Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti magistrica Karmen Furman, Aleksander Reberšek in doktor Matej Tašner Vatovec. Na seji pa kot nadomestni član s pooblastilom sodeluje Branko Zlobko, ki nadomešča poslanca Jurija Lepa.

S sklicem ste prejeli naslednji red, dnevni red, ena in edina točka je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 111. seji 6. 12. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona in za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci člani odbora za delo.

Dolgotrajna oskrba je nujna javna storitev, ki danes velikemu številu med nami - in bo v prihodnje dejansko še bolj - določa, kako kvalitetna življenja živimo in kako kvalitetna življenja bomo živeli v prihodnje. Vsi se staramo in z aktualno Vlado smo kot družba končno izvlekli glavo iz peska in začeli dejansko skrbeti tudi za tiste, ki tega ne zmorejo sami. S časom bomo uporabniki dolgotrajne oskrbe najbrž čisto vsi, ki sedimo tu, vsi bomo potrebovali ali intenzivno pomoč v socialnovarstveni instituciji ali pa vsaj malo pomoči pri hišnih opravilih, oblačenju in higieni. In to je delo dolgotrajne oskrbe, zato je močan, javen in splošno dostopen sistem nujen. Da je ureditev sistema nujnost, smo videli že v prvih nekaj mesecih od vzpostavitve prve od storitev, ki jih dolgotrajna oskrba prinaša, in to je oskrbovalec oziroma oskrbovalka družinskega člana. Po sedmih mesecih je v tem sistemu do storitve dostopilo že približno 700 popolnoma novih uporabnikov, kar bi v prostem prevodu pomenilo za približno sedem manjših domov za starejše. Ob vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe smo ta sistem splošno dostopne podpore postavili v življenje.

Ker pa se kot družba in okolje venomer spreminjamo, razumemo, da bomo tudi mrežo in storitve dolgotrajne oskrbe venomer prilagajali in nadgrajevali, prilagajali tako demografskim spremembam, tudi podnebnim spremembam in tudi novim in drugačnim potrebam ljudi. Ena takšnih nadgradenj je danes pred vami. Člene, ki jih s to novelacijo nadgrajujemo, smo oblikovali na podlagi odzivov stroke, terena in uporabnikov, da bi sistem postal kar najbolj življenjski in operativen. Z današnjimi spremembami bo prenovljeni sistem namreč omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev ter zagotovil tudi finančno vzdržnost na dolgi rok.

Aktualna novela prinaša nekaj ključnih sprememb. Prva je ta, da občinam omogočamo, da z javnimi zavodi sklenejo neposredne pogodbe za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, kar bo poenostavilo in tudi pospešilo dostopnost storitev. Dodajamo obveznost redne analize izvajanja zakona na tri leta. To bo pripomoglo, prvič, k boljšemu nadzoru sistema in pa tudi boljšemu prilagajanju samega sistema v prihodnje. Vzpostavljamo tudi natančnejše registre izvajalcev in zagotavljamo pravne podlage za izvajanje storitev e-oskrbe. Organiziramo vstopne točke na sedežih centrov za socialno delo, kar omogoča jasen in enostaven dostop do pravic; tu smo prišli nasproti pozivom centrom za socialno delo. In zelo pomembna vsebina aktualne novelacije je pa, da podaljšujemo zakonsko podlago za obstoječi informacijski sistem, da se zagotovi nemotena obravnava uporabnikov do vzpostavitve novega informacijskega sistema, da bo torej obravnava vseh vlog nemotena in pravočasna. Sprememba, ki bi jo sam rad najbolj glasno poudaril, pa je naslednja in nanaša se na družine z otroki invalidi. Posebno pozornost posvečamo namreč avtomatizmu, in sicer prehodu staršev invalidnih oseb v sistem oskrbovalca družinskega člana, kar bo olajšalo njihove življenjske situacije. Z novo ureditvijo bodo starši invalidne osebe avtomatično prehajali v sistem dolgotrajne oskrbe kot oskrbovalci družinskega člana brez dodatnih postopkov preverjanj, brez dodatnih ocen upravičenosti in brez dodatne birokracije. Birokracije.

V zaključku poslanke in poslance pozivam, da novelo podprete, prispevate k temu koraku na poti do celovite reforme sistema dolgotrajne oskrbe. Bi pa omenil še dve stvari. Vem, da je v zraku tudi v pogovorih vprašanje o še eni pomembni spremembi, torej možnosti za vstop upokojencev v storitev oskrbovalca družinskega člana. Naj na tem mestu razblinim dvome in zagotovim, da ta sprememba zakona prihaja na spored ob naslednji novelaciji začetku prihodnjega leta, ker je bilo tako dogovorjeno v okviru ESS s socialnimi partnerji, da smo šli na tej točki samo s temi najnujnejšimi členi, nadaljujemo pa potem še z drugimi. Torej, spoštovane poslanke in poslanci, zahvaljujem se za vašo podporo, prispevek k nadgradnji sistema dolgotrajne oskrbe, da bo ta bolj dostopen in v službi ljudi. V času, ko vse merimo pogostokrat z denarjem, kapitalsko vrednostjo, ko je trg s plačljivimi storitvami tisti, ki sovražno narekuje, kdo bo preživel in kdo ne, je ključno, da skupaj gradimo univerzalno dostopne sisteme kakovostnih javnih storitev in da nikogar ne puščamo samega in verjamem, da je dolgotrajna oskrba tak sistem in spremembe, o katerih odločate danes, so ravno s tem namenom tu. Se veselim razprave. S kolegi bomo z veseljem prisluhnili, odgovorili na morebitna vprašanja in tudi prisluhnili morebitnim pobudam.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem Zakonodajno-pravni službi, magistrica Sonja Bien Karlovšek. Izvolite.

/ izklopljen mikrofon/

Od začetka? V redu.

Torej Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje, in sicer je preučila zakon z vidika svojih nalog, se pravi z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika.

V uvodnem delu mnenja je najprej opozorila na morebitno povratno veljavo 11., 12. in 13. člena predloga zakona. Upoštevaje, da teka zakonodajnega postopka ni mogoče z gotovostjo predvideti, ker v širšem smislu zakonodajni postopek obsega tako veto kot tudi zakonodajni referendum. Po ustaljeni ustavno sodni preso..., ustavno sodni presoji na podlagi 155. člena Ustave pa lahko povratno učinkovanje upraviči le posebna javna korist, ki mora biti v zakonodajnem gradivu posebej izkazana in opredeljen.

Glede na to, da je bilo mnenje izdano pred dvema dnevoma, bi izmed pripomb k posameznim členom izpostavila pripombo k 1. členu, in sicer da dopolnitev občinskih nalog na področju dolgotrajne oskrbe ne vzpostavlja povsem jasne podlage za sklenitev teh pogodb med občinami in javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in da bi bilo treba v ta namen dopolniti tudi določbe 5. poglavja, in sicer ne le glede vpisa v register, kot je predlagano s 6. členom predloga zakona, ampak tudi z dopolnitvijo določb, ki se nanašajo na vrste in ustanovitev javnih zavodov in opravljanje dolgotrajne oskrbe v posamezni obliki. K 3. členu je po oceni ZPS nov podzakonski akt ministra v neskladju z legalitetnim načelom, saj iz predloga zakona ne izhaja, na kakšen način se bodo določile vrste opravljanja dolgotrajne oskrbe, če bo edini predlagani kriterij oblika opravljanja dolgotrajne oskrbe, in v čem se bo vrsta razlikovala od oblike. Pri dopolnitvi 20. člena je ZPS opozorila, da predlagano zakonsko besedilo ne izkazuje v obrazložitvi izkazanega namena in ne omogoča poenostavljenega prehoda v sistem dolgotrajne oskrbe za starša invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let. Pri 5. členu je ZPS opozorila, da je treba pri vsakem posredovanju osebnih podatkov zaradi zahtev 38. člena Ustave jasno določiti, za katere osebne podatke gre in s kakšnim namenom se posredujejo. Pri 6. členu je ZPS opozorila na dvom o tem, da metodološka navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavljajo zakonsko materijo, saj gre po navadi v takih primerih za interni akt, ki ne daje zunanjih učinkov. Sicer pa je v zvezi s spremembo drugega odstavka 61. člena, ki med relevantne akte za vpis v register vključuje tudi pogodbo z občino, opozorila na pripombe danes že v zakonodajnem postopku za Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki takrat niso bile ustrezno upoštevane. Vpis v register je namreč pogoj za začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe, zato bi moral zakon določneje opredeliti pogoje za vpis oziroma način izkazovanja pogojev za opravljanje dejavnosti, kar pa iz ustanovitvenega akta, koncesijske pogodbe in pogodbe z občino ni razvidno. K temu členu je pripravljen amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki izdajo metodoloških navodil črta iz predloga zakona, medtem ko NIJZ ostaja organ, ki vodi register. Čeprav se bodo vloge za vpis v register vlagale pri ministrstvu, pristojnem za dolgotrajno oskrbo, registrski organ, ki register vodi, ostaja NIJZ. Prav tako v zakonu ni določeno, kako izpolnjevanje pogojev za dolgotrajno oskrbo učinkuje na vpis v register. To vnaša v zakon po oceni ZPS neusklajenost, ki je s to novelo ne bo mogoče odpraviti, saj s predlogom zakona niso novelirane vse določbe, ki to materijo urejajo, zlasti 63. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Med pripombami iz pisnega mnenja bi pa posebej izpostavila pripombo k 10. členu, torej spremembo 122. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je prehodna določba in ureja dosedanje izvajalce socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. V veljavnem zakonu je namreč določeno, da se, da so te določbe že konzumirane, saj so vsi datumi tako za izkazovanje pogojev kot tudi za izdajo potrdila in za vpis v register že potekli. Glede na navedeno ta ureditev za spreminjanje ni več dosegljiva, saj je bil prehod zaključen. Predlagana ureditev torej ne pomeni le spremembe ureditve tako, da bo uveljavljena za nazaj pred uveljavitvijo predloga zakona, ampak je tudi nesmiselna, ker je tudi z 10. členom predloga zakona spremenjena ureditev prvega in drugega odstavka 122. člena, vezana na 1. oktober 2024, ki je že potekel. Dodatno smo opozorili na spremembe tretjega in četrtega odstavka, ki so zapisane tako, da so v neskladju s prvim in drugim odstavkom. Poleg tega je predlagana, predlagano, da občina oziroma pristojno ministrstvo lahko izdata potrdilo ne le, ko ugotovita izpolnjevanje pogojev za vpis v register, ampak tudi že ob podaji enostranske izjave javnega zavoda oziroma koncesionarja, ki se ob izteku roka za izpolnjevanje pogojev za opravljanje dolgotrajne oskrbe ne preveri, zato smo morali opozoriti, da morajo izvajalci dolgotrajne oskrbe ves čas opravljanja dolgotrajne oskrbe izpolnjevati pogoje za njeno opravljanje in da ti zajemajo tudi izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih, tehničnih pogojev ter standardov za opravljanje DO. In če to, če ti pogoji niso dejansko preverjeni, bi lahko bilo ogroženo varno opravljanje dolgotrajne oskrbe, ki je opredeljeno v 8. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Sicer pa vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo nekatere pripombe iz mnenja in besedilo predloga zakona do neke mere izboljšujejo, vendar glede na vsebino te novele ne pomenijo celovite in usklajene novele osnovnega zakona. Amandma k 5. in 6. in 10. členu pa pripomb iz mnenja ne odpravljajo v celoti. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem še predstavniku Državnega sveta. Gospod Danijel Kastelic, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, minister in državni sekretar s sodelavci ter ostali prisotni, lep pozdrav.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog obravnavala včeraj na 16. izredni seji. Zavedamo se pomembnosti dobro delujočega sistema dolgotrajne oskrbe za vse, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo že danes in tudi za vse generacije, ki jo bodo potrebovale v prihodnje. Gre za ureditev, ki terja širšo družbeno podporo, zato smo malo z razočaranjem sprejeli informacijo, da predlog zakona ne vključuje nekaterih ključnih rešitev iz predhodne javne razprave, ki naj bi po pojasnilu predlagatelja potekala na temo nujnih sprememb veljavnega zakona z namenom njegove lažje implementacije in vključevanja v širši krog udeležencev. Komisija ob tem opozarja, da predlog zakona ni bil deležen obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu, ampak zgolj seznanitev na strokovni skupini, ki je na tem področju deluje v njegovem okviru. Posledično se Ekonomsko-socialni svet do predlaganih rešitev ni mogel opredeliti kljub zavezam, ki izhajajo iz protokola podpisanega s strani Vlade Republike Slovenije in ostalih dveh socialnih partnerjev z namenom ponovne oživitve socialnega dialoga. Ker oba partnerja v socialnem dialogu, tako delodajalska kot sindikalna stran, predstavljata pomembne deležnike tudi v samem delovanju sistema dolgotrajne oskrbe zlasti z vidika zagotavljanja virov za njegovo delovanje, je tokratno postopanje predlagatelja, ki predstavlja enega od partnerjev ESS, po oceni komisije neprimerno, hkrati pa lahko negativno vpliva na nadaljnje delo ESS. Komisija ocenjuje, da bi bilo smiselno v Zakonu o dolgotrajni oskrbi segati čim manjkrat, premišljeno, s čim manj negativnih posledic za sam sistem in njegove uporabnike, zato nas ni ravno navdušila napoved pristojnega Ministrstva za solidarno prihodnost, da se bo v kratkem predložilo še dodatne spremembe veljavnega zakona.

V razpravi so člani komisije ocenili, da je bila tokratna novela pripravljena zgolj za to, da se izpolni določene zaveze, brez da bi se vključilo rešitve, ki bi lahko v pomembni meri vplivale na samo izvajanje zakonskih določb in delovanje sistema dolgotrajne oskrbe. Komisija je sicer že ob sprejemu veljavnega zakona opozorila na to, da zgolj zakonske podlage brez hkratnega zagotavljanja njihove izvedljivosti ne bodo zadoščale za vzpostavitev dobro delujočega sistema dolgotrajne oskrbe; tudi v vetu na trenutno veljavni zakon smo v Državnem svetu opozorili ravno na to. Zato smo na seji podrobno prisluhnili službam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa tudi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki opozarjata na izvedbeni del določb te zakonodaje. Služba ZZZS je tako na primer opozorila na možne težave z delovanjem sistema zaradi možnih zapletov. z izmenjavo podatkov med ključnimi deležniki v sistemu. Aktivnosti v zvezi s tem bi namreč morale že teči, a niso sprejete niti še ustrezne pravne podlage, na katerih bodo temeljile tehnične rešitve. Skupnost socialnih zavodov Slovenije pa opozarja na stroškovne elemente delovanja sistema tako zaradi dviga plač kot zaradi predvidenega sistema financiranja nove cene enot storitev dolgotrajne oskrbe, ki bodo zavodom s finančnega vidika povzročale kar nekaj težav. Komisija tudi eno kot ključnih ovir za uspešno implementacijo sistema dolgotrajne oskrbe prepoznava tudi težave s kadri pri večini deležnikov v sistemu, pri čemer se seveda zaveda, da slednjih ne da rešiti čez noč ne na podlagi usposabljanja dodatnih domačih kadrov kot tudi ne na podlagi pridobivanja kadrov iz tujine. Seznanjeni smo bili tudi s predlogom domov za starejše, da se v trenutno proste kapacitete v domovih namesti tujce, ki bi jih sicer zanimala zaposlitev v domovih, a jih od tega odvrača nedostopnost bivališča v naši državi. Ministrstvo pravi, da predlog preučuje, a ga skrbi vidik spremembe namembnosti namestitev. Komisija v zvezi s tem ocenjuje, da moramo biti pri iskanju rešitev bolj fleksibilni, ker običajni pristopi očitno ne delujejo več.

Komisija kot enega od ključnih elementov, ki bodo lahko v bistveni meri vplivali v prvi fazi na samo implementacijo, nato pa tudi na učinkovitost delovanja sistema dolgotrajne oskrbe, prepoznavajo tudi finančna sredstva, ki jih država namenja na področju dolgotrajne oskrbe. Ocenjuje, da je predlagatelj že v osnovi prenizko ocenil sredstva, ki bodo potrebna za implementacijo celotnega zakona, pa tudi sredstva, ki bodo predvidoma potrebna za izpolnitev zakonskih zavez in predložene zakonske novele. Kot veliko breme za sistem smo ocenili novo plačno reformo v letu 2025, katere vpliv bo večji kot zgolj na plače, saj bo najbrž imela multiplikativen učinek na celotni sistem. Pri tem je bilo v razpravi članov komisije izražena skrb, da bi se v končni fazi bremena na navedenih dodatnih stroškov prevalila na uporabnike sistema, kar nikakor ne bi bilo sprejemljivo.

Po opravljeni obsežni razpravi je bila predlogu zakona navkljub zgoraj navedenim pomislekom izglasovana podpora. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami in prehajamo na obravnavo členov.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter Poslanske skupine SDS, prejeli pa ste tudi predlog za amandma odbora na predlog poslanskih skupin koalicije. Rok za amandmaje še ni potekel; amandmaji se lahko vlagajo do zaključka razprave o členih predloga zakona.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Odpiram razpravo. Kdo želi razpravljati? Poslanka Alenka Helbl, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, no, zdaj smo v tem času pred božičem, pa imamo pred sabo tudi novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi. Tudi v mnenju Državnega sveta piše, da bi v take, ker postavljamo nek sistem, o katerem že tako dolgo govorimo, čim manjkrat posegali. In glede na to, da, da je kar nekaj izvedbenih vprašanj, ki jih postavljajo predvsem tisti, ki bodo to izvajali torej na terenu, ki bodo to izvajali, ki že imajo izkušnjo s kakršnokoli podobno storitvijo na terenu, se postavlja nekaj vprašanj, ampak mi v Slovenski demokratski stranki smo vseeno vložili en amandma, tudi zato ker smo bili ob tem predlogu, ki ga imamo danes na mizi, presenečeni, da tega ni. Sicer je gospod minister že povedal, da to bo spomladi, ampak ker je zadeva tolikoplastna in se sučemo v nekem krogu težav, ki nam, ki se nam, in ovir, ki so nam postavljene na tej poti, da to tako zelo pričakovano in res težko pričakovano, kajti pri ljudeh, tako pri tistih starejših, ki to dolgotrajno oskrbo bodo, ki jo bodo uporabljali, in tudi pri njihovih sorodnikih, so pričakovanja neizmerno velika in se težko čakajo ti datumi v letu 2025, ne samo zaradi, no, zaradi plačila prispevka ne, ampak vse ostalo, kar pa, kar pa ta storitev ponuja, pa seveda se pričakuje. In v tem, da se ves čas sučemo okrog tega, da nam je vsem jasno, da mora biti ta sistem res dobro zgrajen, da to je nek doprinos v naši družbi, se pa ves čas učimo okrog tega, kdo bo to izvajal. Za tem so ljudje na eni in drugi strani in zdaj mi smo sicer vložili ta amandma in glede na to, da bo 1. julij 2025 kmalu tukaj, smo se odločili vseeno, in tudi glede na besede gospod minister, ki ste jih tudi oktobra povedali. namreč amandma, da se k 4. členu, da se za torej novim osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, zelo preprost, zelo preprost. In sicer se glasi: ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko oskrbovalec družinskega člana tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Tega je veliko na terenu, da partner skrbi za svojega partnerja, tega je veliko. Imamo tudi primere, jaz sem sama to videla v domu tam v naši okolici, kjer so, kjer sta mož in žena prišla oba v dom zato, ker je pač je bilo tudi za partnerja lažje, da je bil v domu zraven, zato ker je, pač zaradi same oskrbe in zaradi torej partnerjevega dodatnega drugega življenja, torej družabnega, socialnega življenja, da se lahko s tem ukvarjal, ni bilo pa druge varnosti. Torej nekako so tukaj velika pričakovanja in ne vem, zakaj zdaj pravzaprav podaljšujete to pravico, to možnost torej izvajanja v spomlad 2025, da bo takrat šele. Sprejmimo danes ta amandma in gremo dalje in še ena storitev bo tem ljudem dana in bodo se lahko pripravili na to. V bistvu smo to ves čas opozarjali in vem, da imate vsi podobna mnenja in zato zakaj bi čakali. To je preprost dodatek k tej, k tej paleti storitev in tudi možnost je torej dana. Ljudje bodo vedeli, pri čem so in kako se bodo lahko, kajti če bomo to marca potrdili, je potem do 1. julija še zelo malo. Zakaj to govorim? Zato ker, zato ker se o izvajalcih, torej o kadrih ves čas pogovarjamo in ves čas slišimo apele k temu, da pri tem pač nismo uspešni, da bi pridobili torej primerne kadre. In verjetno bodo tudi na terenu, torej pri izvajanju oskrbe na domu težave tudi pri lokalnih zavodih, tistih, ki bodo pač preko, torej podpisali pogodbo z lokalnimi skupnostmi. Moram povedati, da smo v ponedeljek na občinski seji naše občine v Radljah potrdili odlok torej o dodatni storitvi in tudi dodatno dodali še en svet, strokovni svet znotraj javnega zavoda, torej socialno, za socialnovarstvene zadeve, se pravi, da se občine pripravljajo z odloki na izvajanje dolgotrajne oskrbe. Sicer kako bodo torej s kadrom to izpeljali, moram reči, da dokaj optimistično gledajo, ampak jaz vas opozarjam glede na to, da vas opozarja tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ti podatki so verjetno nam vsem znani, da smo tukaj, pa res tudi moram reči, s temi ukrepi, ki so bili dani, v bistvu nismo, nismo dosegli še niti približno v bistvu nam še cilja. Ne, cilja itak ne, ampak vsaj nek napredek. V bistvu nam samo ta pripravljenost, torej prijave na razpisana delovna mesta po domovih kažejo na to, da nimamo ljudi, da nimamo ljudi, da je bilo letos samo uspešno zaključenih 27 odstotkov razpisov. za zapolnitev prostih delovnih mest, da recimo za mesto bolničar negovalec le 9 odstotkov razpisov uspešnih. Še leta 2020 je bilo to 29 odstotkov. Da tudi pri dietnem kuharju je bilo uspešnih tudi zelo malo, torej 13 odstotkov še leta 2036, tudi za srednje medicinske sestre leta 2020 je bilo 44 odstotkov prijav, je zdaj samo 19 in tako naprej, da ne naštevam. In da se, da se vsi ti, ki se ukvarjajo torej z dolgotrajno, torej s temi, s temi storitvami torej v socialnovarstvenih zavodih, bojijo tudi tega, da bi naj, da je napovedalo 10 odstotkov zaposlenih, da se bodo, da bodo poiskali zaposlitev drugje. Potem vemo, da je v teh zavodih tudi najvišji delež, nadpovprečen delež zaposlenih invalidov, ki so že sami torej omejeni s svojimi obremenitvami in omejitvami, da je velik problem.

Zdaj se pa, jaz zdaj govorim tako na splošno in tudi posebej poudarjam zato, ker sem tudi dobila sporočilo glede plačne reforme. Vsi se tako zanašamo na to, kako bo ta plačna reforma pa kar naenkrat prinesla velik, veliko zanimanja, veliko motivacije, da se hkrati sprašujejo tudi po zavodih. Namreč glede na sprejeto plačno reformo in pa hkrati tudi z ukinitvijo dodatka posebnega vladnega projekta za plačno skupino J, to je tisto dodatno, torej spremno osebje v domovih, brez katerih domovi ne morejo funkcionirati, torej brez nikogar ne morejo, ampak to so tisti spodaj, čistilke, perice, kuharji, pomočniki kuharjev, šivilje, vzdrževalci, servirke, bodo namreč s to plačno reformo in s to ukinitvijo tega posebnega vladnega projekta iz leta 2023, v bistvu ne bodo pridobili ničesar. Plačna skupina J zdravstvo in socialno varstvo je torej do sedaj na osnovi tega posebnega vladnega projekta, ki so, ki ga je vlada podaljšala še pred enim letom, 28. 12. 2023 do konca leta 2024, torej se z letošnjim letom ukinja, je namreč prejemala do 150 evrov bruto za polni delovni čas. Tukaj je pač vodja, direktor določil, kolikšen znesek do na opravljeno delo k mesečni plači, ali 75 evrov ali 100 ali 150 evrov bruto, je bilo pač odvisno od števila ur prisotnosti na delovnem mestu. Konec letošnjega leta 2024, torej to izplačilo poteče, se to ukinja in za zaposlene na teh delovnih mestih je namreč ta dodatek prejemal, prejemal minimalne plače, predstavljal nek pomemben del izplačila prejetega osebnega dohodka. In s plačno reformo bodo podobno kot vsi uslužbenci tudi zaposleni v tej plačni skupini v zdravstvu, torej v plačni skupini J v zdravstvu in socialnem varstvu prejeli pravzaprav res na višje osnove oziroma višje plačne razrede, pri določenih zaposlenih te plačne skupine J pa torej pa bo zaradi ukinitve tega dodatka na osnovi posebnega vladnega projekta teh 150 evrov bruto bodo prejemali celo manj kot pred plačno reformo. Jaz vem, da so v mnogih domovih naredili analize, primerjave, ker pač jim ni vseeno in želijo vsaj te ljudi obdržati. In kajti pri plačni reformi bodo prejeli 1. 1. 2025 12 procentov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov bruto, potem 1. 10. 2025, torej tako postopoma in da bodo torej kljub tej plačni reformi obljubljeni oktobra, do oktobra 2025 prejemali zaradi ukinitve tega dodatka nižjo plačo kot so do sedaj, torej v bistvu dve leti. V bistvu bi lahko s tem današnjim, s tem, kar sem vam zdaj povedala, vzeli tudi kot predlog, da se izplačilo dodatka na osnovi posebnega vladnega projekta podaljša do konca leta 2025, vse do takrat, do oktobra 2025 torej, ko bo pač to malo višje, čeprav to ne bo kaj. Pa zdaj bo pa v bistvu manj, do oktobra 2025 bodo prejemali v bistvu manj v tej skupini, v tej plačni skupini kot so do sedaj dve leti. To bo seveda pomenilo en kup slabe volje in vprašanje, kaj se bo dogajalo še naprej.

Potem je tukaj še eno vprašanje .Zdaj glede na plačno reformo ste, se postavlja vprašanje pravzaprav, kako naprej. Namreč veste, da veliko zavodov komaj pokriva vse stroške za poslovanje in zaradi tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ste sofinancirali stroške, za stroške dela s tem socialnim zavodom. Zdaj se bodo seveda s plačno reformo ti stroški še povečali, kar se sliši pravzaprav grozno, enako kot se sliši zdaj tudi recimo, da se poveča toliko vzgojiteljicam, pa da morajo zdaj zato lokalne skupnosti povečevati ceno vrtca, vzgojnine za starše, a ne, torej kar se sliši grozno, zaradi plač, ampak kaj zdaj to pomeni pa za te socialnovarstvene zavode. Namreč se moramo zavedati, da so torej te cene oskrbe administrativno določene in ne pokrijejo v celoti celotne, celotnih stroškov poslovanja. In je zdaj pomembno vprašanje za vse zavode ali bodo stroški povišanja plač v domovih za starejše na podlagi plačne reforme kriti iz državnega proračuna ali bodo morali zavodi ta dvig. / kašelj/ Se opravičujem. Dvigniti torej na, torej dati na pleča stanovalcev. Nekateri že komajda krijejo stroške. Verjetno bo morda s popolnoma, popolnoma uveljavljeno dolgotrajno oskrbo to mogoče tudi za koga lažje. / kašelj/ Se opravičujem. Pa vendarle.

Torej zdaj, če to je zdaj samo en tak nabor nekih pomislekov še v tem trenutku. Jaz sama sicer menim, da se vse skupaj morda pa vendarle, ne le morda, se prepočasi odvija. Marsikaj bi lahko pohitrili in naredili tako, da bi bilo že pred 1. julijem 2025. A veste, takrat bodo ljudje začeli plačevati ta 1 procent oziroma 2, ta prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pa vendarle ... / kašelj/ Se sprašujemo, kako bo s storitvami.

Pa še eno vprašanje imam. Namreč jaz sem to vprašala že novembra, sem to stvar predstavila tudi Varuhu človekovih pravic, kaj je s tistimi državljani Republike Slovenije, ki so že, ki dobivajo pokojnino po umrlem partnerju iz tujine. V tem trenutku oni torej ne morejo plačati prispevka za dolgotrajno oskrbo, ker pač to gre neposredno torej iz neto dohodka, pa so pripravljeni plačati. Kako? Zdaj, zdaj, bilo je tudi vprašanje, ti ljudje po mnenju centrov za socialno delo, ki je pač vstopna točka, kjer so se pozanimali in tudi na zdravstveni zavarovalnici pravijo, da niso upravičeni do dolgotrajne oskrbe. Tukaj gre predvsem za starejše ženske, ki so bile doma, mož je delal v tujini celo življenje in zdaj imajo pač pokojnino iz tujine. Glede na to, da so zdravstveno zavarovani in po teh mednarodnih pogodbah z zdravstvenimi storitvami v Sloveniji ni težav in da tudi piše v zakonu "zavarovane osebe" - torej po kom? Zavarovane, torej te osebe nikoli niso imele težave s plačevanjem dodatnega zdravstvenega zavarovanja, prej so ga plačevale s položnicami. Tudi to je vprašanje. Zdaj, sicer gremo zdaj malo ven, ampak gre za ljudi, ki bodo tudi, z dolgotrajno oskrbo se ukvarjajo, zdaj pa ne plačujejo dodatnega. In odgovor je bil, da ni težav, ker je to poravnano, torej tudi ker že v Nemčiji, pač torej v državi, od koder prihaja pokojnina, je to odšteto in po mednarodnih pogodbah je to rešljivo. Torej zdaj pač tega ni treba in zdravstvene storitve so dostopne. Kaj je pa zdaj z dolgotrajno oskrbo? Ali lahko razložite? Mislim, novembra mi še nihče ni. Na kakšen način naj ti ljudje ali pa naši ljudje, ki delajo v tujini zdaj v tem trenutku, ne bodo mogli plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo, je ne bodo potrebovali, pa jo bodo vseeno dobili? Ali na kakšen način, torej v katero blagajno in kako, na kakšen način naj ta prispevek za dolgotrajno oskrbo plačajo? Govorim o tem, da si predstavljajte gospo, recimo že blizu 90., ki je še dokaj vitalna in je zdaj najbolj užaljena zaradi tega, ker kot državljanka Republike Slovenije ni upravičena do neke storitve, živela je pa ves čas tukaj na istem naslovu, skrbela za družino in marsikaj s svojim prostovoljnim delom v svojem okolju tudi prispevala. Pa glejte, nekateri bodo imeli težave finančne s tem, nekateri pa ne, pa bi to želeli rešiti tudi njihovi svojci. Torej to so neke stvari, neka vprašanja, ki jih moramo, mislim, bi že morali nekako imeti v uvidu in jih tudi rešiti.

Zato pa še enkrat jaz mislim, da lahko danes gospod minister in vsi člani odbora se strinjate s tem, da je lahko ta naš amandma sprejet, da to gre tudi v to, v ta predlog zakona, torej z današnjim dnem in potem na seji sprejet kot predlog. In potem lahko torej, da so tudi uživalci starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine oskrbovalci družinskega člana, kajti to bi že moralo biti pravzaprav, ker ta storitev že naj bi delovala, že tudi rešeno. In bi to lahko rešili danes in čim prej tudi se storitev lahko izvaja. Hvala lepa. Toliko zaenkrat. Če bo še kaj. Hvala.

Hvala lepa.

Bi kar prosil ministra, da odgovori na par vprašanj, ki ste jih zastavili. Izvolite.

Ja, hvala za besedo, hvala za razpravo.

Ja, kadri so resničen problem; mislim, da čisto vsi, ki sedimo tu, to vemo. Na žalost ne samo na tem področju, ampak širše, na področju zdravstva, šolstva. Poleg tega pa to ni tudi nek fenomen samo Slovenije ampak cele Evrope in kaže to, da se ga moramo in se ga aktivno reševati in razmišljati tudi dolgoročno. Zelo veliko je bilo rečeno glede plačne reforme. Jaz vseeno plačno reformo vidim kot en zelo velik uspeh. Plače v socialnem in zdravstvenem varstvu in tiste, ki delajo v domovih za starejše, se bodo dvignile med 25 in 35 odstotkov, ko bo celotna implementacija plačne reforme izvedena. Hvala za to opozorilo, bomo pogledali. Je pa tu še nekaj pomembno. Prvič, s plačno reformo ne bo nobena plača pod minimalno plačo, ampak druga točka, ki je tu pomembna, da se priznajo tudi vsa napredovanja. Torej in sploh, ker govorimo o starejših kadrih, na primer ena čistilka je bila lahko zaposlena 20 let, ampak je bila njena osnovna plača toliko pod minimalno plačo, da se vsa napredovanja v plačnem razredu dejansko pri izplačilu niso poznala. Zdaj se ji bodo že ob prevedbi, poleg tega pa bodo tudi vsi dodatki, ki jih prejema, preračunani na novo osnovno plačo. Tako da jaz mislim, da je to zagotovo en uspeh. Niso pa plače vse, mislim, je potrebno še druge ukrepe. Tu smo sprejeli poleti tudi interventni zakon, tudi tu smo imeli malce različne poglede ali je to dovolj ali ne, je pa to začetek. Vlada od prvega dne aktivno naslavlja problematiko kadrov ravno tu, in tu je bilo osem ukrepov od štipendiranja do financiranja dodatnih kvalifikacij in podobno. So pa ti ukrepi, ki jih tudi intenzivno spremljamo in bomo videli, kako jih naprej razviti. V tem času smo se povezali tudi s šolstvom, zdravstvom, ker mislim, da so to točke, ki jih moramo, moramo širše naslavljati. Lahko povem, da je bila ustanovljena tudi posebna vladna skupina za stanovanjsko politiko, ki naslavlja tudi, kako lahko na tem področju pomagamo, ker mislim, da stanovanja kot taka in zagotavljanje boljših pogojev za delo in drugih storitev lahko tudi pripomorejo. Pa še en apel, kar se tega tiče, mislim pa, da je tudi naloga vseh nas, tako, ko govorimo o teh poklicih, se vedno na žalost vidi samo slabe stvari. Sam tudi zelo veliko hodim po terenu pa prinaša tudi neke dobre. Mislim, da moramo tudi kdaj to poudariti, sploh če hočemo mlade privabiti, da vstopijo v ta poklic, torej da ne slikamo vedno samo, so zelo zahtevni, zelo težki poklici, ampak lahko da tudi osebno marsikaj tudi dajo.

Kakšen učinek bo imela, to tudi plačna reforma še en plus vidim v tem, da je zastavljena na način, da ravno mladi na začetku poti hitreje napredujejo. Tako da upam, da bo tudi to malo pripomoglo.

Glede konkretnega vprašanja pa se strinjam, nihče ne sme izpasti. Vzpostavljamo ravno zdaj tudi na podlagi tistega pogovora sistem izmenjave podatkov v EU in da se na podlagi tega potem zagotovi zavarovanje na podoben način kot za zdravstveno, tako da bo ta gospa, ki je 90 let stara, upravičena tudi do dolgotrajne oskrbe.