Evo točni kot urice. Pričenjamo 43. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, drugi vabljeni, en lep pozdrav! Na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora začenjamo 43. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Felice Ziza. Obveščam vas tudi, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke z dopisom z dne 16. december 2024 na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedala obstrukcijo 43. nujne seje Odbora za zdravstvo in jih danes z nami ne bo. Naj pa še povem, da je z nami poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Terezo Novak. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo kar na 1. TOČKO, TOREJ NA PREDLOG ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU -, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 5. 12. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 111. seji 6. decembra 2024 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se zakon obravnava po nujnem postopku. Zato ga tudi danes obravnavamo. Kot gradivo ste prejeli predlog zakona, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V poslovniškem torej amandmaje je možno vložiti do konca razprave o členih. Zaenkrat smo amandmaje vložili koalicijske poslanske skupine, torej Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica in tudi na naših mizah je tudi že pregled vseh vloženih amandmajev.

Začenjamo z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in o vloženih amandmajih. Kot je že praksa predlagam, da kar razpravo združimo, torej da razpravljamo o vseh členih in vloženih amandmajih skupaj v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi najprej glasovali o amandmajih in nato še o vseh členih skupaj. Nasprotuje kdo temu predlogu? Ne. Tako da kar prehajam na obravnavo zakona in dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, gospodu Iztoku Kos. Izvolite.

Evo točni kot urice. Pričenjamo 43. nujno sejo Odbora za zdravstvo. Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, drugi vabljeni, en lep pozdrav! Na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora začenjamo 43. nujno sejo odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Felice Ziza. Obveščam vas tudi, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke z dopisom z dne 16. december 2024 na podlagi drugega odstavka 65. člena Poslovnika Državnega zbora napovedala obstrukcijo 43. nujne seje Odbora za zdravstvo in jih danes z nami ne bo. Naj pa še povem, da je z nami poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Terezo Novak. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo kar na 1. TOČKO, TOREJ NA PREDLOG ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU -, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 5. 12. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 111. seji 6. decembra 2024 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se zakon obravnava po nujnem postopku. Zato ga tudi danes obravnavamo. Kot gradivo ste prejeli predlog zakona, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za zdravje, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V poslovniškem torej amandmaje je možno vložiti do konca razprave o členih. Zaenkrat smo amandmaje vložili koalicijske poslanske skupine, torej Poslanska skupina Svoboda, SD in Levica in tudi na naših mizah je tudi že pregled vseh vloženih amandmajev.

Začenjamo z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in o vloženih amandmajih. Kot je že praksa predlagam, da kar razpravo združimo, torej da razpravljamo o vseh členih in vloženih amandmajih skupaj v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi najprej glasovali o amandmajih in nato še o vseh členih skupaj. Nasprotuje kdo temu predlogu? Ne. Tako da kar prehajam na obravnavo zakona in dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, gospodu Iztoku Kos. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane članice in člani odbora ter ostali navzoči.

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Naj uvodoma povem, da se zdravstveni sistem v Sloveniji še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni podaljšajo in dodajajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Kot prvo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. Spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. S predlagano ureditvijo se zagotavlja ohranjanje oziroma povečanje dostopnosti do primarnega zdravstva. Kot drugo, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mlade zdravnike še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 25 in 26. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovilo večje število specialistov družinske medicine ter s tem izboljšalo dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti.

3. - Dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant in sicer se te ambulante imenujejo dodatne ambulante družinske medicine. Drugačno poimenovanje je terminološko bolj ustrezno, saj se tudi v dosedanjih ambulantah za neopredeljene paciente opredeljujejo sicer ne na osebnega zdravnika, temveč neposredno na ambulanto. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe, ki se preimenujejo v Dodatne ambulante družinske medicine. V tej ambulanti je lahko zavarovana oseba starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80.a člen ZZVZZ. Še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine. Dodatna ambulanta družinske medicine se še naprej organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika v skladu z 80. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni mogoča. Sredstva za delovanje dodatne ambulante družinske medicine pa se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukrep je namenjen povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni.

4. - Štiri, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejet 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter ter odraslih in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, tudi zaradi neposrednih in posrednih vplivov epidemije covid 19, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju. Predvidevamo, da bo tako skupaj s specializacijami, ki jih bodo financirali izvajalci zdravstvene dejavnosti sami na letni ravni odobrenih okoli 30 specializacij.

5. - Program obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena, tako z vidika ohranjanja zdravstva kot zdravja kot z vidika preprečevanja njegovega poslabšanja. Stroka poudarja nujnost in pomembnost obnovitvene rehabilitacije invalidov, zato se ta v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Predlog zakona omogoča, da do izpada programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025 in izpad bi imel posledice na zdravstvenem stanju ravno najbolj ranljivih skupin invalidov, ki so jim ti programi, programi namenjeni. Na primer osebe z živčno mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, cerebralno paralizo, poškodbo glave, multiplo sklerozo, Parkinsonovo boleznijo in tako naprej. Slednje pa bi močno obremenilo zdravstveni sistem, predvsem na specialistični obravnavi in terciarni ravni. Skupinski zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta letovanja so namenjeni otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Izpad programa bi pomenil občutno poslabšanje zdravstvenega stanja otrok, ki imajo že tako ali tako hujše zdravstvene težave, posledično pa dodatno obremenitev zdravstvenega sistema na vseh ravneh.

Šest. Zbiranje podatkov o hospitaliziranih pacientih z akutno okužbo dihal s SARS-CoV-2 virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom. S predlaganim ukrepom se omogoča tedensko spremljanje hude obolevnosti zaradi akutne okužbe dihal SARS-CoV-2 virusi, gripe in respiratornim sincicijskim virusom, kar omogoča bolj učinkovit, prožen in odporen zdravstveni sistem in s tem tudi stabilno delovanje zdravstvenega sistema in njegova dostopnost, vsaj tako zaznamo trende v številu hudo potekajoče akutne bolezni covid 19, gripe in respiratornega sincicijskega virusa ter posledično prepoznamo grožnjo za preobremenjenost bolnišnic in zagotovimo kakovostno zdravstveno obravnavo. Podatke bo NIJZ tedensko zbira iz vseh bolnišnic v Sloveniji, zbiranje podatkov pa priporočata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. V amandmajih, ki bodo vloženi tekom zakonodajnega postopka, bodo upoštevane vsebinske in nomotehnične pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane članice in člani odbora ter ostali navzoči.

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Naj uvodoma povem, da se zdravstveni sistem v Sloveniji še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni podaljšajo in dodajajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Kot prvo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. Spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. S predlagano ureditvijo se zagotavlja ohranjanje oziroma povečanje dostopnosti do primarnega zdravstva. Kot drugo, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mlade zdravnike še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 25 in 26. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovilo večje število specialistov družinske medicine ter s tem izboljšalo dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti.

3. - Dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant in sicer se te ambulante imenujejo dodatne ambulante družinske medicine. Drugačno poimenovanje je terminološko bolj ustrezno, saj se tudi v dosedanjih ambulantah za neopredeljene paciente opredeljujejo sicer ne na osebnega zdravnika, temveč neposredno na ambulanto. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe, ki se preimenujejo v Dodatne ambulante družinske medicine. V tej ambulanti je lahko zavarovana oseba starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80.a člen ZZVZZ. Še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine. Dodatna ambulanta družinske medicine se še naprej organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika v skladu z 80. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni mogoča. Sredstva za delovanje dodatne ambulante družinske medicine pa se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukrep je namenjen povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni.

4. - Štiri, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejet 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter ter odraslih in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, tudi zaradi neposrednih in posrednih vplivov epidemije covid 19, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju. Predvidevamo, da bo tako skupaj s specializacijami, ki jih bodo financirali izvajalci zdravstvene dejavnosti sami na letni ravni odobrenih okoli 30 specializacij.

5. - Program obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena, tako z vidika ohranjanja zdravstva kot zdravja kot z vidika preprečevanja njegovega poslabšanja. Stroka poudarja nujnost in pomembnost obnovitvene rehabilitacije invalidov, zato se ta v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Predlog zakona omogoča, da do izpada programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025 in izpad bi imel posledice na zdravstvenem stanju ravno najbolj ranljivih skupin invalidov, ki so jim ti programi, programi namenjeni. Na primer osebe z živčno mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, cerebralno paralizo, poškodbo glave, multiplo sklerozo, Parkinsonovo boleznijo in tako naprej. Slednje pa bi močno obremenilo zdravstveni sistem, predvsem na specialistični obravnavi in terciarni ravni. Skupinski zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta letovanja so namenjeni otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Izpad programa bi pomenil občutno poslabšanje zdravstvenega stanja otrok, ki imajo že tako ali tako hujše zdravstvene težave, posledično pa dodatno obremenitev zdravstvenega sistema na vseh ravneh.

Šest. Zbiranje podatkov o hospitaliziranih pacientih z akutno okužbo dihal s SARS-CoV-2 virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom. S predlaganim ukrepom se omogoča tedensko spremljanje hude obolevnosti zaradi akutne okužbe dihal SARS-CoV-2 virusi, gripe in respiratornim sincicijskim virusom, kar omogoča bolj učinkovit, prožen in odporen zdravstveni sistem in s tem tudi stabilno delovanje zdravstvenega sistema in njegova dostopnost, vsaj tako zaznamo trende v številu hudo potekajoče akutne bolezni covid 19, gripe in respiratornega sincicijskega virusa ter posledično prepoznamo grožnjo za preobremenjenost bolnišnic in zagotovimo kakovostno zdravstveno obravnavo. Podatke bo NIJZ tedensko zbira iz vseh bolnišnic v Sloveniji, zbiranje podatkov pa priporočata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. V amandmajih, ki bodo vloženi tekom zakonodajnega postopka, bodo upoštevane vsebinske in nomotehnične pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Petri Komel. Izvolite.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Petri Komel. Izvolite.

Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. V splošnih pripombah smo izpostavili, da več ukrepov v predlogu nima narave interventnih ukrepov, saj niso posledice izrednih dogodkov, ampak trajnih obveznosti ali organizacijskih težav v zdravstvu. Prav tako ZPS izraža pomisleke glede uporabe tako imenovane omnibus tehnike, s katero se spreminja več različnih zakonov v okviru enega zakona. Uporaba te tehnike je upravičena le izjemoma ob jasni vsebinski povezanosti ukrepov, kar pa v tem primeru ni izkazano. Pomanjkljiv je tudi naslov predloga zakona, ki ne odraža celotne vsebine, saj zakon vključuje ukrepe širše narave. Ne le tistih za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. ZPS je v splošnem delu mnenja opozorila še na pomanjkljivo obrazložitev določenih členov in na možnost retroaktivnega učinkovanja nekaterih ukrepov v primeru, da bi bila uporabljena zakonodajna instituta, kot sta veto Državnega sveta ali zakonodajni referendum. V tem primeru pogoji za povratno veljavnost v predlogu niso ustrezno utemeljeni, kar predstavlja tveganje za neustavnost. V pripombah h konkretnim členom smo opozorili, da bi bilo treba nekatere določbe o predlogu zakona dodatno preučiti z vidika 2., 14.. 38.. ter 120. člena Ustave, na očitno neskladnost 12. člena predloga zakona z odločbo Ustavnega sodišča številka UI128/19, potrebo po sistemski ureditvi določenih vprašanj ter mestoma neustrezen nomotehnični pristop. Vloženi so bili amandmaji poslanskih skupin koalicije. Po prvem pregledu lahko ugotovim, da amandmaji deloma naslavljajo pripombe iz mnenja ZPS, nekatere pripombe pa ostajajo nenaslovljene, te bom v nadaljevanju posebej izpostavila.

Prvi odstavek 1. člena je treba oblikovati natančneje, saj vsebina predloga zakona odstopa od napovedane vsebine v uvodnem členu. Iz pripombe k 2. členu je izhajala nujnost pojasnila, zlasti v delu, ali bo sprememba obračunskega modela uveljavljena 1. januarja 2025 in v katerem aktu. Utemeljitev k 9. in 10. členu se sklicuje na predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni še niti v zakonodajnem postopku. Pojasnilo k 12. členu se sklicuje na predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni še niti v zakonodajnem postopku in predlagano rešitev utemeljuje tako, kot da bi bila ta novela že sprejeta in kot da bo sprejeta s točno takšnimi rešitvami. Iz amandmaja k 17. členu izhaja, kot da se pričakuje vložitev vlog za odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti, medtem ko je v obrazložitvi pojasnjeno, da to ni izvedljivo in da želi Vlada v prihodnji noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti ki sicer še ni vložena v zakonodajni postopek, odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih urediti drugače kot za zasebnike in koncesionarje. Tako, da pravi namen te določbe v povezavi z 9. in 10. členom predloga zakona ni podaljšanje odstopa od veljavne zakonske ureditve, ampak podaljšanje odstopa z namenom, da bi bila de lege ferenda veljavna ureditev bistveno spremenjena, to pa po oceni ZPS ni pravilen pristop. Če Vlada meni, da veljavna ureditev ni primerna, jo je treba spremeniti, ne pa določiti odstopa od nje.

Hvala.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. V splošnih pripombah smo izpostavili, da več ukrepov v predlogu nima narave interventnih ukrepov, saj niso posledice izrednih dogodkov, ampak trajnih obveznosti ali organizacijskih težav v zdravstvu. Prav tako ZPS izraža pomisleke glede uporabe tako imenovane omnibus tehnike, s katero se spreminja več različnih zakonov v okviru enega zakona. Uporaba te tehnike je upravičena le izjemoma ob jasni vsebinski povezanosti ukrepov, kar pa v tem primeru ni izkazano. Pomanjkljiv je tudi naslov predloga zakona, ki ne odraža celotne vsebine, saj zakon vključuje ukrepe širše narave. Ne le tistih za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. ZPS je v splošnem delu mnenja opozorila še na pomanjkljivo obrazložitev določenih členov in na možnost retroaktivnega učinkovanja nekaterih ukrepov v primeru, da bi bila uporabljena zakonodajna instituta, kot sta veto Državnega sveta ali zakonodajni referendum. V tem primeru pogoji za povratno veljavnost v predlogu niso ustrezno utemeljeni, kar predstavlja tveganje za neustavnost. V pripombah h konkretnim členom smo opozorili, da bi bilo treba nekatere določbe o predlogu zakona dodatno preučiti z vidika 2., 14.. 38.. ter 120. člena Ustave, na očitno neskladnost 12. člena predloga zakona z odločbo Ustavnega sodišča številka UI128/19, potrebo po sistemski ureditvi določenih vprašanj ter mestoma neustrezen nomotehnični pristop. Vloženi so bili amandmaji poslanskih skupin koalicije. Po prvem pregledu lahko ugotovim, da amandmaji deloma naslavljajo pripombe iz mnenja ZPS, nekatere pripombe pa ostajajo nenaslovljene, te bom v nadaljevanju posebej izpostavila.

Prvi odstavek 1. člena je treba oblikovati natančneje, saj vsebina predloga zakona odstopa od napovedane vsebine v uvodnem členu. Iz pripombe k 2. členu je izhajala nujnost pojasnila, zlasti v delu, ali bo sprememba obračunskega modela uveljavljena 1. januarja 2025 in v katerem aktu. Utemeljitev k 9. in 10. členu se sklicuje na predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni še niti v zakonodajnem postopku. Pojasnilo k 12. členu se sklicuje na predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ni še niti v zakonodajnem postopku in predlagano rešitev utemeljuje tako, kot da bi bila ta novela že sprejeta in kot da bo sprejeta s točno takšnimi rešitvami. Iz amandmaja k 17. členu izhaja, kot da se pričakuje vložitev vlog za odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti, medtem ko je v obrazložitvi pojasnjeno, da to ni izvedljivo in da želi Vlada v prihodnji noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti ki sicer še ni vložena v zakonodajni postopek, odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih urediti drugače kot za zasebnike in koncesionarje. Tako, da pravi namen te določbe v povezavi z 9. in 10. členom predloga zakona ni podaljšanje odstopa od veljavne zakonske ureditve, ampak podaljšanje odstopa z namenom, da bi bila de lege ferenda veljavna ureditev bistveno spremenjena, to pa po oceni ZPS ni pravilen pristop. Če Vlada meni, da veljavna ureditev ni primerna, jo je treba spremeniti, ne pa določiti odstopa od nje.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Danijelu Kastelic. Izvolite.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Danijelu Kastelic. Izvolite.