Lepo pozdravljeni. Sklepčni smo, tako da bomo kar začeli. Spoštovane članice in člani komisije, državna sekretarka gospa Humarjeva, vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 12. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Današnjo sejo bom vodil po pooblastilu predsednice gospe Suzane Lep Šimenko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: gospod Felice Ziza, kolega Predrag Baković, kolegica Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo Zoran Mojškerc namesto Danijela Krivca.

Na sejo so bili vabljeni minister Matej Arčon, avtohtono slovensko narodno skupnostjo minister sosednjih držav ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, doktor Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, gospod Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, gospod Bernard Sadovnik, predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter magister Suzana / nerazumljivo/, predsednica Julturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Pavlova hiša. Svojo udeležbo na današnji seji pa so opravičili gospod Sadovnik.

S sklicem seje ste sprejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je položaj avtohtone slovenske skupnosti v Republiki Sloveniji.

S sklicem seje, 29. 10. 2024, ste sprejeli tudi gradivo, ki so ga pripravili na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

K besedi vabim državni sekretarki Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesno Humar, da nam na kratko predstavi prejeto gradivo oziroma položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti. Še prej bi pa, je namesto gospoda Miroslava Gregoriča je, ga nadomešča Rastislava Vrečka. Pardon, obratno je, se opravičujem. No, pa bi kar dal besedo sekretarki za današnjo tematiko. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, vabljeni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.

Jaz bom zelo kratka v svojem uvodu, ker dejansko smo poslali zelo celovito in temeljito pripravljeno gradivo, iz katerega mislim, da izhaja v največji možni meri vse, kar je potrebno vedeti o značilnostih in aktualnem položaju slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Rada bi samo izpostavila tukaj nekaj poudarkov kot uvod v razpravo. Prvič: zelo nas veseli na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da lahko organizacijam in ustanovam na avstrijskem Koroškem zagotavljamo ne le stabilno financiranje, ampak da se v zadnjih letih obseg finančnih sredstev, ki jih tako preko našega rednega letnega razpisa, kot preko interventnih sredstev za nujne projekte namenjamo tej skupnosti, pozornost na uradu do tega, da se dejansko, kolikor je le mogoče, odzivamo na realne življenjske potrebe nosilcev dejavnosti, je izjemno velika in mislim, da smo uspeli v preteklih nekaj letih zagotoviti finančna sredstva tudi za nekaj projektov, ki so ali presežki ali pa so nastavki presežkov, ki nas čakajo v prihodnjih letih, med njimi bi omenila kulturni center IKULT v Celovcu, ki ima definitivno potencial, da se razvije v eno profesionalno kulturno središče Slovencev na Koroškem. Prav tako pa bi rada opozorila na to, da smo v letošnjem letu, je Vlada Republike Slovenije uspela končno po dolgoletnih prizadevanjih zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo študentskega doma Korotan na Dunaju. To je sicer ustanova, ki ima sedež na Dunaju, ampak se mi zdi, da je za ugled, identiteto in ponos koroških Slovencev, ta ustanova izjemnega pomena. Sredstva iz dokapitalizacije bodo omogočila, da se stavba obnovi, da se zagotovi požarna varnost, ki je bila v stavbi zelo problematična, da se nadgradijo nekateri skupni prostori in tudi, da se bo od leta 2025 naprej v Korotanu odvijal javni program, ki ga bomo v sodelovanju petih ministrskih resorjev tudi sofinancirali in bo v bistvu tudi ta okvir ena od priložnosti za utrjevanje identitete in tudi za utrjevanje podobe koroških Slovencev v avstrijski javnosti.

Zelo pomembno se mi zdi, da je manjšina bistvena tema vseh bilateralnih pogovorov, tako med obema vladama, med posamičnimi ministri, med predsednikoma držav. kot pri pogovorih z oblastjo v Avstriji na deželni ravni. Kar nekaj obiskov smo zabeležili tudi v minulih mesecih pri naših rojakih na Koroškem kar se tiče Vlade, na zadnji obisk ministrice za kulturo, gospe Aste Vrečko. Nekatere pereče in zelo pomembne teme, povezane s prihodnostjo te izjemno pomembne skupnosti, seveda ostajajo odprte. Na uradu in na splošno v vladi se popolnoma zavedamo res pomembnosti tega, da se s temi temami kontinuirano ukvarjamo dokler ne pridemo do nekih res delujočih in trajnih rešitev. Veliko upanja smo tako na uradu kot na Ministrstvu za zunanje zadeve kot na Ministrstvu za pravosodje polagali v napovedano reformo sodstva, ki bi omogočila razširitev dvojezičnega sodstva. Pri tem je Slovenija izjemno podpirala tudi prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti, da bi se to zgodilo, in da bi se to področje končno uredilo. Zaenkrat smo bili žal razočarani, se ti cilji niso uresničili, ampak upamo na to, da bo dvojezično sodstvo, pa tudi manjšine nasploh, pomembna tema tudi prihodnje avstrijske vlade in da bomo lahko še naprej v bistvu vztrajali pri tem, da na področju dvojezičnega sodstva pridemo do delujočih rešitev. Vedno in neprestano ostaja izjemno pomembna tema šolstvo. Vsi se zavedamo tega, da je ohranjanje slovenske identitete in ohranjanje moči skupnosti zelo odvisno od znanja in poznavanja jezika. Pri tem bi še posebej poudarila področje predšolske vzgoje, torej vrtce. Z zelo, zelo velikimi napori posameznikov in institucij so se na Koroškem v minulih desetletjih odpirali zasebni vrtci in jasli, kar seveda pomeni precej kakovostno ponudbo predšolskega varstva, hkrati pa težave pri sistemskem urejanju tega področja in tudi pri sistemskem financiranju. Se mi zdi, da je to izjemno pomembna tema za prihodnost. Mi se bomo še naprej trudili, da vsaj kar se tiče financiranja teh kulturnih, športnih in gospodarskih dejavnosti ostanemo stabilni in da tudi naredimo kakšen korak naprej. Dva zelo pomembna, ki sta povezana sicer tudi z dejavnostmi v ostalih slovenskih zamejstvih, pa vendarle se mi zdi, da je koroška skupnost v njih zelo, zelo, zelo aktivno vpeta in odigrava pomembno vlogo, sta oblikovanje zamejske gospodarske koordinacije in zasnova gospodarskih razvojnih programov za vsa štiri slovenska zamejstva ter prav svež podpis zamejske športne koordinacije. Prav na Koroškem se mi zdi, da za SAK vemo skoraj vsi, no, in da je res, recimo, en tak primer, pa tudi druga športna društva, primer v bistvu tega, kako se ne samo ohranja slovenski jezik in slovenska identiteta, ampak tudi kako se v bistvu povezuje slovenski jezik tudi z večinskim prebivalstvom. Tako da tudi to je še en tak pomemben korak naprej.

Hvala za besedo. Sekretarka? Bi dal še besedo predstavniku iz zunanjega ministrstva, pa prosim, če se predstavite.

Dober dan, Anže Frangež, generalni direktor za evropske zadeve.

Hvala lepa predsedujoči, gospodje, gospe poslanke in poslanci, predstavniki Slovencev v Avstriji in vsi sodelujoči! Dodal bi samo k temu, kar je že vse zelo natančno predstavila državna sekretarka Humar, da predstavniki Republike Slovenije v okviru rednih stikov s predstavniki Avstrije dosledno izpostavljajo vprašanja položaja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in se zavzemajo za polno uresničevanje njenih pravic, in to počnemo ob vsaki priložnosti. Redno opozarjajo tudi na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic in ta dialog poteka tako na zvezni, kot seveda tudi na deželni ravni s Koroško in pa seveda tudi z deželo Štajersko.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon skupaj z deželnim glavarjem Koroške Kajzerjem sopredseduje tudi skupnemu odboru Slovenija-Koroška. Zadnje zasedanje je potekalo 24. aprila 2024 na Brdu, Brdu pri Kranju. In slovenska stran je v dvostranskem pogovoru med ministrico in deželnim glavarjem posebej opozorila na vprašanja, povezana z ohranjanjem jezika, izobraževanje v slovenskem jeziku ter seveda problematiko, kot je že omenila državna sekretarka, za ostale reforme dvojezičnega sodstva. Ob tej priložnosti je državni glavar Kaiser tudi nakazal določene premike, ki se tičejo teh področij.

Prav tako letos je 10. januarja potekal skupni odbor, ki ga vodi MZEZ z deželo Štajersko, kajti tudi v deželi Štajerski so Slovenci. To je potekalo 10. januarja v Celju in prav tako je potekal pogovor z deželnim glavarjem o položaju slovenske narodne manjšine na Štajerski.

Z Avstrijo redno vodimo tudi konzultacije. V letu 2024 so bile na ravni državnega sekretarja opravljene vsaj dvakrat. Izpostavil bi pa tudi zelo pomembno vlogo, ki pri manjšinskih vprašanjih ima tudi naš generalni konzulat v Celovcu, ki dnevno spremlja zadeve in se tudi po potrebi odziva. Tako da na vseh področjih in na vseh ravneh se trudimo in to vprašanje manjšine dosledno izpostavljamo. Najlepša hvala.

Hvala za besedo, predstavnik zunanjega ministrstva. Preden odprem razpravo članic in članov komisije. Vabim še k besedi še ostale vabljene, ker to je priložnost za razpravo samo sedaj. Ko bodo besedo imeli člani komisije, pa tu ni več možne razprave. Vabim, gospod Oražem.

Spoštovana državna sekretarka, navzoče članice, člani komisije in predstavniki ministrstev.

Najprej velja v Republiki Sloveniji, predvsem Uradu Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu, velika zahvala za vsestransko podporo slovenski avtohtoni narodni skupnosti na Koroškem in predvsem tudi za sofinanciranje naših dejavnosti. Predloženo je poročilo kot vedno obširno in zajema mnogo področij. In nanizani so napredki, ki smo jih dosegli v preteklih letih ter nekaj pomembnih mejnikov za slovensko manjšino. Dosegli smo na primer sistemsko rešitev za slovensko glasbeno šolo, še vedno pa nismo na istem nivoju učnih enot, kakor smo bili pred vključitvijo v deželni šolski sistem. Slovenska manjšina je omenjena tudi v koroški deželni ustavi, na drugi strani pa slovenščina ni zasidrana kot drugi deželni jezik. Na področju šolstva to velja po teritorialnem principu za celotno južno Koroško, na področju sodstva pa vsaj za tretjino veljavnostnega območja. Ta logika se v deželni ustavi ni upoštevala. Prav tako smo bili neuspešni glede slovenskega občevalnega jezika v kmetijski zbornici, kjer je kljub spremembi kmetijsko zborničnega zakona v letu 2023 ostala poslovni jezik le nemščina. Letos je bil na mizi tudi predlog za novelo zakona za skupinsko pritožbeno pravico. Tudi tukaj naša skupna prizadevanja niso bila upoštevana, da bi dosegli skupinsko kolektivno pravico tožbe tudi za pripadnike narodnih skupnosti. Povsem pravilna je ugotovitev v poročilu, da opisanih dosežkov ni mogoče pripisati sistemskim rešitvam. Na tem mestu bi opozoril še enkrat na skupno peticijo za varstvo manjšinskih pravic in ohranitev pravne države, ki so jo novembra 2023 vložile politične krovne organizacije koroških Slovencev ter Enotna lista pri Odboru za peticije evropskega parlamenta. V tej peticiji so navedena bistvena odprta vprašanja in se najdejo tudi v tem priloženem poročilu. Omenil pa bi tudi aktualno razpravo o šolstvu. Pri Ministrstvu za izobraževanje so preko dežele Koroške bile ustanovljene tri delovne skupine za področje predšolske vzgoje, za obdobje obveznega šolanja ter za neprekinjeno jezikovno izobraževanje. Vse tri delovne skupine so predložile zaključne zapiske, ki so sedaj še v fazi usklajevanja. Imamo občutek, da se na uradniški ravni zavedajo in tudi poznajo potrebe narodnih skupnosti v Avstriji, vendar se spet znajdemo v medtem že znani situaciji, da se pristojnosti porivajo med zvezo in deželo, sem in tja, in na koncu ni politične volje kaj spremeniti v prid narodnih skupnosti. Glede na dejstvo, da je bilo v zadnjih desetih letih ravno na področju izobraževanja in šolstva vsaj deset zakonskih sprememb in smo k vsaki reformi posredovali naše stališče in predloge, ničesar pa niso upoštevali. Nedavno so v Avstriji potekale tudi državnozborske volitve. Rezultati tudi na dvojezičnem ozemlju so znani in smo aktualno sredi pogajanj za novi vladni program. Zadnji vladni program 2020-2024 je bil zelo obetaven in je namenjal kar cel odlomek ukrepom v prid narodnim skupnostim, vključeno rekodifikacije ustavnih določil o narodnih skupnostih. Razen povišanja podpor narodnim skupnostim, je od tega ostalo le malo, niti ni uspela razširitev dostopa do dvojezičnega sodstva na celotno dvojezično ozemlje. To se nam pa je zdelo na začetku še najbolj realistično. V sedanjo razpravo za novi vladni program smo se aktivno vnesli in parlamentarnim strankam posredovali naša izhodišča. Če se bo karkoli našlo tudi na vladnem papirju, pa je priča drugim izzivom težko pričakovati. Glede na dejstvo, da smo pred pomembnimi obletnicami, kot so 70-letnica podpisa avstrijske državne pogodbe, 80-letnica konca druge svetovne vojne, 30-letnice prestopa Avstrije v Evropsko unijo in leta 2026 pa bo 60 let od uveljavitve Zakona o narodnih skupnostih. Spričo tega le upamo, da se bo Republika Avstrija zavedala svojih ustavnopravnih zavez, pri tem pa tudi naprej štejemo na močno vsebinsko podporo s strani Republike Slovenije. Hvala za pozornost.

Hvala lepa gospod Oražem. Vabim še druge k besedi? Če ni, bomo prešli na besedo, bomo dali besedo našim predstavnikom iz komisije, pa kar prosim po vrsti, kdo se prijavlja k razpravi. Gospa Granfol, izvolite.

Če se ne bo drug, bom, bom jaz. Hvala lepa za besedo. V svoji razpravi bi se malce bolj ozko fokusirala na radgonski kot, torej na Slovence na Avstrijskem Štajerskem. Sama sem bila nedolgo nazaj udeleženka strokovne diskusije o položaju slovenščine na Avstrijskem Štajerskem, in sicer v Pavlovi hiši v Potrni. To diskusijo, to razpravo, ta pogovor, okroglo mizo ali kakorkoli, je pripravil zasebni radio Agora. Tu bi mogoče poudarila, da je bil izbor sogovornikov izjemno pester. Od udeleženke tečaja slovenščine, učiteljice slovenščine na Srednji šoli v Gradcu, potem predsednice Člena 7, ki jo danes pogrešam, ali je mogoče, gospa Suzana ni, potem nekdanja dijakinja iz Gimnazije Bork iz avstrijske Radgone, učiteljica slovenščine na tej gimnaziji v Borgu, potem sta bili na okrogli mizi tudi profesorici didaktike nemščine na Univerzi v Mariboru in pa profesorici didaktike slovenščine na omenjeni univerzi, ter urednik in oblikovalec prispevkov v deželnem Studiu RF v Gradcu. Zakaj sem omenila udeležence? Ker je prav sodelovanje različnih inštitucij tisto, ki pripomore k promociji slovenskega jezika, k njegovemu ohranjanju in seveda k boljšemu obvladovanju jezika.

Izpostavljam Gimnazijo Bork v Slovenski Radgoni, na kateri že dve desetletji omogočajo pouk slovenskega jezika za slovenske dijake. Ob tem pa se tudi Avstrijci mimogrede učijo slovenščine oziroma poznajo vsaj nekaj slovenskih besed, namreč dobro bi bilo, da bi prebivalci vzdolž meje govorili oba jezika, vsaj na nekem osnovnem nivoju, zdaj govorim o slovenski in avstrijski Radgoni. Novinar Simon Ošlak Grasimov opaža pozitiven razvoj glede slovenščine in kulturnih prireditev na avstrijskem Štajerskem. Tudi v Radgonskem kotu zaznava pozitiven razvoj, vendar je tu v primerjavi s Koroško nekoliko manj pripravljenosti za učenje slovenščine. Kot zanimivost, stolica za slovenski jezik je bila v Gradcu že leta 1811, torej pred Ljubljano in Mariborom, zato mislim, da je treba jasno komunicirati v avstrijskem prostoru, da je to tudi jezik njihove države, predvsem pa deželni jezik Koroške in Štajerske. To je šlo malo v pozabo. Če želi Avstrijec predvsem s Koroške ali Štajerske res dosledno in do korenin razumeti svojo domovino, se mora vsaj malo ukvarjati s slovenščino. Seveda pa moramo skrbeti za slovenščino v javni rabi, še posebej v slovenskem prostoru, torej v Sloveniji. Potem, univerze morajo skrbeti tako za splošno kot strokovno slovenščino, ki jo morajo obvladati diplomanti, magistranti in tako dalje. Samo z oblikovanjem suverenih govorcev lahko pomagamo tudi čez mejo. Radio Agora, ki ga danes izpostavljam, že deset let ustvarja oddaje tudi skupaj z gimnazijci Gimnazije Bork, odlično pa sodeluje tudi z Osnovno šolo Gornja Radgona. Avstrijska državna pogodba Statzpertak(?), člen sedem iz 1955., smo slišali za naslednje leto, za obletnico, določa tudi, da mora slovenska narodna skupnost imeti zagotovljeno medijsko javnost tudi v svojem jeziku. Radio je zelo dobro slišan v Slovenski Radgoni, program je kooperacija deželnih studiev ORF na Štajerskem, Koroškem ter Radio Agora na frekvenci 105,5. Program ponuja obširne informacije, raznovrstno zabavo, glasbo, seveda nas ob vsem tem navdaja optimizem, da slovenska narodna skupnost v deželi Štajerski dobiva vidno mesto, ki ji je bilo v zgodovini odrekano in kar je za obstoj majhne in ranljive skupnosti tako zelo pomembno.

Vedno znova se vprašamo, zakaj se člen 7. ne izvaja, torej člen 7. Avstrijske državne pogodbe, ne izvaja v celoti. Eden od razlogov je nedvomno politični, gre za politične pritiske. Lokalni politiki, zlasti na Koroškem, so v preteklosti zavračali širitev pravic slovenske narodne skupnosti. Avstrijske zvezne oblasti so pogosto prepustile izvajanje člena 7. regionalnim oblastem, ki pa niso bile naklonjene manjšinam. Nekatera določila 7. člena so bila interpretirana preozko ali pa so bila ignorirana. To velja predvsem za uporabo slovenščine v uradih, na sodiščih, ponekod v šolah. Razlog pa so tudi demografske spremembe. Skupnost se zmanjšuje, kar je pripeljalo do nedopustne trditve, da ne gre za številčno pomembne skupnosti, ki bi potrebovale posebne pravice. Dvojezični napisi, situacija se je okrog leta 2011 nekoliko izboljšala, vendar še vedno niso postavljeni vsi napisi. Premalo so Slovenci zastopani tudi v političnih telesih.

Tu bi pa vsekakor izpostavila slovensko poslanko s Koroške, gospo Olgo Voglauer, ki je na letošnjih volitvah dobila že drugi mandat. Poslanko smo gostili tudi v našem parlamentu in smo pravzaprav v, bi rekla kontinuiranem kontaktu z njo.

Torej, delo za, na izboljšanju položaja slovenske narodne skupnosti ostaja aktualno vprašanje, zlasti glede izvajanja pravice do dvojezičnosti in šolstva. Hvala lepa.

Hvala za besedo, kolegica Granfol.

Kdo bo naslednji? Kolegica Greif, doktor kolegica Greif.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Torej, pred dobrim letom dni je predsednica društva 7. člen za Slovence na avstrijskem Štajerskem Suzana, Susanne Weitlaner predlagala, javno predlagala, da bi v tako imenovanem Radgonskem trikotniku oziroma zlasti v vrtcu in ljudski šoli, v avstrijski Radgoni, otrokom ponudili obvezni predmet slovenščine, po urniku vsaj 1 uro na teden, tako kot obstajajo predmet angleščina, matematika ali zgodovina, in sedaj v ljudski šoli v Radgoni ponujajo zgolj fakultativni pouk slovenščine, bodisi kot tujega bodisi kot maternega jezika. To pobudo je dala Susanne Weitlaner v bistvu javno preko Radia Agora, v Celovcu, in pravi pa, da pravzaprav ni bilo nobenega odziva in da je to ironično, saj je bila ta pobuda izrečena v slovenščini, ki pa je naslovniki očitno ne razumejo, tako pravi. Pravi še, da si želi, da bi slovenščino ponujali tudi že v radgonskem vrtcu, nato pa bi se potem ta predmet prenesel, smiselno prenesel v ljudsko šolo in nadalje v srednje šole ali strokovne šole.

Zdaj me zanima, če je karkoli novega na področju te pobude, ki je, kot rečeno, stara, bila izrečena pred dobrim letom dni? Če se je kaj zgodilo, če se je kdo odzval? In če te šole razmišljajo v tej smeri morda, ali vrtci?

Kot drugo bi pa vprašala, ali je morda že kaj novega glede peticije, ki je bila vložena v Evropski parlament s strani koroških Slovencev? To so lani vložili peticijo zaradi pomanjkljivega izvajanja avstrijske državne pogodbe in manjšinskih pravic v Avstriji. Pravica do osnovnega pouka v slovenščini v praksi. Obstaja, v praksi pa dvojezični pouk samo štiri leta v ljudski šoli.

In še enkrat bi opomnila kot sem že večkrat, da število govorcev slovenščine na Koroškem v zadnjih sto letih je v zadnjih sto letih upadlo iz 100 tisoč na 10 tisoč in bi se tu vprašala, kaj dela Republika Slovenija na tem vprašanju. Hvala.