel, če država ureja vode, ima nalogo tudi skrbeti za hidrološke študije stanja in varovanja, bom rekel, obstoječega stanja, varovanja obstoječega stanja in zadeve. To je en del.

Drugič, v parih primerih pri naravovarstvu smo prišli tudi do točke, ko so že na drugi stopnji ali pa na sodiščih ugotovili, da če je arbitražno odločanje brez merila in kriterija, ki je zapisan kje, je neverodostojno in ne more zahtevati nekdo nekaj, kar nimaš v pravilih. In vaš kolega je rekel, tako imenovana siva območja naravovarstvena ali kaj takega. Ampak to sta dva dela, ki jih je lažje, bom rekel, pripravimo tudi v tem drugem delu. Tako da več zanesljivo o sistemu, bom rekel in teh praksah, ki jih imamo.

Zdaj, koordinacijska skupina, mi danes že delamo na državi, delno po Zakonu o obnovi za ta del in je učinkovit del in imamo tedensko to koordinacijo in uspemo marsikaj narediti. Ta je zdaj je noter tudi za ta del. Mi pa tudi pri ostalih občinah, kjer želijo to funkcijo, delamo. Mi smo imeli paradoksalno situacijo do sedaj, do sedaj veljavni zakon, pa praksa ministrstva je bila, ne, mi smo želeli poselitev in pol se je občina s 30, 23, ni važno koliko, z ljudmi ukvarjala sama zase in prepuščena, točno to, kar ste rekli, časovnici. Tudi malo panaliziramo kakšnega. Naredil sem tudi dva notranja nadzora oziroma šele uvedel, tako pri naravi kot pri vodah, da malo pogledamo kako so te in od kje so te stvari prišle. Ampak to so majhni koraki k temu, da se vseeno kam spravi.

Zakaj pa 305.a člen? Glejte, mi smo naredili z velikim naporom in delom z vsemi občinami skupaj naredili preglednico, in razen treh občin, razen treh občin, imajo vse planirano do junija 2026, zavedajoč se, da je jeseni so volitve potem 2026. Te tri občine, Kozje, Pesnica in Luče imajo pa začetek leta 2027. Glede na to, da v Lučah imamo problem in moramo zaradi voda kolega ve, bomo tukaj že se dogovorili, da bomo pred 2026 omogočili, da bodo Luče spravili, bom rekel, zadeve skozi, zato ker bo naša hidrološka študija Savinje pomagala, bom rekel, pri teh zadevah, da ne bodo dvoma imeli. Za Pesnico in Kozje se bomo pa posebej potrudili, da bo v tem delu danes.

Zdaj pa razumite mi najprej še ta rok. Jaz vem, da ne moreš vse rešiti v državi, ampak dajte mi verjeti, z metodo in tehniko je 99,9 procentov možnosti, da bomo to speljali pod malo tršo roko državnih nosilcev urejanja prostora. In za to ne želim spustiti. Čim bomo to spustili, rokovno ali kako drugače, bo vsak župan ali pa celo tu uradnik rekel, joj, saj bo naslednja ekipa naredila. Se pravi, to imam en tak motiv. Ta drugi je pa, glede na to, da so mi povedali, kako daleč so s papirji, in ko smo še najbolj negotovo občino Piran zadnjič obdelali, dokončno, da so končno pristopili k tej spremembi, se mi je malo oddahnilo pri stvari, pri čemer sem bil pa veste, kje je najbolj razočaran, tudi ta izvajalski del firm, ki to delajo pri nas so prav nesrečni, ko jim povemo, da lahko tudi v enem letu spravijo zadeve skozi. In zdaj je ta vsa Slovenija pripravljena tako počasi, kaj pa ta minister nori, da moram v enem mesecu dati, kaj me pa delaš, ali pa kaj drugega. Ampak smo videli pri parih primerov, da se da. Tako da jaz bi iz tega prosil, seveda je, tako kot je kolegica povedala, inštrukcijski rok noter. Mi pa omogoča nekaj, jaz lahko še vedno posežem po tistem členu DPN bomo začeli, čeprav vem, da je to dosti kompleksno, kakšna občina bi si celo želela, da ji država naredi namesto mene, ker imam preveč zapleten problem. Zato si ga ne želim, ampak bolj želim spodbujati, bom rekel, te... In ker je ta rok inštrukcijski, nam bo pomagal, bom rekel, seveda k temu čisto posredno, bom rekel, k delu. Je pa, je pa res to, kar je tudi zakonodajna služba opozorila, mi bomo v tej drugi rešitvi dali nazaj, da bo Vlada potrdila občinski plan, zaradi tega, da imamo medresorsko, ker se bojijo, da minister, ki je pristojen za urejanje prostora, ureditve ne sme avtonomno odločitev oziroma avtokratsko odločiti namesto drugih. Jaz to razumem zdaj to poanto, mi pa verjemite, enem delu, ko sem bil veliko let nazaj državni sekretar eno kratko obdobje, samo zato, da sem zaflikal eno luknjo. Pa tudi prejšnji direktor urada sem imel striktno, brez izjeme mnenje dano v 45 dneh, ker je zakon rekel 45 dni. Vlade, pri čemer smo čisto sindikalno naredili, vsak uradnik, ki smo ga dovolj dali, da jih ima nekaj občin čez, je moral v prvih petih delovnih dneh ali v sedmih dneh podati, ali ima pripombe na gradivo, ga lahko zavrne v sedmih dneh, osmi dan ga ne sme več zavrniti, lahko samo še pove, če je še kaj drugega. Pripraviti v 14 dneh mnenje, 15 + 8 je 21, 30. dan je moral dobiti minister ali pa državni sekretar na mizo, da je bilo 45 dan na vladi, brez izjeme se je to dalo. Jaz trdim, da smo, nismo, da ni bilo reda v hiši. In da je nekaj stvari, imate prav, tudi če zakon še tako obrneš, če ne boš organizacijsko zadaj postavil, nisi nič naredil. Jaz bi iz tega naslova predlagal, da to ostane, in ta koordinacijska skupina bo funkcionirala tudi za druge primere, kjer bomo imeli in daleč od tega, da bi si vzel za mačehovski odnos in da je to... Verjamem pa, da bomo imeli malo več pogovora ob novi spremembi, ki jo pa, kot sem rekel, v prvi polovici leta 2025 tudi zagrabimo. Hvala.