Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pričenjam 81. sejo Odbora za zunanjo politiko!
Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodeluje kot nadomestne članice in člani naslednji poslanke in poslanci, in sicer: poslanec Jožef Jelen nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka magistra Tamara Kozlovič nadomešča poslanko Tamaro Vonta, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca doktorja Mateja Tašnerja Vatovca, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanca Andreja Kosija.
Lepo pozdravljam vse navzoče!
In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
6. 12. 2024, ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1.a in 1.b. Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a.
Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov odbora, za je glasovalo 10, proti nihče.
(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
In sedaj glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1.b.
Glasujemo. Navzočih je 11 članic in članov odbora, za je glasovalo 11, proti nihče.
(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
Tako je določen dnevni red seje tak kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot je že praksa in ste seznanjeni, ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah in tako kot vedno bi zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besede za odgovore predal, gospe ministrici. Hkrati pa tudi časovna omejitev, še enkrat seznanjam, je takšna kot pri poslanskih vprašanjih na plenarni seji, tako da bo popolnoma jasno, vsak pa lahko postavi dve vprašanji in seveda tudi dopolnitev. Časovne omejitve so pa nam vsem znane.
Tako da sedaj predajam besedo poslankam in poslancem.
Izvolite, kolega Horvat se je prvi prijavil. Aha pa Sukič. Mahnič.
Hvala lepa, gospod predsednik.
Vsem prav lep pozdrav odličnim gostom, še posebej vam, spoštovana gospa ministrica!
Premier doktor Robert Golob se je na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona v soboto udeležil tudi slavnostnega odprtja prenovljene katedrale Notre Dame v Parizu, srečal se je tudi z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom. Pa me zanima, gospa ministrica, kakšen je politični izkupiček tega pogovora, izkupiček seveda za Republiko Slovenijo, če ste seveda že uspeli prebrati zabeležko, kot se običajno zabeležka ob takšnih pogovorih tudi naredi. Najlepša hvala za vaš odgovor.
Najlepša hvala, predsedujoči, za besedo.
Lep pozdrav tudi z moje strani, predvsem spoštovana ministrica in ostali!
Najprej bi vas vprašala sledeče. In sicer, 2. 11. je po pozitivnem mnenju predobravnavnega senata tožilstvo mednarodnega kazenskega sodišča izdalo nalog za aretacijo izraelskega predsednika vlade Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Številne evropske in svetovne države so se nemudoma odzvale s sporočili, da bodo nalog spoštovale in obtožene tudi zajele v primeru, da se bodo nahajali na njihovem ozemlju. Vlada Republike Slovenije se je na odločitev sicer na kratko odzvala s sporočilom, da odločitev spoštuje. Ker gre za najzavržnejše zločine po ženevskih konvencijah, me zanima, zakaj ni bil odziv Vlade bolj odločen, bolj vsebinski ter kakšni so načrti Slovenije kot podpisnice Rimskega statuta v odnosu do nalogov za aretacijo Netanjahuja in Galanta ter kako to vpliva na odnos Slovenije do Izraela. Namreč naše stališče, stališče Levice poznate - do režima, ki izvaja zločine proti človeštvu, bi morali biti neizprosni in brezkompromisni. Hvala zaenkrat. Bom pa še potem … / izklop mikrofona/
Aha, pa še drugo vprašanje, glede zapletene situacije v Siriji, ne. Kako komentirate trenutno situacijo glede na to, da je dejansko situacija precej zapletena? Dosedanji premier Sirije je privolil, da bo začasno oblast v državi predal vodji sirske uporniške "vlade odrešitve" s sedežem v Idlibu. Gre za vlado, ki jo je leta 2017 oblikovale islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam, ki je imela odločilno vlogo v sedanji zrušitvi režima Bašarja al Asada, in druge uporniške skupine v regiji. Torej kakšno držo bomo zavzeli do novih oblasti v Siriji, kakšne vrednote bomo pri tem zasledovali in kakšna je vaša ocena širšega vpliva na bližnjevzhodno dogajanje po padcu Asada? Hvala lepa.
Hvala, predsednik.
Kolegice in kolegi!
Zdaj v Parizu smo lahko videli, da ima svoboden svet zopet predsednika, ki ve, kaj dela in katerega drugi voditelji gledajo s strahospoštovanjem, nekateri pa tudi malo jim je pri tem malo nerodno, kajti spomnimo se vseh besed evropskih voditeljev vključno s slovenskim premierjem Robertom Golobom, ki so jih imeli okrog Donalda Trumpa, vse kritike, ki so jih izrekli na njegov račun in pa vsa jasna in glasna podpora, ki so jo izrekli veliki poraženki ameriških predsedniških volitev Kamali Harris. Zdaj tisto bežno srečanje, ki ga je prej gospod kolega Jožef Horvat omenil, je tudi znak, kako zgrešena je slovenska zunanja politika. Predsednik Vlade Robert Golob je najprej dejal, da so v bistvu voditelji prosili Joea Bidna, ker je res v vrhunski kondiciji, da naj še enkrat kandidira, da ga svet, da ga Evropa potrebuje. No, ko je to klavrno propadlo, je šel predsednik Vlade jasno in glasno podpreti Kamalo Harris, in to z žal ne izbranimi besedami pač pa kar precej grobo in na trdo, ko je dejal, da zdaj ni čas za antidemokrata. Se pravi, Trumpa je označil za antidemokrata, za grožnjo vladavini prava in Slovenija se je tukaj zopet znašla na napačni strani zunanje politike. To se ni zgodilo prvič, zdaj pod to Vlado se stalno ponavlja, da Slovenija izbira napačne zunanjepolitične poteze in to pač določujemo posledice, ne samo dvignjene obrvi pri naših zaveznikih, ima - upam pa, da se strinjamo, da so Združene države Amerike naša najmočnejša in tudi najpomembnejša zaveznica.
Režim Bašarja al Asada je na žalost Rusije in Irana padel, Hamas je zlomljen, Hezbolah je na kolenih, začele se bodo urejati tudi stvari v Jemnu in pa verjamem, da bo sledil tudi Iran. Tisti, ki je najbolj zaslužen za to, je izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu, da je luč na koncu tunela, da bo na Bližnjem vzhodu mir, da bo poskrbel za to, da bodo lahko narodi ne glede na raso, ne glede na veroizpoved v miru živeli. In, gospa ministrica, na tej točki predlagam, da Slovenija potegne pravo potezo, da je po dolgem času na pravi strani zunanje politike, na pravi strani zgodovine in da Republika Slovenija, da Vlada Republike Slovenije izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja predlaga za kandidata za naslednjega dobitnika Nobelove nagrade za mir.
Hvala lepa za vaše vprašanje.
Seveda sedaj pa dajem besedo še kolegu Dušanu Stojanoviču.
Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Spoštovana gospa ministrica, cenjeni gostje, kolegice in kolegi! Na zasedanju tretjega odbora generalne skupščine OZN, ki je bilo 11. novembra je bil obravnavan Predlog Resolucije Organizacije Združenih narodov o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih nestrpnosti. Kot je znano, je bil ta osnutek resolucije sprejet s 116 držav, glasovi držav, 54 držav je bilo proti, med njimi zelo velika večina držav članic Evropske unije, 11 je bilo vzdržanih. In to v bistvu skupaj z amandmajem s katerim je bila izražena zaskrbljenost, da je Ruska federacija skušala opravičiti svojo agresijo proti Ukrajini na podlagi domnevne odprave neonacizma ter da uporaba neonacizma na nek način za opravičevanje ozemeljske agresije pravzaprav spodkopava resnične poskuse boja proti neonacizmu. Nekaj presenečenja v javnosti je sprožilo tudi dejstvo, da je proti sprejemu osnutka resolucije bila tudi Slovenija. V preteklosti, kolikor vem, je bila ta resolucija predlagana v sprejem že večkrat, se je sicer Slovenija v takih primerih vzdržala, kar je zmotilo tudi Zvezo združenj borcev za vrednote NOB, in tudi en del slovenske javnosti, še posebej tudi v luči nedavnega sprejetja novele Zakona o javnem redu in miru, ki v noveliranem delu naslavlja prav področje poveličevanja nacizma, fašizma in širjenja idej nasilnih in potrjeno zločinskih ideologij, zato bi spoštovano ministrico prosil, če nam lahko pojasnite, kaj je v ozadju te resolucije in zakaj je Slovenija glasovala tako kot je.
Hvala lepa za odgovor.
