Lepo pozdravljeni. Sklepčni smo, tako da bomo kar začeli. Spoštovane članice in člani komisije, državna sekretarka gospa Humarjeva, vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 12. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Današnjo sejo bom vodil po pooblastilu predsednice gospe Suzane Lep Šimenko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: gospod Felice Ziza, kolega Predrag Baković, kolegica Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo Zoran Mojškerc namesto Danijela Krivca.

Na sejo so bili vabljeni minister Matej Arčon, avtohtono slovensko narodno skupnostjo minister sosednjih držav ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, doktor Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, gospod Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, gospod Bernard Sadovnik, predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter magister Suzana / nerazumljivo/, predsednica Julturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Pavlova hiša. Svojo udeležbo na današnji seji pa so opravičili gospod Sadovnik.

S sklicem seje ste sprejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je položaj avtohtone slovenske skupnosti v Republiki Sloveniji.

S sklicem seje, 29. 10. 2024, ste sprejeli tudi gradivo, ki so ga pripravili na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

K besedi vabim državni sekretarki Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesno Humar, da nam na kratko predstavi prejeto gradivo oziroma položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti. Še prej bi pa, je namesto gospoda Miroslava Gregoriča je, ga nadomešča Rastislava Vrečka. Pardon, obratno je, se opravičujem. No, pa bi kar dal besedo sekretarki za današnjo tematiko. Izvolite.

Lepo pozdravljeni. Sklepčni smo, tako da bomo kar začeli. Spoštovane članice in člani komisije, državna sekretarka gospa Humarjeva, vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 12. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Današnjo sejo bom vodil po pooblastilu predsednice gospe Suzane Lep Šimenko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: gospod Felice Ziza, kolega Predrag Baković, kolegica Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo Zoran Mojškerc namesto Danijela Krivca.

Na sejo so bili vabljeni minister Matej Arčon, avtohtono slovensko narodno skupnostjo minister sosednjih držav ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, doktor Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, gospod Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, gospod Bernard Sadovnik, predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter magister Suzana / nerazumljivo/, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Pavlova hiša. Svojo udeležbo na današnji seji pa so opravičili gospod Sadovnik.

S sklicem seje ste sprejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE POLOŽAJ AVTOHTONE SLOVENSKE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI.

S sklicem seje, 29. 10. 2024, ste sprejeli tudi gradivo, ki so ga pripravili na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

K besedi vabim državni sekretarki Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesno Humar, da nam na kratko predstavi prejeto gradivo oziroma položaj avtohtone slovenske narodne skupnosti. Še prej bi pa, je namesto gospoda Miroslava Gregoriča je, ga nadomešča Rastislava Vrečka. Pardon, obratno je, se opravičujem. No, pa bi kar dal besedo sekretarki za današnjo tematiko. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, vabljeni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.

Jaz bom zelo kratka v svojem uvodu, ker dejansko smo poslali zelo celovito in temeljito pripravljeno gradivo, iz katerega mislim, da izhaja v največji možni meri vse, kar je potrebno vedeti o značilnostih in aktualnem položaju slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Rada bi samo izpostavila tukaj nekaj poudarkov kot uvod v razpravo. Prvič: zelo nas veseli na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da lahko organizacijam in ustanovam na avstrijskem Koroškem zagotavljamo ne le stabilno financiranje, ampak da se v zadnjih letih obseg finančnih sredstev, ki jih tako preko našega rednega letnega razpisa, kot preko interventnih sredstev za nujne projekte namenjamo tej skupnosti, pozornost na uradu do tega, da se dejansko, kolikor je le mogoče, odzivamo na realne življenjske potrebe nosilcev dejavnosti, je izjemno velika in mislim, da smo uspeli v preteklih nekaj letih zagotoviti finančna sredstva tudi za nekaj projektov, ki so ali presežki ali pa so nastavki presežkov, ki nas čakajo v prihodnjih letih, med njimi bi omenila kulturni center IKULT v Celovcu, ki ima definitivno potencial, da se razvije v eno profesionalno kulturno središče Slovencev na Koroškem. Prav tako pa bi rada opozorila na to, da smo v letošnjem letu, je Vlada Republike Slovenije uspela končno po dolgoletnih prizadevanjih zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo študentskega doma Korotan na Dunaju. To je sicer ustanova, ki ima sedež na Dunaju, ampak se mi zdi, da je za ugled, identiteto in ponos koroških Slovencev, ta ustanova izjemnega pomena. Sredstva iz dokapitalizacije bodo omogočila, da se stavba obnovi, da se zagotovi požarna varnost, ki je bila v stavbi zelo problematična, da se nadgradijo nekateri skupni prostori in tudi, da se bo od leta 2025 naprej v Korotanu odvijal javni program, ki ga bomo v sodelovanju petih ministrskih resorjev tudi sofinancirali in bo v bistvu tudi ta okvir ena od priložnosti za utrjevanje identitete in tudi za utrjevanje podobe koroških Slovencev v avstrijski javnosti.

Zelo pomembno se mi zdi, da je manjšina bistvena tema vseh bilateralnih pogovorov, tako med obema vladama, med posamičnimi ministri, med predsednikoma držav. kot pri pogovorih z oblastjo v Avstriji na deželni ravni. Kar nekaj obiskov smo zabeležili tudi v minulih mesecih pri naših rojakih na Koroškem kar se tiče Vlade, na zadnji obisk ministrice za kulturo, gospe Aste Vrečko. Nekatere pereče in zelo pomembne teme, povezane s prihodnostjo te izjemno pomembne skupnosti, seveda ostajajo odprte. Na uradu in na splošno v vladi se popolnoma zavedamo res pomembnosti tega, da se s temi temami kontinuirano ukvarjamo dokler ne pridemo do nekih res delujočih in trajnih rešitev. Veliko upanja smo tako na uradu kot na Ministrstvu za zunanje zadeve kot na Ministrstvu za pravosodje polagali v napovedano reformo sodstva, ki bi omogočila razširitev dvojezičnega sodstva. Pri tem je Slovenija izjemno podpirala tudi prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti, da bi se to zgodilo, in da bi se to področje končno uredilo. Zaenkrat smo bili žal razočarani, se ti cilji niso uresničili, ampak upamo na to, da bo dvojezično sodstvo, pa tudi manjšine nasploh, pomembna tema tudi prihodnje avstrijske vlade in da bomo lahko še naprej v bistvu vztrajali pri tem, da na področju dvojezičnega sodstva pridemo do delujočih rešitev. Vedno in neprestano ostaja izjemno pomembna tema šolstvo. Vsi se zavedamo tega, da je ohranjanje slovenske identitete in ohranjanje moči skupnosti zelo odvisno od znanja in poznavanja jezika. Pri tem bi še posebej poudarila področje predšolske vzgoje, torej vrtce. Z zelo, zelo velikimi napori posameznikov in institucij so se na Koroškem v minulih desetletjih odpirali zasebni vrtci in jasli, kar seveda pomeni precej kakovostno ponudbo predšolskega varstva, hkrati pa težave pri sistemskem urejanju tega področja in tudi pri sistemskem financiranju. Se mi zdi, da je to izjemno pomembna tema za prihodnost. Mi se bomo še naprej trudili, da vsaj kar se tiče financiranja teh kulturnih, športnih in gospodarskih dejavnosti ostanemo stabilni in da tudi naredimo kakšen korak naprej. Dva zelo pomembna, ki sta povezana sicer tudi z dejavnostmi v ostalih slovenskih zamejstvih, pa vendarle se mi zdi, da je koroška skupnost v njih zelo, zelo, zelo aktivno vpeta in odigrava pomembno vlogo, sta oblikovanje zamejske gospodarske koordinacije in zasnova gospodarskih razvojnih programov za vsa štiri slovenska zamejstva ter prav svež podpis zamejske športne koordinacije. Prav na Koroškem se mi zdi, da za SAK vemo skoraj vsi, no, in da je res, recimo, en tak primer, pa tudi druga športna društva, primer v bistvu tega, kako se ne samo ohranja slovenski jezik in slovenska identiteta, ampak tudi kako se v bistvu povezuje slovenski jezik tudi z večinskim prebivalstvom. Tako da tudi to je še en tak pomemben korak naprej.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, vabljeni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.

Jaz bom zelo kratka v svojem uvodu, ker dejansko smo poslali zelo celovito in temeljito pripravljeno gradivo, iz katerega mislim, da izhaja v največji možni meri vse, kar je potrebno vedeti o značilnostih in aktualnem položaju slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Rada bi samo izpostavila tukaj nekaj poudarkov kot uvod v razpravo. Prvič: zelo nas veseli na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da lahko organizacijam in ustanovam na avstrijskem Koroškem zagotavljamo ne le stabilno financiranje, ampak da se v zadnjih letih obseg finančnih sredstev, ki jih tako preko našega rednega letnega razpisa, kot preko interventnih sredstev za nujne projekte namenjamo tej skupnosti, pozornost na uradu do tega, da se dejansko, kolikor je le mogoče, odzivamo na realne življenjske potrebe nosilcev dejavnosti, je izjemno velika in mislim, da smo uspeli v preteklih nekaj letih zagotoviti finančna sredstva tudi za nekaj projektov, ki so ali presežki ali pa so nastavki presežkov, ki nas čakajo v prihodnjih letih, med njimi bi omenila kulturni center IKULT v Celovcu, ki ima definitivno potencial, da se razvije v eno profesionalno kulturno središče Slovencev na Koroškem. Prav tako pa bi rada opozorila na to, da smo v letošnjem letu, je Vlada Republike Slovenije uspela končno po dolgoletnih prizadevanjih zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo študentskega doma Korotan na Dunaju. To je sicer ustanova, ki ima sedež na Dunaju, ampak se mi zdi, da je za ugled, identiteto in ponos koroških Slovencev, ta ustanova izjemnega pomena. Sredstva iz dokapitalizacije bodo omogočila, da se stavba obnovi, da se zagotovi požarna varnost, ki je bila v stavbi zelo problematična, da se nadgradijo nekateri skupni prostori in tudi, da se bo od leta 2025 naprej v Korotanu odvijal javni program, ki ga bomo v sodelovanju petih ministrskih resorjev tudi sofinancirali in bo v bistvu tudi ta okvir ena od priložnosti za utrjevanje identitete in tudi za utrjevanje podobe koroških Slovencev v avstrijski javnosti.

Zelo pomembno se mi zdi, da je manjšina bistvena tema vseh bilateralnih pogovorov, tako med obema vladama, med posamičnimi ministri, med predsednikoma držav. kot pri pogovorih z oblastjo v Avstriji na deželni ravni. Kar nekaj obiskov smo zabeležili tudi v minulih mesecih pri naših rojakih na Koroškem kar se tiče Vlade, na zadnji obisk ministrice za kulturo, gospe Aste Vrečko. Nekatere pereče in zelo pomembne teme, povezane s prihodnostjo te izjemno pomembne skupnosti, seveda ostajajo odprte. Na uradu in na splošno v vladi se popolnoma zavedamo res pomembnosti tega, da se s temi temami kontinuirano ukvarjamo dokler ne pridemo do nekih res delujočih in trajnih rešitev. Veliko upanja smo tako na uradu kot na Ministrstvu za zunanje zadeve kot na Ministrstvu za pravosodje polagali v napovedano reformo sodstva, ki bi omogočila razširitev dvojezičnega sodstva. Pri tem je Slovenija izjemno podpirala tudi prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti, da bi se to zgodilo, in da bi se to področje končno uredilo. Zaenkrat smo bili žal razočarani, se ti cilji niso uresničili, ampak upamo na to, da bo dvojezično sodstvo, pa tudi manjšine nasploh, pomembna tema tudi prihodnje avstrijske vlade in da bomo lahko še naprej v bistvu vztrajali pri tem, da na področju dvojezičnega sodstva pridemo do delujočih rešitev. Vedno in neprestano ostaja izjemno pomembna tema šolstvo. Vsi se zavedamo tega, da je ohranjanje slovenske identitete in ohranjanje moči skupnosti zelo odvisno od znanja in poznavanja jezika. Pri tem bi še posebej poudarila področje predšolske vzgoje, torej vrtce. Z zelo, zelo velikimi napori posameznikov in institucij so se na Koroškem v minulih desetletjih odpirali zasebni vrtci in jasli, kar seveda pomeni precej kakovostno ponudbo predšolskega varstva, hkrati pa težave pri sistemskem urejanju tega področja in tudi pri sistemskem financiranju. Se mi zdi, da je to izjemno pomembna tema za prihodnost. Mi se bomo še naprej trudili, da vsaj kar se tiče financiranja teh kulturnih, športnih in gospodarskih dejavnosti ostanemo stabilni in da tudi naredimo kakšen korak naprej. Dva zelo pomembna, ki sta povezana sicer tudi z dejavnostmi v ostalih slovenskih zamejstvih, pa vendarle se mi zdi, da je koroška skupnost v njih zelo, zelo, zelo aktivno vpeta in odigrava pomembno vlogo, sta oblikovanje zamejske gospodarske koordinacije in zasnova gospodarskih razvojnih programov za vsa štiri slovenska zamejstva ter prav svež podpis zamejske športne koordinacije. Prav na Koroškem se mi zdi, da za SAK vemo skoraj vsi, no, in da je res, recimo, en tak primer, pa tudi druga športna društva, primer v bistvu tega, kako se ne samo ohranja slovenski jezik in slovenska identiteta, ampak tudi kako se v bistvu povezuje slovenski jezik tudi z večinskim prebivalstvom. Tako da tudi to je še en tak pomemben korak naprej.

Hvala za besedo. Sekretarka? Bi dal še besedo predstavniku iz zunanjega ministrstva, pa prosim, če se predstavite.

Hvala za besedo. Sekretarka? Bi dal še besedo predstavniku iz zunanjega ministrstva, pa prosim, če se predstavite.

Dober dan, Anže Frangež, generalni direktor za evropske zadeve.

Hvala lepa predsedujoči, gospodje, gospe poslanke in poslanci, predstavniki Slovencev v Avstriji in vsi sodelujoči! Dodal bi samo k temu, kar je že vse zelo natančno predstavila državna sekretarka Humar, da predstavniki Republike Slovenije v okviru rednih stikov s predstavniki Avstrije dosledno izpostavljajo vprašanja položaja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in se zavzemajo za polno uresničevanje njenih pravic, in to počnemo ob vsaki priložnosti. Redno opozarjajo tudi na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic in ta dialog poteka tako na zvezni, kot seveda tudi na deželni ravni s Koroško in pa seveda tudi z deželo Štajersko.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon skupaj z deželnim glavarjem Koroške Kajzerjem sopredseduje tudi skupnemu odboru Slovenija-Koroška. Zadnje zasedanje je potekalo 24. aprila 2024 na Brdu, Brdu pri Kranju. In slovenska stran je v dvostranskem pogovoru med ministrico in deželnim glavarjem posebej opozorila na vprašanja, povezana z ohranjanjem jezika, izobraževanje v slovenskem jeziku ter seveda problematiko, kot je že omenila državna sekretarka, za ostale reforme dvojezičnega sodstva. Ob tej priložnosti je državni glavar Kaiser tudi nakazal določene premike, ki se tičejo teh področij.

Prav tako letos je 10. januarja potekal skupni odbor, ki ga vodi MZEZ z deželo Štajersko, kajti tudi v deželi Štajerski so Slovenci. To je potekalo 10. januarja v Celju in prav tako je potekal pogovor z deželnim glavarjem o položaju slovenske narodne manjšine na Štajerski.

Z Avstrijo redno vodimo tudi konzultacije. V letu 2024 so bile na ravni državnega sekretarja opravljene vsaj dvakrat. Izpostavil bi pa tudi zelo pomembno vlogo, ki pri manjšinskih vprašanjih ima tudi naš generalni konzulat v Celovcu, ki dnevno spremlja zadeve in se tudi po potrebi odziva. Tako da na vseh področjih in na vseh ravneh se trudimo in to vprašanje manjšine dosledno izpostavljamo. Najlepša hvala.

Dober dan, Anže Frangež, generalni direktor za evropske zadeve.

Hvala lepa predsedujoči, gospodje, gospe poslanke in poslanci, predstavniki Slovencev v Avstriji in vsi sodelujoči! Dodal bi samo k temu, kar je že vse zelo natančno predstavila državna sekretarka Humar, da predstavniki Republike Slovenije v okviru rednih stikov s predstavniki Avstrije dosledno izpostavljajo vprašanja položaja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in se zavzemajo za polno uresničevanje njenih pravic, in to počnemo ob vsaki priložnosti. Redno opozarjajo tudi na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic in ta dialog poteka tako na zvezni, kot seveda tudi na deželni ravni s Koroško in pa seveda tudi z deželo Štajersko.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Fajon skupaj z deželnim glavarjem Koroške Kajzerjem sopredseduje tudi skupnemu odboru Slovenija-Koroška. Zadnje zasedanje je potekalo 24. aprila 2024 na Brdu, Brdu pri Kranju. In slovenska stran je v dvostranskem pogovoru med ministrico in deželnim glavarjem posebej opozorila na vprašanja, povezana z ohranjanjem jezika, izobraževanje v slovenskem jeziku ter seveda problematiko, kot je že omenila državna sekretarka, za ostale reforme dvojezičnega sodstva. Ob tej priložnosti je državni glavar Kaiser tudi nakazal določene premike, ki se tičejo teh področij.

Prav tako letos je 10. januarja potekal skupni odbor, ki ga vodi MZEZ z deželo Štajersko, kajti tudi v deželi Štajerski so Slovenci. To je potekalo 10. januarja v Celju in prav tako je potekal pogovor z deželnim glavarjem o položaju slovenske narodne manjšine na Štajerski.

Z Avstrijo redno vodimo tudi konzultacije. V letu 2024 so bile na ravni državnega sekretarja opravljene vsaj dvakrat. Izpostavil bi pa tudi zelo pomembno vlogo, ki pri manjšinskih vprašanjih ima tudi naš generalni konzulat v Celovcu, ki dnevno spremlja zadeve in se tudi po potrebi odziva. Tako da na vseh področjih in na vseh ravneh se trudimo in to vprašanje manjšine dosledno izpostavljamo. Najlepša hvala.

Hvala za besedo, predstavnik zunanjega ministrstva. Preden odprem razpravo članic in članov komisije. Vabim še k besedi še ostale vabljene, ker to je priložnost za razpravo samo sedaj. Ko bodo besedo imeli člani komisije, pa tu ni več možne razprave. Vabim, gospod Oražem.

Hvala za besedo, predstavnik zunanjega ministrstva. Preden odprem razpravo članic in članov komisije. Vabim še k besedi še ostale vabljene, ker to je priložnost za razpravo samo sedaj. Ko bodo besedo imeli člani komisije, pa tu ni več možne razprave. Vabim, gospod Oraže.