Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 91. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 91. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 13. decembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo, 51 poslank in poslancev je navzočih, glasovalo jih je 50 in sicer za, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 91. izredne seje Državnega zbora določen.

Na tem mestu vas še obveščam, da je Poslanska skupina SDS pisno napovedala obstrukcijo 91. izredne seje Državnega zbora, to se pravi obstrukcijo celotne seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Iztoku Kosu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje. Izvolite.

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 91. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 91. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 13. decembra, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 51 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 50, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 91. izredne seje Državnega zbora določen.

Na tem mestu vas še obveščam, da je Poslanska skupina SDS pisno napovedala obstrukcijo 91. izredne seje Državnega zbora, to se pravi obstrukcijo celotne seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Iztoku Kosu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci! Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Zdravstveni sistem v Sloveniji se še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni podaljšajo in dodajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. In stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Kot prvo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. Spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Dva, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mladi zdravniki še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 2025 in 2026. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovilo večje število specialistov družinske medicine. Tri dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant, in sicer se te ambulante imenuje dodatne ambulante družinske medicine. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe. V tej ambulanti je lahko zavarovana oseba starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80. a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine.

Štiri, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40, 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejete 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju.

In kot zadnje, pet. Programi obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena tako z vidika ohranjanja zdravja kot z vidika preprečevanja njihovega poslabšanja. Obnovitvena rehabilitacija invalidov se v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Skupinske zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta, se pravi letovanja, so namenjena otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Predlog zakona omogoča, da do izpada / znak za konec razprave/ obeh programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025. Hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci!

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Zdravstveni sistem v Sloveniji se še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni, podaljšajo in dodajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotovitve zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilnega delovanja zdravstvenega sistema.

Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Prva je dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih, spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Druga, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mlade zdravnike še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 2025 in 2026. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovljeno večje število specialistov družinske medicine.

Tretja rešitev, dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant, in sicer se te ambulante imenujejo dodatne ambulante družinske medicine. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe. V tej ambulanti lahko zavarovana oseba, starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine.

Četrta rešitev, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, sprejete leta 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih, in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju.

In kot zadnja, peta rešitev. Programi obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena tako z vidika ohranjanja zdravja kot z vidika preprečevanja njihovega poslabšanja. Obnovitvena rehabilitacija invalidov se v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Skupinske zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta, se pravi letovanja, so namenjena otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Predlog zakona omogoča, da do izpada obeh programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Predlog je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Odbora za zdravstvo, magistrici Tamari Kozlovič.

Izvolite.

Hvala lepa.

Predlog je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Odbora za zdravstvo mag. Tamari Kozlovič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Torej Odbor za zdravstvo je na svoji 43. nujni seji 16. decembra 2024 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona, katerega namen je odprava nekaterih organizacijskih slabosti in večanje dostopnosti javnega zdravstvenega sistema z uvedbo oziroma podaljšanjem veljavnosti nekaterih interventnih ukrepov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pisno mnenje, v katerem je bilo izpostavljeno, da več ukrepov v predlogu zakona nima narave interventnih ukrepov, saj niso posledica izrednih dogodkov, ampak trajnih obveznosti ali organizacijskih težav v zdravstvu. Zakonodajno-pravna služba je izrazila pomisleke glede uporabe tako imenovane omnibus tehnike, s katero se spreminja več različnih zakonov v okviru enega zakona. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe predstavila pripombe h konkretnim členom.

Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje pristojne Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je predlog zakona podprla ter pozvala k proučitvi vseh pripomb in predlogov, ki so bile posredovane s strani različnih institucij na seji komisije. Svoje mnenje o zakonu je na odboru predstavil tudi predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V razpravi so prisotni članice in člani odbora izrazili podporo ukrepom, ki jih predpisuje predlog zakona. Izpostavili so, da so se v navedenem predlogu s predlogom zakona, da se krepi področje zdravstvenega varstva s ciljno usmerjenimi ukrepi, pa se vpliva na stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ukrepi, ki se podaljšujejo, so že dali, so dali že določene rezultate, zato je prav, da se z dobro prakso na določenih področjih nadaljuje. Med ukrepi, ki so bili posebej izpostavljeni in obrazloženi so bili: dodatek za povečan obseg dela za zdravstvene delavce, ki delajo v družinskih ambulantah ter otroških in šolskih dispanzerjih, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, skupinski zdravstveni programi za invalide in otroke, register srčno žilnih ukrepov, dodatne ambulante družinske medicine, ki nadomeščajo ambulante za neopredeljene, financiranje dodatnih specializacij za klinične psihologe in začasni ukrepi spremljanja virusov in zbiranja podatkov o hospitaliziranih pacientih. Poslanska skupina SDS je napovedala obstrukcijo. In njihovi poslanci 43. nujne seje Odbora za zdravstvo se niso udeležili. Predstavnik predlagatelja je ob zaključku razprave odgovoril na vprašanja poslank in poslancev. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicije, ki po mnenju Zakonodajno-pravne službe deloma odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti. Na podlagi sprejetih amandmajev na odboru je pripravljen dopolnjen predlog zakona, ki ga danes obravnavamo. Na odboru so bili vsi členi zakona soglasno potrjeni.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Odbor za zdravstvo je na svoji 43. nujni seji 16. decembra 2024 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona, katerega namen je odprava nekaterih organizacijskih slabosti in večanje dostopnosti javnega zdravstvenega sistema z uvedbo oziroma podaljšanjem veljavnosti nekaterih interventnih ukrepov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pisno mnenje, v katerem je bilo izpostavljeno, da več ukrepov v predlogu zakona nima narave interventnih ukrepov, saj niso posledica izrednih dogodkov, ampak trajnih obveznosti ali organizacijskih težav v zdravstvu. Zakonodajno-pravna služba je izrazila pomisleke glede uporabe tako imenovane tehnike omnibus, s katero se spreminja več različnih zakonov v okviru enega zakona. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe predstavila pripombe h konkretnim členom.

Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje pristojne Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je predlog zakona podprla ter pozvala k proučitvi vseh pripomb in predlogov, ki so bile posredovane s strani različnih institucij na seji komisije.

Svoje mnenje o zakonu je na odboru predstavil tudi predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V razpravi so prisotni članice in člani odbora izrazili podporo ukrepom, ki jih predpisuje predlog zakona. Izpostavili so, da se s predlogom zakona krepi področje zdravstvenega varstva, s ciljno usmerjenimi ukrepi pa se vpliva na stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ukrepi, ki se podaljšujejo, so že dali določene rezultate, zato je prav, da se z dobro prakso na določenih področjih nadaljuje. Med ukrepi, ki so bili posebej izpostavljeni in obrazloženi so bili dodatek za povečan obseg dela za zdravstvene delavce, ki delajo v družinskih ambulantah ter otroških in šolskih dispanzerjih, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, skupinski zdravstveni programi za invalide in otroke, register srčno-žilnih ukrepov, dodatne ambulante družinske medicine, ki nadomeščajo ambulante za neopredeljene, financiranje dodatnih specializacij za klinične psihologe in začasni ukrepi spremljanja virusov in zbiranja podatkov o hospitaliziranih pacientih. Poslanska skupina SDS je napovedala obstrukcijo in njihovi poslanci se 43. nujne seje Odbora za zdravstvo niso udeležili. Predstavnik predlagatelja je ob zaključku razprave odgovoril na vprašanja poslank in poslancev.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicije, ki po mnenju Zakonodajno-pravne službe deloma odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti.

Na podlagi sprejetih amandmajev na odboru je pripravljen dopolnjen predlog zakona, ki ga danes obravnavamo.

Na odboru so bili vsi členi zakona soglasno potrjeni.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič. Izvolite.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič. Izvolite.