Torej, spoštovani poslanke in poslanci, gospe in gospodje, vsi vabljeni gostje! Pričenjamo z 22. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Torej, še enkrat vsi lepo pozdravljeni!

Obveščam vas, da imamo obvestilo o tem, da je zadržan Jani Prednik in se tudi seje ni udeležil, ima torej opravičilo, ni pa obvestilo o nadomeščanju drugih poslank in poslancev.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo dodatnih predlogov za spremembo samega dnevnega reda, zaradi tega je dnevni red seje takšen kot ste ga prejeli s sklicem seje. Zaradi drugih obveznosti, vabljenih na sejo predlagam, da spremenimo vrstni red obravnave 2. in 3. točke dnevnega reda. Tako, da bi po končani 1. točki obravnavali 3. točko in kot zadnjo, 2. točko dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Nihče. V redu.

S tem torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O UPRAVLJANJU Z JAVNIM DOLGOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023. Torej poročilo z dne, 7. 11. je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.

K tej točki sem vabil Ministrstvo za finance in še eno pojasnilo. V preteklih letih je komisija poročilo obravnavala skupaj s Predlogom zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto na katero se nanaša tudi poročilo o upravljanju z javnim dolgom. Letos smo v obravnavo, obravnavano poročilo prejeli malce pozno, šele 7. novembra, torej na dan seje komisije na kateri smo obravnavali zaključni račun proračuna Republike Slovenije za lansko leto. Zato pač obravnava na isti dan ni bila možna.

Torej, uvodno besedo dajem sedaj državni sekretarki, gospe Saši Jazbec, za uvodno predstavitev.

Dobro jutro, spoštovani gospod predsednik, lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo, tudi vsem poslancem in ostalim prisotnim!

Pa bom začela tu, kjer ste v bistvu končali vi, zakaj je poročilo nekoliko zamujalo. Glede na to, da gre za tak obsežen dokument in glede na to, da se torej javni dolg meri in primerja z drugimi državami in med leti predvsem v odstotkih BDP, in glede na to, da smo letos pričakovali revizijo BDP, smo počakali tistih par dni, zato da smo lahko dejansko objavili številke, ki bodo zdaj stale malo dlje, kot bi stale, če bi imeli tisti preliminarni BDP. Dejstvo je, da se v nominalnih zneskih ni nič spreminjalo, ampak isti hip, ko pač SURS naredi neko revizijo časovne vrste za nazaj, potem pač to ni ravno, bi naredili poročilo in potem bi bilo to poročilo že, bi kazalo pač za par odstotnih točk ali pa za nekaj bazičnih točk napačne številke.

Tako da, torej, če na kratko predstavim to poročilo, ki ga redno spremljate na Komisiji za nadzor javnih financ. Torej, dolg sektorja države v deležu BDP kaže oziroma nadaljnje zniževanje tega deleža, tako da je v letu 2023, je dolg sektorja države kot delež BDP, se je znižal za 4,3 odstotne točke glede na leto poprej, in sicer znaša 68,4 odstotke BDP, če pa upoštevamo še likvidnostno rezervo oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države, se pa potem dolg sektorja države na neto osnovi celo zniža pod to referenčno maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP.

Poročilo je klasično, standardizirano, vsebuje podatke o izvedbi programa financiranja državnega proračuna za leto 2023, potem podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, podatke o dolgu sektorja država po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga ter pa podatke o izdanih poroštvih Republike Slovenije. Slovenija se je v letu 2023 za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, torej z državnimi obveznicami, z zakladnimi menicami in pa s posojilom Evropske komisije oziroma Evropske unije za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Vsega tega skupaj je bilo za 3 milijarde 342 milijonov evrov in tako je dolg državnega proračuna na 31. december 2023 znašal 39 milijard 827 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom prej nominalno povečal za milijardo 982 milijonov.

Z zasledovanjem srednjeročnih strateških ciljev pri zadolževanju in z aktivnim upravljanjem dolga Republika Slovenija še naprej ohranja ustrezno visok povprečni čas vezave dolga, in sicer skoraj deset let pri povprečni obrestni meri portfelja v višini 1,6 odstotka. Evrska tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga v lanskem letu je znašala 3,56 odstotka, povprečna ročnost do dospelosti pa 12 let.

Za obresti, torej za servisiranje dolga, smo lani plačali 684 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotek BDP, kar je 0,1 odstotno točko nižje, se pravi v BDP nižje kot leto pred tem.

Zdaj, relevanten kriterij zadolženosti države v mednarodnem merilu je seveda dolg sektorja države in ta je od leta 2020, ko je bil pač, ko je med korono pač skočil preko 80 odstotkov, se je zdaj v teh treh letih znižal na 68,4 odstotke. To je ta številka, ki smo jo pač lani zdaj dosegli; če prevedem to v milijarde evrov, je to 43,7 milijarde evrov in znotraj tega dolga sektorja država je dolg državnega proračuna 95 odstotkov, medtem ko, recimo, so še lokalne enote, se pravi, občine so zadolžene za milijardo 119 milijonov, medtem ko sklada socialne varnosti konec leta 2023 nista bila zadolžena.

Zdaj, če se primerjamo malo z drugimi, torej v Evropi, torej s povprečjem EU 27 ali pa s povprečjem Euro area, se je dolg znižal in v tej mednarodni primerjavi Slovenija ostaja izrazito podpovprečno zadolžena država; za 13 odstotnih točk BDP smo nižje, kot je recimo povprečje EU, ki je še vedno preko 80 odstotkov. Tudi v primerjavi s predcovidnim obdobjem še vedno Slovenija izkazuje visoko oziroma celo višjo bonitetno oceno. Srednjeročna strateška usmeritev in prizadevanje ostaja, da se doseže boniteta, da se dosežene bonitetne ocene pri teh glavnih bonitetnih agencijah ohranjajo. Naše trenutne bonitetne ocene so AA- Standard & Poor's, potem A pri Fitchu, Moody's nas je ocenil z A3 tri in agencija DBRS A (high). Se pravi, in verjetno ste pa zasledili prav prejšnji teden, sta nam dve agenciji, en malo pred tem, pa tudi Moody's, so nam v bistvu te svoje obete spremenili iz stabilnih v "positive outlook", se pravi v pozitivne izglede, kar pomeni, da verjamejo, da bo naslednja sprememba ocene, da bo pač na pozitivno, se pravi, da nekako verjamejo tem dokumentom in temu, tem usmeritvam, ki jih država sledi.

Še dolg pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF je leta 2023 znašal 3 milijarde 800 milijonov, kar predstavlja 6 odstotkov BDP in to stanje se je v primerjavi s predhodnim letom rahlo znižalo. Poroštev je bilo lani, je bilo lani izdanih malo, za 13 milijonov, in sicer največji del je bil namenjen za makro finančno pomoč Ukrajini, unovčenih je bilo pa praktično pol milijona državnih poroštev in izterjanih 04 milijone, tako da se je v letu 2023 stanje državnih poroštev s preteklim letom znižalo za 428 milijonov in znaša, torej poroštva znašajo 4 milijarde sto, če zaokrožim, kar predstavlja 6,4 odstotkov BDP.

Toliko imam pripravljeno zdaj za uvod, seveda smo pa s kolegoma na voljo za dodatna vprašanja, hvala lepa.

Ja, najlepša hvala.

Gospod Divjak, Želite tudi vi? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa.

Nimam dodatnih razlag.

Nimate… Želi kdo drug še razpravljati od vabljenih gostov? (Ne.) Nihče.

S tem odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Prosim, da se prijavite z dvigom roke k razpravi.

Gospod Horvat, jaz se prijavljam, še kdo? Zaenkrat ne.

Prvi krog, gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem odličnim gostom!

Pogledal sem to poročilo za vezano na upravljanje dolga države za lansko leto. Jaz z zadovoljstvom ugotavljam in tako mi v Novi Sloveniji, da je upravljanje z javnim dolgom Republike Slovenije bilo v lanskem letu optimalno. Zdaj, kar nas najbolj nekako opogumlja, so ocene bonitetnih agencij, kar najbrž močno vpliva, pa najpomembneje vpliva tudi na našo kreditno sposobnost. Jaz sem seveda, zdaj obravnavamo leto 2023, na nek način je to zgodovina, seveda je na mizi že tudi poročilo u upravljanju javnega dolga oziroma dolga državnega proračuna za november, letošnji, ampak kakorkoli že, v primerjavi z evrskim območjem je Slovenija v dobri kondiciji. Tudi podatki za november to kažejo. Seveda, upamo samo, da bo evropsko, predvsem pa seveda slovensko gospodarstvo, tudi glede na ne preveč obetavne geopolitične razmere, funkcioniralo dobro, to bi morala tudi slovenska politika nekako upoštevati in dajati slovenskemu gospodarstvu več kisika. Bolj ko bo gospodarsko, gospodarstvo močno, bolje bo, bolje bo financirana socialna država, bolje bodo financirani tudi vsi ostali podsistemi.

Mogoče zdaj samo še eno vprašanje, ki ni vezano toliko na zdaj ta dokument iz leta 2023. Zdaj, videli smo, da je Evropska centralna banka znižala obrestne mere za 0,25 odstotne točke, kaj to pomeni recimo za eventualni reprogram dolga države, ali to pravzaprav ne pomeni nič, ampak kakorkoli že, bi prosil eno vašo oceno, kaj pomeni ta odločitev Sveta ECB? Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Jaz bom v bistvu imel mogoče eno vprašanje na koncu, drugače pa tudi razpravo. Absolutno sem zadovoljen, da pač javni dolg je v obvladovanju, ampak dajmo si tu povedati, kaj zdaj to pomeni. Zdaj, državna sekretarka je lepo predstavila in je rekla, nominalno se je javni dolg zvišal za milijardo evrov, v odstotkih bruto domačega proizvoda se pa je znižal. Zdaj, kaj je tukaj dobro, to, da smo mi nominalno milijardo dolga dvignili ali to, da pač imamo takšno gospodarsko situacijo, da se je GDP znižal in je ta odstotek potem nižji, kajne?

Torej, imate tukaj na drugi, imate tukaj notri, mislim, da v gradivu tudi graf, kjer kaže, poglejte to, Hrvaška ima dolg na GDP nižji, medtem ko ima GDP 3,8 odstotkov. Torej, kdo je bil uspešen pri obvladovanju dolga? Se pravi, mi dolg dobro obvladujemo, pa je zelo dober, ne zara…, ne nominalno, nominalno se je pač povečal, ampak v odstotkih na bruto domači proizvod, kaj je pa tudi edino, to se pa strinjam, je pač, je merilo, kajne, po maastrichtskih kriterijih in je pač merilo, ampak nam javni dolg pada zaradi tega, ker se nam znižuje bruto domači proizvod, da se razume. Se pravi, tukaj notri je ta korelacija, da imamo take številke, Če bi imeli bruto domači proizvod enak kot smo ga imeli dve leti nazaj, bi bila situacija obrnjena, drži? Ali pa, če bi imeli bruto domači proizvod enak, kakor smo ga imeli, ne vem, leta 2022, bi ta javni dolg narastel, pa bi lahko ga imeli nominalno v enakih zneskih.

Zaradi tega je prav, da pač tukaj pač imamo to predstavitev do tega javnega dolga, se pravi, to ja, da smo, da je v redu, da je obvladljiv ampak na drugi strani, kaj to pomeni, pa je treba čisto na plastičnem primeru prikazati. Se pravi, če pogledate tudi tukaj države v tem križu, kako so razporejene, boste videli, so tudi druge države, ki recimo glede na njihov GDP se mogoče njihov nominalni dolg sploh ni povečal, da se razume, mogoče se njihova nominalna vrednost javnega dolga ni povečala, pa so v bistvu slabši kot pa mi, recimo, kajne…

Zdaj še ena stvar, ki je, jaz se strinjam tukaj z gospodom Horvatom glede bonitetnih ocen, da je to edino tisto pravo merilo, ki velja na trgu, so bonitetne ocene, to je pač, in tukaj pač ne moremo biti, ne moremo biti kritični. Se pravi imamo stabilne, imamo po vseh treh, po vseh treh največjih agencijah pač dejansko stabilne obete. Kar se pa tiče aktualnih razmer, se bom pa spet odzval na predsednika Vlade, ki je dejal, v predstavitvi proračuna takole: Mnogi nam zavidajo, kako dobro nam gre. Kajne, je govoril v Državnem zboru. Sosednje države, poglejte, kaj se dogaja. Spustil je sicer Hrvaško, pa bi samo eno stvar povprašal, ali je pri nas, so bile te napovedi, ki jih je izrekel finančni minister na začetku mandata, predsednik Vlade tekom mandata, glede nižjega obdavčit…, nižje obdavčitve dela, razbremenitve, razbremenitve dela, zdaj tukaj pač ne bom posegal v prispevke ampak govorimo samo o davkih, se pravi ne v celoti, o oprispevčenju, ampak samo o drugi stvari, ali je to realnost da se zgodi tekom tega mandata?

Zaradi tega, ker spet, pozabil je predsednik Vlade povedati eno drugo stvar, ne, da imamo tokrat bolnika Evrope, ki se je začel na severu, to je v Nemčiji, in ki gre dol po tej osi, ne? In da so v bistvu problem ta trenutek tiste države, ki so bile gonilna sila Evropske unije, da ne govorimo o Italiji, poglejte kakšen deficit ima Italija v tem, v tem gradivu je tudi Italija notri omenjena. Veste, to so resni problemi, ki jih imajo te velike, več deset milijonske države. Če pa pogledate te vitalne države, pa se opravičujem, spet Hrvaško, Hrvaška je pred dvemi leti ali pa zdaj že leto in pol, zelo, zelo močno znižala obdavčitev, obdavčitve na vseh nivojih, tudi davek na dobiček. Jaz poznam, jaz poznam kar nekaj podjetnikov, ki so rekli, imamo to državo izjemno radi, ampak bomo ostali še vedno tukaj. In pa v zadnjem letu dni pač dviga pokrov, zaradi tega, ker Hrvaška, saj to je tudi tam dol in, ne vem, 400 tisoč Slovencev ima vikende na Hrvaškem, ki lahko odpre kaselc kadarkoli, na Hrvaškem in ima recimo obdavčitev svojega dobička pač na deset odstotni ravni, pri nas je pač drugače.

In če pogledamo potem pa njihove rezultate oziroma vpliv tega nizkega obdavčevanja na njihov GDP, vidimo, da v bistvu se jim to ne pozna, se jim ni poznalo v roku enega leta in pol od sprejema teh odločitev, ki so zelo porezale obdavčevanja in tudi, ne vem, njihov bruto domači proizvod, da ne bo pomote, je mnogo boljši kot naš, da, se strinjamo, mi mnogo boljše živimo, ker imamo na ogromno drugih področjih še vedno ogromno prednosti, ampak če pogledate pač bruto domači proizvod, pa tudi, smo že pri javnem dolgu, pa vidite to, da jih recimo nižji davki niti na kratko, niti kratkoročno niso kaj veliko prizadeli, ampak imajo nove priložnosti, ker se pač podjetja ustavljajo pri njih, tudi velike multinacionalke in tam odpirajo sedeže podjetij, ne pa pač tu pri nas, no.

Tako, da v bistvu najbolj pa me zanima obdavčitev dela, kajti po vseh kriterijih OECD-ja, drugih mednarodnih institucij, je naša obdavčitev pač ena izmed najvišjih v Evropi, kar se, kar govorimo, pač obdavčitev dela. In mene zanima kako tukaj ljudi razbremeniti? Zadnjič smo že govorili, v Italiji je bruto plača, smo mi Italijo prehiteli, a veste, po višini bruto plače toliko smo bogati, po neto izplačilu pa še vedno smo 7 tisoč evrov za Italijo, pač povprečjem Italije. Zdaj, kaj je narobe, če me nekdo vpraša, ki je, recimo, da Italijo poznam, ker sem rojen tam v neposredni bližini, pa sem tam živel, a veste, Italija ima birokracijo mnogo večjo kot mi, administracijo mnogo večjo kot mi, problemov ima tisoč, z demografskimi kazalci je katastrofa, z migrantsko situacijo še večja, da ne govorimo o tem, v Italiji je politična situacija, se pravi čudež je, da je že dve leti ena vlada tam na oblasti. Se pravi, oni imajo, drugače, da bo pomote, ogromno tudi strukturnih težav in tako naprej, ampak poglejte to, po bruto plači, povprečje, smo mi boljši, plačamo več, medtem ko Italijan pa dobi na koncu 7 tisoč evrov več, neto. To je tisto kar ljudi zanima. Pa me ne boste me prepričali, da je v Italiji zdravstvo slabo, ker ni, ker ni, ker ni. Pa tudi šolstvo, ni imel sprivatiziranega. Italija je recimo ena taka država, zlasti sever Italije, ki je nam(?) zelo podoben, da ne bo pomote.

Se pravi, tukaj vidimo te primerjave, da nekaj bo na tem področju tega treba narediti, jaz vem, da je to zelo težko, znižati davke in reči, okej, kako bomo mi preživeli naslednja dva proračuna, če ne bomo toliko dobili, ne. Ampak recimo, da bomo imeli čas, da smo imeli čas tekom te vlade, ki je imela zelo lepo večino, 1 stranka 42, 41 mandatov v Državnem zboru, da smo imeli politično toliko močno vlado, da bi to lahko naredila, žal pa se bojim, da je pred njo samo še en let vladanja in da v enem letu take reforme ne moreš pripraviti, pa so bile tukaj zelo silne obljube in jaz, državna sekretarka, ne vem, res, da je danes razprava o javnem dolgu, ampak ima tudi neposredno povezavo, zaradi tega, ker vidimo, da javni dolg se giba na vrednost GDP, me zanima, kakšen je tukaj obet v naslednjem, v naslednjem letu, no, oziroma v tem tekočem letu, glede nižjih davkov na plače? Ne bom govoril o dobičkih, ker tu gre za ideološko vprašanje, če prav razumem. Zame ne gre za ideološko vprašanje, ampak vedno v tem parlamentu potem pridemo do tega politološkega vprašanja, politikantskega, bogate je treba obdavčiti takoj. Saj imate tudi, po mojem, scenarije, če se jahte obdavči dodatno, koliko malo dobimo ven, če se obdavči nepremičnine, kakšen je celoten izplen. To so minimalni zneski v pozitivo na proračunski strani. Tako da… Drugače kar se tiče še, če povzamem še enkrat, 68,4 naš javni dolg v GDP, če bi še one stvari dali ven, ker ste jih omenili, bi prišli pod 60 odstotkov. Tudi glede napram drugim državam je naš dolg pač obvladljiv, bonitetne ocene so v redu, sem pa prej samo plastično prikazal, da naš GDP oziroma javni dolg je na 68 odstotkov tudi zaradi tega, ker nam GDP pada in je ta odstotek pač drugačen.

Okej, še kdo razprava? (Da.)

Izvolite.

Hvala predsedujoči.

Hvala tudi državni sekretarki za uvodno poročilo. Jaz imam mogoče samo dve vprašanji, / odkašljevanje/ pardon. Tu vidim, da je, celotnega dolga na nivoju države je 43,7 milijarde. Če prav razumem, je povprečna odplačilna doba deset let, obresti 1,6 procenta, kar je pač posledica zelo nizkih obrestnih mer, ki so bile, vidim pa, da je lanska, lansko zadolževanje v kakršni koli obliki skupaj 3,3 milijarde približno, ampak po obrestni meri 3,6 na 12 let.

No, prvo vprašanje je, glede na to, da so zdaj obresti na, v lanskem letu so znesle 684 milijonov ali 1,1 procenta BDP; kakšna bo ta številka glede na nove obrestne mere prihajajočih dolgov ali karkoli, zadolžitev. To je prvo. Drugo imam pa samo komentar. Ta 1,1 procenta BDP, ko damo za obresti, je več kakor damo trenutno iz države za znanost, raziskave in razvoj in bi mogoče malo tudi v tej luči gledali, pa ne glede na to, da smo mi mogoče, kot pravite, super dobro v Evropi, da imamo precej nižjo zadolžitev v BDP in da se tudi zadolžitev v BDP, v procentih BDP znižuje. To je vse fajn, ampak vseeno, ne morem mimo tega, da, da ne dam eno dodatno, apel za pospeševanje investicij v znanost, raziskave, inovacije. Hvala.

Ja, najlepša hvala.

Še kdo? (Ne.) Če ni več vprašanj, bi prosil za odgovore. To je bilo zelo smiselno, 1 odstotek, to sem jaz pozabil vprašati, 1 odstotek ni majhen odstotek, je zelo velik.

Torej, državna sekretarka, izvolite.

Ja, hvala lepa za razpravo, za vprašanja.

Zdaj, kje naj začnem, mogoče tu, ko ste začeli, ko ste, gospod Horvat, kaj pomeni zdaj ta, kaj pomenijo obrestne mere oziroma tole, kar določa ECB? To je mogoče najlažje vprašanje. Torej obrestne mere, ki jih določa ECB, so tiste ključne obrestne mere, ki potem določajo raven obrestnih mer na finančnih trgih, ki so osnova za vse obrestne mere, potem imajo države, imamo različne pribitke v odvisnosti od tega našega kreditnega tveganja, ampak pravilo načelno seveda je, da zdaj, ko so, ko se torej obrestne mere znižujejo, da je novo zadolževanje, ki ga izvajajo kolegi v zakladnici, pomenijo nižje obrestne mere. Slovenija se večinoma zadolžuje z obveznicami, kar pomeni, da se zadolžuje po fiksni kuponski obrestni meri, takrat, ko se zadolži, je to tista obrestna mera, ki jo bo potem na desetletni, recimo obveznici plačevala deset let in iz tega tudi izhaja to, kar ste gospod Gregorič tudi vi potem izpostavil, ne, zato, ker je bilo zdaj v bistvu, bom rekla, ene desetletno obdobje izrazito nizkih, celo negativnih obrestnih mer, tudi Slovenija se je zadolžila med korono, ker so bile pač take razmere, se je zadolžila po negativni obrestni meri, kar pomeni, da je izdala obveznico s kuponom nič in da je dobila v, ko se je zadolžila, je dobila, ne vem, recimo milijardo 50 in potem je vrnila čez deset let milijardo, zato pomeni ta negativna obrestna mera in ko se je zadolžila po tako nizkih obrestnih merah za ta dolga obdobja, mislim, da imamo celo tam do 80 izdane, / medsebojni pogovor/ do 2060 izdane, tako, do 2082 izdane obveznice, se pravi po fiksni nizki obrestni meri. Zato je gospod Gregorič, ta tehtana obrestna mera, ki jo imamo na celoten dolg, toliko nižja. In ker so pa seveda lani, so pa obrestne mere, lani je pa vodila Evropska centralna banka v bistvu močno restriktivno denarno politiko, višale obrestne mere, zato bile, zato so bile seveda potem lani te obresti, ti kuponi, po katerih smo se zadolževali, toliko višji. Zdaj smo spet pač v tej fazi zniževanje obrestnih mer. Tako, da čisto en tak preprost zaključek je, da bo zdaj, ko bodo zapadla, po navadi nam zapadejo v začetek leta pač kakšne obveznice in zdaj, ko se bodo pač, se bomo zadolžili po teh, se pravi, spet nekoliko pričakujemo, nižjih obrestnih merah. Na desetih letih, to je tisti nek benchmark donosnost, na desetih letih je bila zdaj, je bil naš donos do zrelosti, se pravi za Slovenijo, je bil zdaj nekje dobre dobre 3 odstotke, bomo rekli, zdaj pa mislim, da je padel in je nekje na, ne vem, se bo potem, v bistvu me bo Marjan potem še kaj dopolnil z bolj natančnimi podatki. Se pravi, to pomeni, da se bomo predvidoma, zdaj, ko je pač cikel zniževanja obrestnih mer, da se bomo tudi v prihodnjem letu nekoliko nižje zadolževali.

Zdaj, gospod Vrtovec, vi ste celo razpravo zdaj v bistvu peljali v to smer, da dolg nam nominalno narašča, nam nominalno narašča, ampak zato, ker nam pa BDP hitreje narašča, se nam pa pač dolg v odstotku BDP znižuje. Jaz mislim, da tu je v bistvu odgovor mogoče tudi kar preprost, se pravi, če načelno država uporablja tudi javni denar za produktivne namene, za to, da v bistvu pomaga ustvariti razmere, da BDP raste hitreje kot raste dolg, je potem to ta logična posledica, da ti v bistvu BDP, da s tem, ko se zadolžuješ, pomagaš, da BDP poganjaš, in da v bistvu, če to uspeš, da ti raste BDP hitreje, potem ti delež dolga v BDP pada.

Zdaj, jaz res na današnji komisiji, no, ne bi razpravljala o strukturi davkov. To kar ste povedali, je dejstvo. Slovenija je, kar se tiče, povedali ste delno pravilno, kar se tiče prispevkov smo visoko v Evropi, kar se tiče pa samega davčnega bremena, smo pa pod povprečjem Evrope, ampak struktura davkov, o tem ste verjetno govorili, je pa taka, da na določenih področjih, na obdavčitvi dela, da je pač oziroma da na premoženju poberemo premalo, gledano torej primerjalno podpovprečno premalo pač podpovprečno.

Torej, na obdavčitvi dela pa poberemo v bistvu podpovprečno in ko ste omenjali Hrvaško, ja, je razbremenila ste rekli, delo, ampak je uvedla davek na nepremičnine, tako da, saj to ni nobena skrivnost, da pripravljamo izhodišča za ta del, se pravi, kako, kako spremeniti ta davčni miks, ampak tu je, tu je trčilo že dosti vlad na isti problem, kaj pač pomeni obdavčitev nepremičnin, tako da absolutno bo v tem mandatu oziroma v prihodnjem letu bodo ta izhodišča, kaj se lahko da, kaj se da narediti na tem davčnem miksu, kot mu rečemo, bodo sprejeta, tako, da bomo videli, če bomo, torej če bomo pripravljeni na družbeni dogovor, da strukturo teh davkov spremenimo.

Jaz mislim, da sem, torej te številke, gospod Gregorič, ki ste jih omenjali, ja, 43 milijard je bil lani celoten javni dolg, to sem pač tudi pojasnila glede teh obrestnih mer, zakaj je lanska taka, zakaj je povprečna. Ja, in povprečna ročnost dolga je deset, z zadnjo obveznico, kot ste slišali, da zapade leta 1982. Obresti lani, ki smo jih plačali, so bile 684 milijonov, letos mislim, da se bodo ustavile nekje pod 700, torej nekje na 780, imam jaz v spominu drugo leto v proračunu smo jih načrtovali, mislim, da okrog 820, tako da, ampak tukaj, tukaj tega ne znamo napovedati čisto natančno, ravno zaradi tega, ker vemo, koliko imamo kuponov na obstoječih obveznicah, ne vemo pa oziroma ugibamo lahko, kakšne bodo, pod kakšnimi pogoji se bomo pa na novo zadolžili, se pravi, tako na teh dolgoročnih obveznicah, kot na kratkoročnejših menicah. Gospod Gregorič, ta vaš komentar glede tega, da damo za obresti več kot za znanost in raziskave, Ja, to je ta problematičen del zadolženosti, da je potem treba znaten del ali državnega proračuna ali celotnih javnih financ, se pravi, tudi po drugih enotah, potem nameniti za odplačilo obresti. Tukaj lahko povem, da je, da smo imeli dejansko že bistveno, bistveno večji del proračuna, ki smo ga morali namenjati čez milijardo in v tistih bistveno manjših proračunih, se pravi v tistih proračunih, ki so bili težki recimo deset milijard, se spomnim, da je šla milijarda za obresti, tako da to so bile ene druge razmere, potem je pa naša zakladnica, ki, kot verjetno veste, je prejela tudi nagrado za najboljše upravljanje dolga, ravno zaradi tega, ker so kolegi, pa bodo pač to bolj natančno res lahko sami povedali, ker so šli v vse te zamenjave in so pač optimizirali in zamenjevali obstoječe, obstoječe obveznice z drugimi, z nižjimi kuponi, tako da smo na ta način, s tem aktivnim pristopom k upravljanju dolga, se pravi, ne samo pobrali kakšno nagrado, ampak predvsem prišli do tega, da je delež obresti zdaj obvladljiv spet pod bistveno pod povprečjem, ki ga imajo druge, se pa lahko seveda samo strinjam z vami, da to je bolečina za vsakega, ki pripravlja proračun, ki primerja, koliko gre za obresti, ki so en tak bistveno manj produktiven namen kakor mogoče kaj drugega.

Jaz bi se tukaj ustavila, tako, da če bi me želel še direktor zakladnice kaj dopolniti. Hvala lepa.