Še enkrat lep pozdrav in lep dober dan. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Začenjam 32. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora, Anja Bah Žibert. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Saro Žibrat nadomešča Lucija Tacer, Alenko Jeraj nadomešča Andrej Poglajen in Tamaro Vonta nadomešča Gašper Ovnik. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. Točka - Obravnava Zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni svet Republike Slovenije je na 16. izredni seji 23. 12. 2024 ob obravnavi Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je državni zbor sprejel na 26. izredni seji, 19. 12. 2024 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Prehajamo na obravnavo prve 1. DNEVNEGA REDA. Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli ZAHTEVO DRŽAVNEGA SVETA, DA DRŽAVNI ZBOR RS PONOVNO ODLOČA O ZAKONU O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI Z DNE 23. 12. 2024. Vabljeni na sejo so bili Vlada, Ministrstvo za kulturo in Državni svet. Besedo sedaj dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, Miloš Pohole je z nami.

Še enkrat lep pozdrav in lep dober dan. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Začenjam 32. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora, Anja Bah Žibert. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Saro Žibrat nadomešča Lucija Tacer, Alenko Jeraj nadomešča Andrej Poglajen in Tamaro Vonta nadomešča Gašper Ovnik. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. Točka - Obravnava Zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni svet Republike Slovenije je na 16. izredni seji 23. 12. 2024 ob obravnavi Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je državni zbor sprejel na 26. izredni seji, 19. 12. 2024 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Prehajamo na obravnavo prve 1. DNEVNEGA REDA. Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli ZAHTEVO DRŽAVNEGA SVETA, DA DRŽAVNI ZBOR RS PONOVNO ODLOČA O ZAKONU O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI Z DNE 23. 12. 2024. Vabljeni na sejo so bili Vlada, Ministrstvo za kulturo in Državni svet. Besedo sedaj dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, Miloš Pohole je z nami.

Hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, predstavniki Ministrstva za kulturo in ostali prisotni. Dovolite, da vam na tem mestu predstavim razloge zaradi katerih je Državni svet sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni zbor je zakon sprejel 19. decembra 2024. S strani Državnega sveta je bil zakon proučen glede njegovih pomanjkljivosti, njegove neustreznosti, pravičnosti in sistemskih učinkov. Na podlagi teh ugotovitev je Državni svet dne 23. decembra 2024 sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Vlada navaja, da je zakon pripravila s ciljem nadomestiti zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine, ki je po njenih ocenah zastarel in pomanjkljiv. Računsko sodišče je že leta 2009 opozorilo, da stari zakon ne določa jasnih meril za dodelitev izjemnih pokojnin, kar je povzročilo neenakopravno obravnavo, tveganja za nezakonite odločitve in celo nezmožnost odločanja državnih organov. Vlada je zato menila, da je potrebna pravna ureditev, ki bi zagotovila bolj transparentne postopke, jasna merila ter enakopravno obravnavo prejemnikov dodatka k pokojnini oziroma izredne pokojnine. Kljub temu Državni svet ugotavlja, da novi zakon ne odpravlja ključnih težav na tem področju. Zakon sicer določa pogoje za priznanje dodatka k pokojninam za umetniške dosežke, vendar so merila po oceni Državnega sveta neustrezna. Seznam relevantnih nagrad in priznanj vključen v prilogo zakona, navkljub svoji oceni državnega sveta pretirani širini ni celovit, saj spušča nekatere stanovske nagrade, obenem pa neenakomerno zastopa različne umetniške smeri. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je opozorila, da takšna ureditev ne odraža celotnega dogajanja na področju umetnosti. V 4. členu zakona so določeni različni odmerni odstotki za odmero dodatka, in sicer v višini 100 odstotkov od razlike med odmerjeno in najvišjo možno osnovo za izračun pokojnine za prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo ter 50 odstotkov iste razlike za vse ostale upravičence. Predvideni način odmerjanja dodatka po oceni Državnega sveta povzroča neupravičeno razlikovanje med prejemniki tega dodatka, saj bo višina dodatka obratno sorazmerna višini pokojnine, odmerjene po splošnih predpisih. S tem bo prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah. Poleg tega zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, medtem ko na drugih področjih, na primer na področju znanosti, ohranja staro neustrezno ureditev. To povzroča diskriminacijo in dodatno fragmentacijo sistema, kar je v nasprotju s priporočili Računskega sodišča, ki je že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev. Dodatno izpostavljamo neustrezno oceno finančnih posledic zakona, ki jih Vlada za leto 2025 ocenjuje na višino 180 tisoč evrov, vendar ta ocena v besedilu predloga zakona ni podprta z analizo potencialnih prejemnikov, niti s podatki o nerešenih vlogah iz obdobja veljavnosti starega zakona. Ti podatki so ključni za realno oceno obremenitve državnega proračuna.

Državni svet prav tako opozarja na različno pravno obravnavo oseb, ki so dosegle izjemne dosežke na področju umetnosti, glede na to ali so pravnomočno obsojene pa jim obsodba še ni bila izbrisana, kar pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, na kar je v svojem mnenju k predlogu zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Tako različno obravnavanje pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj je podlaga za različno urejanje niso okoliščine, ki jih dopušča prej navedeni člen Ustave.

Državni svet podpira nagrajevanje izjemnih dosežkov na področju umetnosti, saj ti pomembno prispevajo k razvoju družbe in krepitvi nacionalne identitete vendar pa menimo, da je zakon v trenutni obliki neustrezen. Na podlagi vseh navedenih opozoril in pripomb Državni svet predlaga, da Državni zbor pri ponovnem odločanju o zakonu slednjega zavrne, vlado pa poziva, da v luči napovedane pokojninske reforme pripravi celostno in sistemsko ustrezno rešitev za dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na vseh za državo pomembnih področjih. Hvala lepa.

Hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, predstavniki Ministrstva za kulturo in ostali prisotni. Dovolite, da vam na tem mestu predstavim razloge zaradi katerih je Državni svet sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni zbor je zakon sprejel 19. decembra 2024. S strani Državnega sveta je bil zakon proučen glede njegovih pomanjkljivosti, njegove neustreznosti, pravičnosti in sistemskih učinkov. Na podlagi teh ugotovitev je Državni svet dne 23. decembra 2024 sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Vlada navaja, da je zakon pripravila s ciljem nadomestiti zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine, ki je po njenih ocenah zastarel in pomanjkljiv. Računsko sodišče je že leta 2009 opozorilo, da stari zakon ne določa jasnih meril za dodelitev izjemnih pokojnin, kar je povzročilo neenakopravno obravnavo, tveganja za nezakonite odločitve in celo nezmožnost odločanja državnih organov. Vlada je zato menila, da je potrebna pravna ureditev, ki bi zagotovila bolj transparentne postopke, jasna merila ter enakopravno obravnavo prejemnikov dodatka k pokojnini oziroma izredne pokojnine. Kljub temu Državni svet ugotavlja, da novi zakon ne odpravlja ključnih težav na tem področju. Zakon sicer določa pogoje za priznanje dodatka k pokojninam za umetniške dosežke, vendar so merila po oceni Državnega sveta neustrezna. Seznam relevantnih nagrad in priznanj vključen v prilogo zakona, navkljub svoji oceni državnega sveta pretirani širini ni celovit, saj spušča nekatere stanovske nagrade, obenem pa neenakomerno zastopa različne umetniške smeri. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je opozorila, da takšna ureditev ne odraža celotnega dogajanja na področju umetnosti. V 4. členu zakona so določeni različni odmerni odstotki za odmero dodatka, in sicer v višini 100 odstotkov od razlike med odmerjeno in najvišjo možno osnovo za izračun pokojnine za prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo ter 50 odstotkov iste razlike za vse ostale upravičence. Predvideni način odmerjanja dodatka po oceni Državnega sveta povzroča neupravičeno razlikovanje med prejemniki tega dodatka, saj bo višina dodatka obratno sorazmerna višini pokojnine, odmerjene po splošnih predpisih. S tem bo prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah. Poleg tega zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, medtem ko na drugih področjih, na primer na področju znanosti, ohranja staro neustrezno ureditev. To povzroča diskriminacijo in dodatno fragmentacijo sistema, kar je v nasprotju s priporočili Računskega sodišča, ki je že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev. Dodatno izpostavljamo neustrezno oceno finančnih posledic zakona, ki jih Vlada za leto 2025 ocenjuje na višino 180 tisoč evrov, vendar ta ocena v besedilu predloga zakona ni podprta z analizo potencialnih prejemnikov, niti s podatki o nerešenih vlogah iz obdobja veljavnosti starega zakona. Ti podatki so ključni za realno oceno obremenitve državnega proračuna.

Državni svet prav tako opozarja na različno pravno obravnavo oseb, ki so dosegle izjemne dosežke na področju umetnosti, glede na to ali so pravnomočno obsojene pa jim obsodba še ni bila izbrisana, kar pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, na kar je v svojem mnenju k predlogu zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Tako različno obravnavanje pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj je podlaga za različno urejanje niso okoliščine, ki jih dopušča prej navedeni člen Ustave.

Državni svet podpira nagrajevanje izjemnih dosežkov na področju umetnosti, saj ti pomembno prispevajo k razvoju družbe in krepitvi nacionalne identitete vendar pa menimo, da je zakon v trenutni obliki neustrezen. Na podlagi vseh navedenih opozoril in pripomb Državni svet predlaga, da Državni zbor pri ponovnem odločanju o zakonu slednjega zavrne, vlado pa poziva, da v luči napovedane pokojninske reforme pripravi celostno in sistemsko ustrezno rešitev za dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na vseh za državo pomembnih področjih. Hvala lepa.

Hvala lepa. Hvala lepa državnemu svetniku za to predstavitev. Sedaj pa predajam besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kulturo magistru Marku Rusjanu.

Hvala lepa. Hvala lepa državnemu svetniku za to predstavitev. Sedaj pa predajam besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kulturo magistru Marku Rusjanu.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem sodelujočim na tej nujni seji Odbora za kulturo.

Jaz bi kar nadaljeval tam, kjer je predstavnik Državnega sveta končal. Državni svet poziva Vlado, da pripravi sistemsko za vsa področja primerljivo. Ta predlog zakona lih ravno to počne. 33 let oziroma zdaj bo že kmalu 34 let, velja še, plus 16 let prejšnje države, se pravi 50, več kot 50 let bo zdaj, velja že zakon o izjemnih pokojninah. Računsko sodišče je leta 2009 ugotovilo, da ta ureditev ni ustrezna, in da je potrebno pripraviti nove zakone, ki bodo transparentno in jasno določili kriterije po katerih se podeljuje najvišjo, dejansko najvišje pokojnine v tej državi. Na področju športa so to naredili v letu 2017. Ministrstvo za kulturo je v tem mandatu končno pripravilo tudi za področje kulture, tako da tu, če sledimo predlogu Državnega sveta, dejansko mi temu sledimo.

Kar se tiče vsebinsko, kar je bilo, kar so glavni očitki. Tukaj gre za dodatek, ki bo lahko nekomu, ki je dosegel najvišje dosežke na področju umetnosti v tej državi, omogočila da bo prejemnik skupno najvišjo možno odmerjeno pokojnino, zato smo postavili tak sistem, da se bo postavila, da se bo upoštevalo, ugotavljalo koliko je, koliko prejema pokojnino v tistem trenutku, ko vloži predlog za določitev dodatka in se doda k tej razliki, k tej osnovi doda ta razlika, da postane prejemnik te najvišje pokojnine in to je v bistvu enako, kot velja po sedaj veljavnem zakonu, kjer so se tudi v tem in v prejšnjem mandatu že podeljevale te izjemne pokojnine, ne glede na to kakšno višino odmerjene pokojnine je ta posameznik imel. Dodali pa smo, da določene nagrade, se pravi, lahko dobi 50 procentov razlike med svojo pokojnino in najvišjo, ker so tudi, ker smo s tem tudi rangirali tistim, ki so res najvišje, veda življenjska, Prešernova nagrada, da se samo dve na leto podeljuje in ostale potem, ki so manj hierarhično nižje. Tudi Zakon o dodatku pokojnine za delo in izjemne dosežke na področju športa rangira, ne dodaja sem enako. Imajo pa oni drugačen sistem, zato ker imajo, ker je lažje merljiv tudi zaradi določenih odličij, ki se na tekmovanjih lahko pridobi. Zdaj, eden od očitkov, ki se stalno ponavlja v tem zdaj že dolgem zakonodajnem postopku je to, da priloga 1, ki določa te dodatne nagrade, ki so pogoj za skupaj s to nagrado Prešernovega sklada za 50 procentno razliko. Tukaj gre za to, da smo tudi mi izhajali iz stanja na, lahko rečemo temu terenu oziroma odraz dogajanja na področju umetnosti, kjer je na določenih področjih umetnosti teh nagrad skozi zgodovino, so se bolj vzpostavile in se dolgotrajno že neko zgodovino, tradicijo podeljujejo, na določenih področjih pa ne, in zaradi tega mogoče na prvi pogled deluje neko nesorazmerje. So pa na njej tudi določene nagrade, ki jih podeljuje stanovska društva, tako da so tudi to neka določena področja umetnosti se je to tudi dodalo. Očitek je tudi, da so uvrščena sedaj tudi, tudi, da imajo pravico tudi tisti, ki prejme državno odlikovanje, se pravi, predsednika države ali pa predsednica države za področje umetnosti. Ampak to predvsem zaradi tega, ker ne obstajajo določene tradicionalne nagrade na določenih področjih. To imamo tak primer, kjer je bila tudi podeljena tako potovanje, imamo primer za področje stripa, Miki Muster je dobil leta 2014, popularna glasba, ki tudi nima svojih nagrad takih, vsaj takih, da bi bila primerljiva z ostalimi nagradami, ki so v prilogi 1, So tudi 2. 24 dobili Laibach, Pankrti, Kameleoni na primer. Tako da tudi s tem dopolnjujemo ta manko lahko.

Zdaj, očitek je bil še glede finančnih posledic, da niso jasne. Tudi dejansko mi ne moremo vedeti v naprej, koliko bo novih vlog prišlo. Vemo, koliko bo lahko potencialnih vnaprej, ker se omejeno število nagrad je teh Prešernovih. Tako da tukaj vemo koliko jih lahko letno potencialnih novih se pojavi v nekem časovnem obdobju, ker to vedno velja šele takrat, ko dobiš pravico do pokojnine. Se pravi, to tudi če dobiš ti nagrado prej ne moreš uveljavljati te pravice. Tako da to je vse potencialno.

Je pa, dejansko so tudi določene, in to je bilo tudi vprašanje, večkrat tudi določene vloge, ki so bile vložene, pa se jih niso obravnavali zaradi tega, ker so bili pomisleki glede, zaradi, prav zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da to ni primeren način, da se še podeljuje. In zaradi tega smo mi raje pripravili nov zakon, da se te vloge pol čim prej sprocesirajo. Žal se zaradi zakonodajnih, postopka in možnih procesnih pravic, seveda, ki jih imajo vsi vpleteni, postopek malo zavlekel, ampak prepričan sem, da bomo končno prišli do cilja in da te vloge čim prej na ministrstvu sprocesiramo in da ti ljudje, ki so že upokojeni in dejansko dobijo in da imajo še v tem življenju še kaj tudi zato, kar so naredili za našo državo in dejansko kot naš narod tudi dobijo neko finančno zadoščenje.

Trenutno je pri nas takih vlog 27, vendar realno po, če bomo gledali po kriterijih, ki bodo po tem novem zakonu, je tukaj lahko od 10 do 14 bi jih lahko pridobilo, ampak to niso vsi. Potem bi bilo šest, bi dobilo to najvišjo, osem pa to 50 procentno, tako da imamo tukaj... To lahko povem, to je pač neuradno, ker pač niso še procesirane, ne procesirane te vloge, ker ne morejo biti oziroma čakamo, da se zakon sprejme in potem po Zakonu in na podlagi tega smo tudi mi naredili te izračune, ki so del predloga zakona. Hvala.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem sodelujočim na tej nujni seji Odbora za kulturo.

Jaz bi kar nadaljeval tam, kjer je predstavnik Državnega sveta končal. Državni svet poziva Vlado, da pripravi sistemsko za vsa področja primerljivo. Ta predlog zakona lih ravno to počne. 33 let oziroma zdaj bo že kmalu 34 let, velja še, plus 16 let prejšnje države, se pravi 50, več kot 50 let bo zdaj, velja že zakon o izjemnih pokojninah. Računsko sodišče je leta 2009 ugotovilo, da ta ureditev ni ustrezna, in da je potrebno pripraviti nove zakone, ki bodo transparentno in jasno določili kriterije po katerih se podeljuje najvišjo, dejansko najvišje pokojnine v tej državi. Na področju športa so to naredili v letu 2017. Ministrstvo za kulturo je v tem mandatu končno pripravilo tudi za področje kulture, tako da tu, če sledimo predlogu Državnega sveta, dejansko mi temu sledimo.

Kar se tiče vsebinsko, kar je bilo, kar so glavni očitki. Tukaj gre za dodatek, ki bo lahko nekomu, ki je dosegel najvišje dosežke na področju umetnosti v tej državi, omogočila da bo prejemnik skupno najvišjo možno odmerjeno pokojnino, zato smo postavili tak sistem, da se bo postavila, da se bo upoštevalo, ugotavljalo koliko je, koliko prejema pokojnino v tistem trenutku, ko vloži predlog za določitev dodatka in se doda k tej razliki, k tej osnovi doda ta razlika, da postane prejemnik te najvišje pokojnine in to je v bistvu enako, kot velja po sedaj veljavnem zakonu, kjer so se tudi v tem in v prejšnjem mandatu že podeljevale te izjemne pokojnine, ne glede na to kakšno višino odmerjene pokojnine je ta posameznik imel. Dodali pa smo, da določene nagrade, se pravi, lahko dobi 50 procentov razlike med svojo pokojnino in najvišjo, ker so tudi, ker smo s tem tudi rangirali tistim, ki so res najvišje, veda življenjska, Prešernova nagrada, da se samo dve na leto podeljuje in ostale potem, ki so manj hierarhično nižje. Tudi Zakon o dodatku pokojnine za delo in izjemne dosežke na področju športa rangira, ne dodaja sem enako. Imajo pa oni drugačen sistem, zato ker imajo, ker je lažje merljiv tudi zaradi določenih odličij, ki se na tekmovanjih lahko pridobi. Zdaj, eden od očitkov, ki se stalno ponavlja v tem zdaj že dolgem zakonodajnem postopku je to, da priloga 1, ki določa te dodatne nagrade, ki so pogoj za skupaj s to nagrado Prešernovega sklada za 50 procentno razliko. Tukaj gre za to, da smo tudi mi izhajali iz stanja na, lahko rečemo temu terenu oziroma odraz dogajanja na področju umetnosti, kjer je na določenih področjih umetnosti teh nagrad skozi zgodovino, so se bolj vzpostavile in se dolgotrajno že neko zgodovino, tradicijo podeljujejo, na določenih področjih pa ne, in zaradi tega mogoče na prvi pogled deluje neko nesorazmerje. So pa na njej tudi določene nagrade, ki jih podeljuje stanovska društva, tako da so tudi to neka določena področja umetnosti se je to tudi dodalo. Očitek je tudi, da so uvrščena sedaj tudi, tudi, da imajo pravico tudi tisti, ki prejme državno odlikovanje, se pravi, predsednika države ali pa predsednica države za področje umetnosti. Ampak to predvsem zaradi tega, ker ne obstajajo določene tradicionalne nagrade na določenih področjih. To imamo tak primer, kjer je bila tudi podeljena tako potovanje, imamo primer za področje stripa, Miki Muster je dobil leta 2014, popularna glasba, ki tudi nima svojih nagrad takih, vsaj takih, da bi bila primerljiva z ostalimi nagradami, ki so v prilogi 1, So tudi 2. 24 dobili Laibach, Pankrti, Kameleoni na primer. Tako da tudi s tem dopolnjujemo ta manko lahko.

Zdaj, očitek je bil še glede finančnih posledic, da niso jasne. Tudi dejansko mi ne moremo vedeti v naprej, koliko bo novih vlog prišlo. Vemo, koliko bo lahko potencialnih vnaprej, ker se omejeno število nagrad je teh Prešernovih. Tako da tukaj vemo koliko jih lahko letno potencialnih novih se pojavi v nekem časovnem obdobju, ker to vedno velja šele takrat, ko dobiš pravico do pokojnine. Se pravi, to tudi če dobiš ti nagrado prej ne moreš uveljavljati te pravice. Tako da to je vse potencialno.

Je pa, dejansko so tudi določene, in to je bilo tudi vprašanje, večkrat tudi določene vloge, ki so bile vložene, pa se jih niso obravnavali zaradi tega, ker so bili pomisleki glede, zaradi, prav zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da to ni primeren način, da se še podeljuje. In zaradi tega smo mi raje pripravili nov zakon, da se te vloge pol čim prej sprocesirajo. Žal se zaradi zakonodajnih, postopka in možnih procesnih pravic, seveda, ki jih imajo vsi vpleteni, postopek malo zavlekel, ampak prepričan sem, da bomo končno prišli do cilja in da te vloge čim prej na ministrstvu sprocesiramo in da ti ljudje, ki so že upokojeni in dejansko dobijo in da imajo še v tem življenju še kaj tudi zato, kar so naredili za našo državo in dejansko kot naš narod tudi dobijo neko finančno zadoščenje.

Trenutno je pri nas takih vlog 27, vendar realno po, če bomo gledali po kriterijih, ki bodo po tem novem zakonu, je tukaj lahko od 10 do 14 bi jih lahko pridobilo, ampak to niso vsi. Potem bi bilo šest, bi dobilo to najvišjo, osem pa to 50 procentno, tako da imamo tukaj... To lahko povem, to je pač neuradno, ker pač niso še procesirane, ne procesirane te vloge, ker ne morejo biti oziroma čakamo, da se zakon sprejme in potem po Zakonu in na podlagi tega smo tudi mi naredili te izračune, ki so del predloga zakona. Hvala.

Hvala lepa, spoštovanemu državnemu sekretarju.

Sedaj pa odpiram razpravo in sprašujem, kdo želi razpravljati? Andrej Hoivik, ste se prijavili? Imate besedo.

Hvala lepa, spoštovanemu državnemu sekretarju.

Sedaj pa odpiram razpravo in sprašujem, kdo želi razpravljati? Andrej Hoivik, ste se prijavili? Imate besedo.