Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 91. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 91. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 13. decembra, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo, 51 poslank in poslancev je navzočih, glasovalo jih je 50 in sicer za, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 91. izredne seje Državnega zbora določen.

Na tem mestu vas še obveščam, da je Poslanska skupina SDS pisno napovedala obstrukcijo 91. izredne seje Državnega zbora, to se pravi obstrukcijo celotne seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV DOSTOPNOSTI V ZDRAVSTVU V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Iztoku Kosu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovane poslanke, cenjeni poslanci! Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Zdravstveni sistem v Sloveniji se še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni podaljšajo in dodajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. In stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Kot prvo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. Spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Dva, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mladi zdravniki še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 2025 in 2026. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovilo večje število specialistov družinske medicine. Tri dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant, in sicer se te ambulante imenuje dodatne ambulante družinske medicine. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe. V tej ambulanti je lahko zavarovana oseba starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80. a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine.

Štiri, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40, 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejete 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju.

In kot zadnje, pet. Programi obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena tako z vidika ohranjanja zdravja kot z vidika preprečevanja njihovega poslabšanja. Obnovitvena rehabilitacija invalidov se v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Skupinske zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta, se pravi letovanja, so namenjena otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Predlog zakona omogoča, da do izpada / znak za konec razprave/ obeh programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Predlog je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Odbora za zdravstvo, magistrici Tamari Kozlovič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Torej Odbor za zdravstvo je na svoji 43. nujni seji 16. decembra 2024 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja je predstavil predlog zakona, katerega namen je odprava nekaterih organizacijskih slabosti in večanje dostopnosti javnega zdravstvenega sistema z uvedbo oziroma podaljšanjem veljavnosti nekaterih interventnih ukrepov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pisno mnenje, v katerem je bilo izpostavljeno, da več ukrepov v predlogu zakona nima narave interventnih ukrepov, saj niso posledica izrednih dogodkov, ampak trajnih obveznosti ali organizacijskih težav v zdravstvu. Zakonodajno-pravna služba je izrazila pomisleke glede uporabe tako imenovane omnibus tehnike, s katero se spreminja več različnih zakonov v okviru enega zakona. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe predstavila pripombe h konkretnim členom.

Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje pristojne Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je predlog zakona podprla ter pozvala k proučitvi vseh pripomb in predlogov, ki so bile posredovane s strani različnih institucij na seji komisije. Svoje mnenje o zakonu je na odboru predstavil tudi predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V razpravi so prisotni članice in člani odbora izrazili podporo ukrepom, ki jih predpisuje predlog zakona. Izpostavili so, da so se v navedenem predlogu s predlogom zakona, da se krepi področje zdravstvenega varstva s ciljno usmerjenimi ukrepi, pa se vpliva na stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ukrepi, ki se podaljšujejo, so že dali, so dali že določene rezultate, zato je prav, da se z dobro prakso na določenih področjih nadaljuje. Med ukrepi, ki so bili posebej izpostavljeni in obrazloženi so bili: dodatek za povečan obseg dela za zdravstvene delavce, ki delajo v družinskih ambulantah ter otroških in šolskih dispanzerjih, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, skupinski zdravstveni programi za invalide in otroke, register srčno žilnih ukrepov, dodatne ambulante družinske medicine, ki nadomeščajo ambulante za neopredeljene, financiranje dodatnih specializacij za klinične psihologe in začasni ukrepi spremljanja virusov in zbiranja podatkov o hospitaliziranih pacientih. Poslanska skupina SDS je napovedala obstrukcijo. In njihovi poslanci 43. nujne seje Odbora za zdravstvo se niso udeležili. Predstavnik predlagatelja je ob zaključku razprave odgovoril na vprašanja poslank in poslancev. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicije, ki po mnenju Zakonodajno-pravne službe deloma odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti. Na podlagi sprejetih amandmajev na odboru je pripravljen dopolnjen predlog zakona, ki ga danes obravnavamo. Na odboru so bili vsi členi zakona soglasno potrjeni.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, v njenem imenu kolegica Nataša Sukič. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Lep pozdrav! Obrisi rešitev za krizo v kateri se je znašlo slovensko zdravstvo, se nam počasi in vztrajno izrisujejo. Ukrepi te vlade, ki so preučili totalni kolaps pri čakalnih vrstah ter iztrgali vajeti zdravniškemu cehovskemu lobiju, so v določeni meri svoje namene že dosegli. Ne sicer še v celoti, kar je logično, saj ima vsak kompleksen sistem svoj lasten ritem dela in spremembe od zgoraj navzdol trajajo, ampak dovolj, da lahko zdaj ocenimo, katere od njih je smiselno podaljšati in kakšen je bil njihov učinek. Lahko na primer rečemo, da plačevanje storitev nad rednim obsegom programa zdravstvenih dejavnosti tako imenovano plačilo po realizaciji kar vse povprek vodi v osredotočanje na najbolj dobičkonosne storitve, sploh pri koncesionarjih. Na to smo v Levici opozarjali že pri sprejemu tega ukrepa, vendar tedanje ministrstvo za to ni imelo posluha, nasprotno pa je tarčno plačilo po realizaciji, torej da seznam storitev določi ministrstvo, na več različnih čakalnih seznamov imelo opazen pozitiven vpliv. Prav tako lahko rečemo, da so ambulante za neopredeljene, ki se bodo po novem imenovale Dodatne ambulante družinske medicine dosegle svoj namen. Kot začasen ukrep. Tudi od vpeljave dodatka za specializacije iz družinske medicine opažamo porast izbire te specializacije. Dodatne specializacije iz klinične psihologije pa so takoj razgrabljene. Z zakonom, ki ga bomo zdaj obravnavali, vse te ukrepe podaljšujemo za obdobje dveh let. Srčno pa upam, da je to zadnjič, da podaljšujemo ali uveljavljamo interventne ukrepe, namesto, da naprej gradimo temelje in okvir solidarnega in zares javnega zdravstvenega sistema, katerega namen je zdraviti ljudi, ne pa kovati dobičkov.

Za konec pa še nekaj, česar ne smemo pozabiti, ko se spopadamo s tegobami slovenskega zdravstva. Slovenski zdravstveni sistem so čisto vse dosedanje vlade ali aktivno rušile ali pa hudo zanemarjale. Ne moremo pričakovati, da bi ga v dveh letih popolnoma popravili. Lahko pa rečemo, da smo na dobri poti. S prihajajočim zakonom o zdravstveni dejavnosti pa bomo prvič v 33 letih samostojnosti močno zajezili plazečo privatizacijo slovenskega zdravstva, zakon bomo v Poslanski skupini Levica soglasno podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa. Magister Dean Premik bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani! S predlogom zakona, ki je danes pred nami, se določajo nujni ciljno usmerjeni ukrepi na področju zdravstvenega varstva, s katerimi se odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema in katerih namen je v najkrajšem času okrepiti njegovo delovanje na način, da bo kar najbolj optimalno tako v času izrednih razmer kot v časih, v času, ko takšnih razmer ni. Predlog zakona tako vsebuje rešitve s katerimi se vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva, predvsem s podaljšanjem določenih že sprejetih ukrepov, za katere se je v preteklosti izkazalo, da so dobri in delujejo, a se jim veljavnost konec leta izteče. Izpostaviti velja tako imenovane dodatne ambulante, ki so se izkazale za dobro rešitev pri zagotavljanju dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, dolgoročno pa je seveda nujno, da se za dobro delovanje primarne ravni zdravstva spopadamo tudi s kadrovskimi izzivi na tem področju. Predlog zakona zato vsebuje tako ukrepe s katerimi bodo delavci v ambulantah družinske medicine ustrezno nagrajeni, to je z ohranitvijo dodatka za povečan obseg dela za zaposlene v družinskih ambulantah ter otroških in šolskih dispanzerjih kot ukrepe, ki bodo ohranili in še dodatno spodbudili zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine. Vse z namenom, da srednjeročno ter dolgoročno zagotovimo ustrezno število specializantov družinske medicine in s tem izboljšamo tudi dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti. Enako je na področju klinične psihologije, kjer bi s sprejetjem zakona lahko financirali dodatne specializacije s tega področja in na dolgi rok zagotovili ustrezno število specialistov klinične psihologije, ki bodo pripomogli k skrajšanju čakalnih dob na klinično psihološko obravnavo. Omeniti velja še skupinske zdravstvene programe za invalide in otroke. Zakon omogoča, da se ti lahko kontinuirano izvajajo tudi v letu 2025 in 2026 z namenom, da po 30 letih ne pride do izpada drugače povedano: zakon omogoča, da se nujni zdravstveni programi zagotovijo dvema najbolj ranljivima skupinama, najtežjim invalidom in otrokom s ponavljajočimi se ali težjimi zdravstvenimi težavami. Nenazadnje pa predlog zakona predvideva tudi začasen ukrep za spremljanje virusov v humanih vzorcih in odpadnih vodah ter za zbiranje podatkov o hospitalizacijah zaradi okužb dihal. Ti ukrepi nam bodo omogočili zgodnje odkrivanje izbruhov nalezljivih bolezni, učinkovito epidemiološko spremljanje in pravočasno ukrepanje, kar je ključno za stabilnost in odpornost našega zdravstvenega sistema. S tem se preprečuje širjenje bolezni, obvladuje tveganje za javno zdravje ter zagotavlja dostopnost in stabilnost zdravstvenih storitev.

V Poslanski skupini Svoboda menimo, da je predlog zakona nujen, hkrati pa v tem trenutku dobra rešitev za reševanje nekaterih ključnih izzivov v zdravstvu in zato ga bomo skupaj z amandmaji podprli. Hvala.

Hvala lepa. Naslednja poslanska skupina, Nova Slovenija, krščanski demokrati, v njenem imenu kolegica Iva Dimic. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

V Sloveniji se srečujemo z resnimi izzivi in vprašanji, kako zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev vsem ljudem, ki te storitve potrebujejo. Zagotovo Vladi ni in ne sme biti v ponos vedno višje število čakajočih na prve preglede, preiskave ali posege, pa tudi sprejemanje vladnih ukrepov, ki v dveh letih in pol te koalicije niso prinesli učinkov za večjo dostopnost, skrajševanje čakalnih vrst, temveč zgolj odhode zdravnikov, pomanjkanje zdravstvenih delavcev ter nepotrebne dodatne milijonske stroške pri investicijah. Kdo ima od tega koristi? Pacienti zelo malo.

Današnji predlog zakona podaljšuje ukrep dodatka v višini 1000 evrov mesečno za izbiro specializacije iz družinske medicine ki bo odobrena tudi še v prihodnjih dveh letih, se pravi 2025 in 2026. Ministrstvo je ugotovilo, da je ukrep, ki ga je uvedla že prejšnja vlada, povečal zanimanje za specializacijo družinske medicine in ga torej podaljšuje. Žal pa zaradi neukrepanja in še vedno trajajoče stavke zdravnikov in neurejenih delovnih pogojev ta ukrep še vedno ni zadosten, saj so tudi potrebe po družinskih zdravnikih vse večje. Ali bo pri imenovanju ambulant, opredeljene v dodatne ambulante družinske medicine, kaj pomagalo zavarovanim osebam, ki so brez osebnega zdravnika, in povečalo dostopnost, bomo lahko kmalu preverili. Dodatne specializacije s področja klinične psihologije so vsekakor dobrodošle, tudi 40 dodatnih specializacij pa ne bo rešilo sedanjih težav in dostopnosti do psihološke obravnave. Učinek bo viden, kot pravijo, čez pet let. Kaj pa do takrat? Žal je za otroke in mladostnike čakalna doba na prvo obravnavo pri kliničnem psihologu leto in pol. Neodgovorno od ministrstva in Vlade je, da zakona o psihiatriji še vedno ni. Današnji zakon prinaša podaljšanje koncesij, ki se iztečejo v letu 2025 in še ni začet postopek podelitve koncesije za eno leto. Poleg tega se v upravljanje in vzpostavitev registra bolnikov srca in ožilja prenese iz NIJZ na interno kliniko UKC Ljubljana. Predlaga se še, da se tudi v letu 2025 in 2026 programi obnovitvene rehabilitacije invalidov ter organiziranih skupin za usposabljanje in letovanje otrok in šolarjev izvedejo preko javnega razpisa ZZZS, sredstva zanje se zagotovijo v državnem proračunu.

Poslanci Nove Slovenije - krščanski demokrati ocenjujemo, da zakon podaljšuje ukrepe, ki so smiselni, zato bomo predlog zakona zaradi ljudi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, podprli.