Še enkrat lep pozdrav in lep dober dan. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Začenjam 32. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti članica odbora, Anja Bah Žibert. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Saro Žibrat nadomešča Lucija Tacer, Alenko Jeraj nadomešča Andrej Poglajen in Tamaro Vonta nadomešča Gašper Ovnik. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. Točka - Obravnava Zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni svet Republike Slovenije je na 16. izredni seji 23. 12. 2024 ob obravnavi Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je državni zbor sprejel na 26. izredni seji, 19. 12. 2024 na podlagi 3. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Prehajamo na obravnavo prve 1. DNEVNEGA REDA. Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli ZAHTEVO DRŽAVNEGA SVETA, DA DRŽAVNI ZBOR RS PONOVNO ODLOČA O ZAKONU O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI Z DNE 23. 12. 2024. Vabljeni na sejo so bili Vlada, Ministrstvo za kulturo in Državni svet. Besedo sedaj dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku, Miloš Pohole je z nami.

Hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, predstavniki Ministrstva za kulturo in ostali prisotni. Dovolite, da vam na tem mestu predstavim razloge zaradi katerih je Državni svet sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni zbor je zakon sprejel 19. decembra 2024. S strani Državnega sveta je bil zakon proučen glede njegovih pomanjkljivosti, njegove neustreznosti, pravičnosti in sistemskih učinkov. Na podlagi teh ugotovitev je Državni svet dne 23. decembra 2024 sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Vlada navaja, da je zakon pripravila s ciljem nadomestiti zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine, ki je po njenih ocenah zastarel in pomanjkljiv. Računsko sodišče je že leta 2009 opozorilo, da stari zakon ne določa jasnih meril za dodelitev izjemnih pokojnin, kar je povzročilo neenakopravno obravnavo, tveganja za nezakonite odločitve in celo nezmožnost odločanja državnih organov. Vlada je zato menila, da je potrebna pravna ureditev, ki bi zagotovila bolj transparentne postopke, jasna merila ter enakopravno obravnavo prejemnikov dodatka k pokojnini oziroma izredne pokojnine. Kljub temu Državni svet ugotavlja, da novi zakon ne odpravlja ključnih težav na tem področju. Zakon sicer določa pogoje za priznanje dodatka k pokojninam za umetniške dosežke, vendar so merila po oceni Državnega sveta neustrezna. Seznam relevantnih nagrad in priznanj vključen v prilogo zakona, navkljub svoji oceni državnega sveta pretirani širini ni celovit, saj spušča nekatere stanovske nagrade, obenem pa neenakomerno zastopa različne umetniške smeri. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je opozorila, da takšna ureditev ne odraža celotnega dogajanja na področju umetnosti. V 4. členu zakona so določeni različni odmerni odstotki za odmero dodatka, in sicer v višini 100 odstotkov od razlike med odmerjeno in najvišjo možno osnovo za izračun pokojnine za prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo ter 50 odstotkov iste razlike za vse ostale upravičence. Predvideni način odmerjanja dodatka po oceni Državnega sveta povzroča neupravičeno razlikovanje med prejemniki tega dodatka, saj bo višina dodatka obratno sorazmerna višini pokojnine, odmerjene po splošnih predpisih. S tem bo prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah. Poleg tega zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, medtem ko na drugih področjih, na primer na področju znanosti, ohranja staro neustrezno ureditev. To povzroča diskriminacijo in dodatno fragmentacijo sistema, kar je v nasprotju s priporočili Računskega sodišča, ki je že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev. Dodatno izpostavljamo neustrezno oceno finančnih posledic zakona, ki jih Vlada za leto 2025 ocenjuje na višino 180 tisoč evrov, vendar ta ocena v besedilu predloga zakona ni podprta z analizo potencialnih prejemnikov, niti s podatki o nerešenih vlogah iz obdobja veljavnosti starega zakona. Ti podatki so ključni za realno oceno obremenitve državnega proračuna.

Državni svet prav tako opozarja na različno pravno obravnavo oseb, ki so dosegle izjemne dosežke na področju umetnosti, glede na to ali so pravnomočno obsojene pa jim obsodba še ni bila izbrisana, kar pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, na kar je v svojem mnenju k predlogu zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Tako različno obravnavanje pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj je podlaga za različno urejanje niso okoliščine, ki jih dopušča prej navedeni člen Ustave.

Državni svet podpira nagrajevanje izjemnih dosežkov na področju umetnosti, saj ti pomembno prispevajo k razvoju družbe in krepitvi nacionalne identitete vendar pa menimo, da je zakon v trenutni obliki neustrezen. Na podlagi vseh navedenih opozoril in pripomb Državni svet predlaga, da Državni zbor pri ponovnem odločanju o zakonu slednjega zavrne, vlado pa poziva, da v luči napovedane pokojninske reforme pripravi celostno in sistemsko ustrezno rešitev za dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na vseh za državo pomembnih področjih. Hvala lepa.

Hvala lepa. Hvala lepa državnemu svetniku za to predstavitev. Sedaj pa predajam besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kulturo magistru Marku Rusjanu.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem sodelujočim na tej nujni seji Odbora za kulturo.

Jaz bi kar nadaljeval tam, kjer je predstavnik Državnega sveta končal. Državni svet poziva Vlado, da pripravi sistemsko za vsa področja primerljivo. Ta predlog zakona lih ravno to počne. 33 let oziroma zdaj bo že kmalu 34 let, velja še, plus 16 let prejšnje države, se pravi 50, več kot 50 let bo zdaj, velja že zakon o izjemnih pokojninah. Računsko sodišče je leta 2009 ugotovilo, da ta ureditev ni ustrezna, in da je potrebno pripraviti nove zakone, ki bodo transparentno in jasno določili kriterije po katerih se podeljuje najvišjo, dejansko najvišje pokojnine v tej državi. Na področju športa so to naredili v letu 2017. Ministrstvo za kulturo je v tem mandatu končno pripravilo tudi za področje kulture, tako da tu, če sledimo predlogu Državnega sveta, dejansko mi temu sledimo.

Kar se tiče vsebinsko, kar je bilo, kar so glavni očitki. Tukaj gre za dodatek, ki bo lahko nekomu, ki je dosegel najvišje dosežke na področju umetnosti v tej državi, omogočila da bo prejemnik skupno najvišjo možno odmerjeno pokojnino, zato smo postavili tak sistem, da se bo postavila, da se bo upoštevalo, ugotavljalo koliko je, koliko prejema pokojnino v tistem trenutku, ko vloži predlog za določitev dodatka in se doda k tej razliki, k tej osnovi doda ta razlika, da postane prejemnik te najvišje pokojnine in to je v bistvu enako, kot velja po sedaj veljavnem zakonu, kjer so se tudi v tem in v prejšnjem mandatu že podeljevale te izjemne pokojnine, ne glede na to kakšno višino odmerjene pokojnine je ta posameznik imel. Dodali pa smo, da določene nagrade, se pravi, lahko dobi 50 procentov razlike med svojo pokojnino in najvišjo, ker so tudi, ker smo s tem tudi rangirali tistim, ki so res najvišje, veda življenjska, Prešernova nagrada, da se samo dve na leto podeljuje in ostale potem, ki so manj hierarhično nižje. Tudi Zakon o dodatku pokojnine za delo in izjemne dosežke na področju športa rangira, ne dodaja sem enako. Imajo pa oni drugačen sistem, zato ker imajo, ker je lažje merljiv tudi zaradi določenih odličij, ki se na tekmovanjih lahko pridobi. Zdaj, eden od očitkov, ki se stalno ponavlja v tem zdaj že dolgem zakonodajnem postopku je to, da priloga 1, ki določa te dodatne nagrade, ki so pogoj za skupaj s to nagrado Prešernovega sklada za 50 procentno razliko. Tukaj gre za to, da smo tudi mi izhajali iz stanja na, lahko rečemo temu terenu oziroma odraz dogajanja na področju umetnosti, kjer je na določenih področjih umetnosti teh nagrad skozi zgodovino, so se bolj vzpostavile in se dolgotrajno že neko zgodovino, tradicijo podeljujejo, na določenih področjih pa ne, in zaradi tega mogoče na prvi pogled deluje neko nesorazmerje. So pa na njej tudi določene nagrade, ki jih podeljuje stanovska društva, tako da so tudi to neka določena področja umetnosti se je to tudi dodalo. Očitek je tudi, da so uvrščena sedaj tudi, tudi, da imajo pravico tudi tisti, ki prejme državno odlikovanje, se pravi, predsednika države ali pa predsednica države za področje umetnosti. Ampak to predvsem zaradi tega, ker ne obstajajo določene tradicionalne nagrade na določenih področjih. To imamo tak primer, kjer je bila tudi podeljena tako potovanje, imamo primer za področje stripa, Miki Muster je dobil leta 2014, popularna glasba, ki tudi nima svojih nagrad takih, vsaj takih, da bi bila primerljiva z ostalimi nagradami, ki so v prilogi 1, So tudi 2. 24 dobili Laibach, Pankrti, Kameleoni na primer. Tako da tudi s tem dopolnjujemo ta manko lahko.

Zdaj, očitek je bil še glede finančnih posledic, da niso jasne. Tudi dejansko mi ne moremo vedeti v naprej, koliko bo novih vlog prišlo. Vemo, koliko bo lahko potencialnih vnaprej, ker se omejeno število nagrad je teh Prešernovih. Tako da tukaj vemo koliko jih lahko letno potencialnih novih se pojavi v nekem časovnem obdobju, ker to vedno velja šele takrat, ko dobiš pravico do pokojnine. Se pravi, to tudi če dobiš ti nagrado prej ne moreš uveljavljati te pravice. Tako da to je vse potencialno.

Je pa, dejansko so tudi določene, in to je bilo tudi vprašanje, večkrat tudi določene vloge, ki so bile vložene, pa se jih niso obravnavali zaradi tega, ker so bili pomisleki glede, zaradi, prav zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da to ni primeren način, da se še podeljuje. In zaradi tega smo mi raje pripravili nov zakon, da se te vloge pol čim prej sprocesirajo. Žal se zaradi zakonodajnih, postopka in možnih procesnih pravic, seveda, ki jih imajo vsi vpleteni, postopek malo zavlekel, ampak prepričan sem, da bomo končno prišli do cilja in da te vloge čim prej na ministrstvu sprocesiramo in da ti ljudje, ki so že upokojeni in dejansko dobijo in da imajo še v tem življenju še kaj tudi zato, kar so naredili za našo državo in dejansko kot naš narod tudi dobijo neko finančno zadoščenje.

Trenutno je pri nas takih vlog 27, vendar realno po, če bomo gledali po kriterijih, ki bodo po tem novem zakonu, je tukaj lahko od 10 do 14 bi jih lahko pridobilo, ampak to niso vsi. Potem bi bilo šest, bi dobilo to najvišjo, osem pa to 50 procentno, tako da imamo tukaj... To lahko povem, to je pač neuradno, ker pač niso še procesirane, ne procesirane te vloge, ker ne morejo biti oziroma čakamo, da se zakon sprejme in potem po Zakonu in na podlagi tega smo tudi mi naredili te izračune, ki so del predloga zakona. Hvala.

Hvala lepa, spoštovanemu državnemu sekretarju.

Sedaj pa odpiram razpravo in sprašujem, kdo želi razpravljati? Andrej Hoivik, ste se prijavili? Imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani predstavnik Državnega sveta, spoštovani državni sekretar, zainteresirana javnost, predvsem večina tako imenovanih navadnih upokojencev, preko 640 tisoč jih je v Republiki Sloveniji in spoštovana vladna koalicija.

Naj za uvod povem, da danes ima vladna koalicija, torej gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati možnost, zadnjo možnost, priložnost, da ta zakon zavrne. In še enkrat, da ga zavrne imajo razlog v 640 tisoč tako imenovanih navadnih upokojencev, ki po besedah predsednika vlade doktorja Roberta Goloba ne zaslužijo božičnice, kjer so se pokojnine v letu 2024 zvišale toliko, da so primerljive z višanjem standarda domače oziroma trošarin ali pa dajmo reči, povezano z inflacijo, ob tem, ko bodo glasovali o tem zakonu, naj jih spomnim na par podatkov. Zdaj, očitali mi boste, da sem populist, očitali mi boste, da zavajam, da mečem vse v isti koš, ampak to so podatki ZPIZ, torej organa, neodvisnega, upam da ga še niste depolitizirali, ki predstavlja letno in mesečno statistiko gibanja pokojnin. V novembru 2024 je več kot 235 tisoč upokojencev tukaj so razporejeni tisti, ki nimajo sorazmernih delov pokojnin ali delnih pokojnin, dobivalo manj kot 1000 evrov neto pokojnine. Kar 19 tisoč jih je prejemalo manj kot 500 evrov mesečne pokojnine. V Republiki Sloveniji je najnižja pokojninska osnova v letu 2024 znašala 1203 evre, kar prevedeno pomeni pravzaprav, da so tisti, ki so 40 let delali in so delali za minimalno plačilo, so upravičeni do slabih 764 evrov mesečne pokojnine za 40 let delovne dobe. V letu 2023 so bili uživalci izjemnih pokojnin po zakonu, ki je res star več kot 50 let in še velja, tudi tukaj se moramo vprašati kako je to možno, je bilo upravičencev, govorim za leto 2023, 121, od katerih jih je 66 prejemalo starostno pokojnino, torej to so bili upravičenci, direktni, in kar 55 je bilo takih pokojnin, družinskih ali vdovskih, to pomeni, da so bile podedovane ali prevzete s strani umrlega, ki je prej prejemal to pokojnino, teh je bilo 121 in v letu 2023 je to za proračun znašalo 737 tisoč evrov. Navajal sem podatke ZPIZ. Ta zakon pravzaprav nima drastičnih finančnih posledic, naj to še enkrat ponovim, nima drastičnih finančnih posledic, ima pa veliko, veliko večjo posledico. Minister za delo, gospod Luka Mesec, nekdanji koordinator stranke Levica, zdaj drugi mož stranke najbrž, zagotovo ga aktualna ministrica za kulturo, ki je prevzela vodstvo te stranke posluša, je enkrat mislim, da na Državnem zboru dejal, da so pokojnine odraz minulega dela in hkrati tudi socialni korektiv. To pomeni, toliko kot si državi plačal iz razlike bruto neto in tudi delodajalec je plačal iz bruto bruto do bruta, toliko potem si nekako vreden, da ti država, tudi zaradi ustavno varovane kategorije socialne države plačuje pokojnino. Zdaj bi lahko več ur in tudi nisem jaz strokovnjak na področju pokojnin, to je na primer moja kolegica Karmen Furman ali pa Rado Gladek, tudi kolega, oba, gospod Podkrajšek in gospod Lisec, ki sta dlje časa v tem Državnem zboru, zagotovo je bilo več teh tem obravnavanih in vsi se lahko strinjamo, da najbrž nikoli ne bomo dosegli momenta, ko bomo rekli, vsi upokojenci imajo dostojne pokojnine. Žal živimo v taki realnosti in ne verjamem, da je kje kakšna država na svetu, ki bi lahko podobno trdila. Ali... Morda kakšna Norveška ali pa Švica, morda. In problem te zakonske materije pa je, da Vlada, res je, resnično ureja področje na katerega opozarja Računsko sodišče iz mnenja iz leta 2009, na katerega je opozarjal tudi nenazadnje SDS minister za kulturo, doktor Vasko Simoniti, tudi ob dejstvu, da so vse vlade do sedaj, leve ali desne, izplačevale takšne pokojnine, dodatne pokojnine, dodatne za kulturnike na področju vrhunskosti oziroma vrhunskih dosežkov, vendar ni pa bilo političnega momenta, da bi takšen zakon, kot ga zdaj predlaga Golobova vlada oziroma ministrica za kulturo doktorica Asta Vrečko, ko obenem dviguje obvezni zdravstveni prispevek za vse upokojence, za vse, ko je govorila, da ga bo ukinila, pa ga zdaj dviguje z marcem, in ga morajo plačevati vsi. Prej 5 procentov, se mi zdi, da ni plačevalo prispevkov in to najbrž niso bili bogati upokojenci, ampak tisti iz dna, govorim iz dna v finančnem smislu. Ob tem, ko vlada Roberta Goloba s 1. julijem 1 odstotek neto pokojnin odščipne vsakemu upokojencu ali ima 350 evrov penzije ali ima 750 evrov penzije ali pa 3 tisoč evrov penzije. In ob tem momentu, ko je Vlada Roberta Goloba z Zakonom o izvrševanju proračuna dodala 5 borih evrov k letnemu dodatku za celo leto upokojencem z najnižjimi pokojninami, in ko ta ista Vlada predlaga tak zakon, je to zelo, zelo narobe. Zelo narobe. Še pred sprejemom pokojninske reforme, pred sprejemom pokojninske reforme, ki morda bo morda ne bo, pred ureditvijo dolgotrajne oskrbe. Edina reforma, ki pravzaprav ni bila reforma, je bila povišica bruto bruto plač v javnem sektorju za 190 tisoč javnih uslužbencev. Kaj pa upokojenci, spoštovana vladna koalicija oziroma Vlada? Ja upokojenci, ki so doprinesli tako levi kot desni kot levi kot desni ali pa nazorsko pluralni ali pa sredinski. Vseeno, liberalci, konservativci, ultra levičarji, ultra desničarji, ni pomembno, pa so bili uslišani oziroma jih vlada nagrajuje zdaj s sistemskim zakonom na področju kulture, ne na vseh področjih, ne na področju, ne na področju znanosti, ne na področju morda gospodarske vrhunskosti ali pa drugih področij, ki bi si po tem takem lahko tudi zaslužili maksimalne pokojnine, ki so določene s sklepom ZPIZ za vsako leto posebej, oni gredo na elito, kulturno elito, manjšino, peščico bi rekla Levica, zelo majhno peščico. Za katero ceno, se sprašujem? Za kakšno ceno, se sprašujem? Najbrž ne za ceno upoštevanja računskega sodišča, kajti če bi to držalo, Svetlana Makarovič nikoli ne bi prejela finančnega vračila iz leta 2000, sploh ob tem, ko je Računsko sodišče to razglasilo za protizakonito. In smo imeli mnogo sej na Odboru za kulturo, tudi Nova Slovenija, ki vodi KNJF, tudi tam se je razpravljalo o tem, ampak Vlada je vedno trdila, da je delovala prav, da je ravnala prav. In takrat je Računsko sodišče takole zamahnila proti Računskemu sodišču, sedaj pa je tista podlaga Računsko sodišče, ki je opozorilo, da je potrebno te pokojnine sistemsko urediti. In še enkrat, lahko se strinjamo, da je potrebno to urediti, ampak še enkrat, ob Vladi, ki povprečnemu državljanu, ki ima starostne pokojnine, povprečno govorim, okoli 950 evrov, za leto 2024 nalaga 10 evrov več davka na dolgotrajno oskrbo, nalaga vsaj 3 evre mesečnega dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, kar nanese 36 evrov na leto, in mu daje teh 5 evrov dodatka na leto, govorim za leto 2025, obenem pa, ko upokojenci, pa so to lahko politiki ali pa apolitiki, protestirajo zaradi nižjih pokojnin, pravi, da ti politizirajo in so satelit največje opozicijske stranke, pa se borijo za pravice upokojencev leve, desne, sredinske. Hkrati pa je njen primarni cilj zagotoviti ta zakon, da začne veljati, krši Poslovnik Državnega zbora in to ne Vlada, to pa je res, ampak predsednica Državnega zbora eklatantno, da se čim prej pobuda za posvetovalni referendum umakne, da se umakne z mize, kjer bi ljudi vprašali na posvetovalnem referendumu, ali menite, da si vrhunski umetniki, ki so prejemniki Prešernovih nagrad, nagrad Prešernovega sklada, nagrad ki jih dobijo na podlagi zakona o odlikovanju, ki jih podeljuje predsednica države in še ob tem morajo dosegati en pogoj iz priloge ena, kjer je spisek več kot 20 nagrad in ene ali ene od visokih mednarodnih priznanj, zaslužijo v letu 2025, tisti, ki bodo vložili vlogo v letu 2024, 3 tisoč 55 evrov pokojnine? 3055 evrov neto pokojnine, za Prešernove nagrajence, govorim, ali pa pol manj, torej najmanj 1520 evrov pokojnine za tiste, ki so nagrajenci Prešernovega sklada ali pa nagrajenci po Zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije in mislim, da bi bil večinski odgovor teh upokojencev, morda tudi drugih aktivnih državljanov, velik ne, ker vlada z večino poslancev, 53 jih imate, ne zmore pripraviti reform, ki jih ta država potrebuje, govorim sedaj o pokojninski reformi. Zmore pa imeti politično voljo in moč, da ta zakon, ki ga danes obravnavamo, čim hitreje izpelje in realizira. Žal taka vlada v mojih očeh ni iskrena in zgolj zasleduje parcialne interese te kulturne elite, ki jo bo lahko nagovarjala ali pred volitvami ali pa kdaj, ko bo čas primeren za nagovarjanje teh. Jaz sem se nedavno pogovarjal in je tudi rekel, da ga lahko javno omenim, ga bom s Prešernovim nagrajencem, ki prihaja iz Škofje Loke, to je gospod Gvardjančič, vrhunski akademski slikar. In sem mu rekel, veš, ko je rekel, da ga lahko tikam, je rekel, jaz nisem politik, tudi nisem nikoli se razglašal za politika, ampak ali misliš, da je mene Asta Vrečko enkrat vprašala, kaj si mislim o teh pokojninah, pa je Prešernov nagrajenec, torej tudi on bo lahko dobil 3 tisoč 55 evrov mesečne pokojnine. Dejal je, da je to podlo. On je bil zaposlen kot večina ljudi, plačeval je prispevke v državi, plačeval si je za svojo pokojnino in je bila prigarana, hkrati pa je bil tako izjemen, da je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo dve leti nazaj in najbrž, če bi še koga vprašal, bi podobno razmišljal. S tem zakonom, spoštovana vladna koalicija, kajti zdaj je to vse v rokah Državnega zbora, ne več Vlade, boste sporočali tem 640 plus tisoč upokojencem, da se borite za peščico, da ste za blaginjo peščice in ne večine. In še enkrat, če bi bile razmere v letu 2025 drugačne, da bi upokojenci pridobili višje neto pokojnine, da bi bila urejena dolgotrajna oskrba, da bi bili urejeni statusi, morda tudi drugih spektrov, ali so to kmečke pokojnine, vdovske pokojnine in tako naprej in bi bile v skladu z načeli socialne države in da z načeli, da upokojenci živijo sebi primerno vredno življenje, potem bi lahko ta zakon tudi opozicijska stranka morda s stisnjenimi zobmi, podprla ali pa se vzdržali. Ampak ob teh razmerah, spoštovani, ki sem jih prej naštel, je pa to abotno, uporabil to besedo, abotno. Vi ste v zakonu, spoštovani, zapisali primerjalno, da se tudi v drugih državah poslužujejo takih dodatkov. To drži, edino šel sem kar sam gledati v zgodovino tudi obravnave tega zakona, ki se pravzaprav vleče že od leta 1990, veliko ministrov za kulturo si je polomilo zobe, ko je to predlagala, nenazadnje tudi zdaj državni svetnik, bivši minister za kulturo, gospod Školč, ki je kritik tega zakona, pa je liberalni minister, bil je minister za kulturo LDS, pa je nasprotnik tega zakona, je lepo povedal tudi v obrazložitvi pred božičnimi prazniki na nujni seji Državnega sveta. In izpostaviti je tukaj potrebno, da je že zdaj za te vrhunske umetnike uveljavljena tako imenovana republiška priznavalnina, to je denar, ki ga Republika Slovenija da upokojencem in je enaka razliki med zneskom, ki je določen vsako leto znova in višino predlagateljev, torej tega kulturnika izplačevane pokojnine. To pomeni, kaj že zdaj velja, to že zdaj velja, da tisti, ki je vrhunski umetnik, pa so kriteriji mnogo, mnogo ohlapnejši, kot ti, ki bi zahtevali maksimalni cenzus, ki ga postavljate s tem zakonom, na primer, da ima kulturnik, ki je bil samozaposlen v kulturi in je prejemal minimalne prispevke s strani države, morda celo, torej ni vplačal centa, centa v pokojninsko blagajno, je upravičen že sedaj, od januarja 2024 je ta podatek do 1108 evrov. 1108 evrov lahko dobijo tisti, ki zaprosijo za to republiško priznavalnino, in ta priznavalnina je 220 evrov višja od povprečne pokojnine zajamčene za 40 let delovne dobe, govorim o podatkih ZPIZ. Lahko sicer vsak interpretira po svoje, nekje je povprečna pokojnina, tudi ovrednotena, 1050 evrov, ampak vseeno, torej nad povprečno pokojnino navadnega upokojenca v Republiki Sloveniji in to so že sedaj tudi vsi ti, ki jih s tem zakonom zajemate, upravičeni do te pokojnine, kljub temu, da niso plačali nula evra v pokojninsko blagajno. Zdaj pa s tem zakonom potem seveda to, priznanina jim bo odšteta, ne bo možno je uveljavljati, ampak bo vsak, ki je prejel Prešernovo nagrado upravičen oziroma jo bo dobil izplačano na račun za leto 2024, če bo zanjo zaprosil v tem letu v višini 3055 evrov in ne več v višini 2625 evrov, kot ste zapisali v osnutku zakona, ker ste se referirali na leto 2023. V letu 2025 glede na kazalce BDP in vse druge kazalce, to bo ZPIZ določil aprila letošnjega leta, jaz napovedujem, da bo ta vrednost skočila na 3300 evrov pokojnine za Prešernovega nagrajenca in recimo, približno polovico manj za nagrajence Prešernovega sklada ali pa prejemnikov drugih nagrad iz teh segmentov.

In če grem na mednarodno primerjavo. Edina država, ki res izplačuje podobno kot bi to zdaj nameravala z zakonom urediti za področje kulture Slovenije je Finska. In Finska ima zelo jasne kriterije. Bolj jasne kot mi, kjer se pravzaprav lahko vsak prijavi, vsak upokojenec, ki je deloval na področju kulture, kjer komisijo ovrednoti, neodvisna komisija, ali je upravičen do teh vrednosti? In ne boste verjeli, tam je maksimalna pokojnina v letu 2024 ovrednotena na 3204 evre, kar je, bi temu rekli, 155 evrov več kot v Republiki Sloveniji. Okej, ampak ko pogledamo pokojnine na Finskem in pogledamo številke, so po teh kvartalih največji delež upokojencev prejema med 1250 in 1500 evrov pokojnine, povprečna pokojnina na Finskem je 1977 evrov, 1000 evrov več kot v Republiki Sloveniji. Zdaj, veste zakaj sem navajal te številke. In spoštovani, tukaj, apel na vladno koalicijo, predvsem na stranko Gibanje svoboda, ki ima večino glasov, ne popustiti manjšinski stranki Levice, ki je zdaj, vzela si res čas, eno leto, da je ta zakon zapisala, ki ga potem ne bo mogla nobena vlada pravzaprav anulirati, kajti bi bilo skoraj protiustavno, ker ne moreš zmanjševati pravic, vsaj tako naj bi veljalo, razen če res niso drastične razmere, kot so bile leta 2013, ZUJF govorim, in bo ta zakon obveljal. Ta zakon bo tak obveljal. Čeprav se zdaj uporablja, res je, to drži, spoštovani državni sekretar, še določbe iz prejšnjega režima s 1974 pravzaprav nekateri členi, in je tukaj težko delo za Vlado, da ovrednoti po kriterijih in zagotovo so pritožbe tudi na razna sodišča in se ti postopki vlečejo. Ampak vi s tem zakonom tudi vsem tem, teh 27 vlog, jim boste podelili po tem zakonu te pokojnine, čeprav sicer v zmanjšani vrednosti glede na pokojnino, ki je bila takrat ovrednotena kot maksimalno, ko so zaprosili to vlogo, to drži, ampak vseeno to je retroaktivno, žal tako je in ni fer, tudi s tega vidika tega zakona ni moč podpreti, pa tudi, če bi bil zagovornik teh visokih pokojnin. In spoštovani in s tem zaključujem ta uvod, glejte, zdaj je zadnja priložnost na tem odboru in potem tudi na seji Državnega zbora, da nismo politikantski, kot je bil leta 2011 gospod Peter Vilfan, ki je bil prvi podpisani pod Zakon o dodatkih na področju športa, ko je pravzaprav sam sebi namenil potem te visoke pokojnine. Mislim, da tukaj bi se moral vsaj gospod vzdržati pri glasovanju, ampak je bil predlagatelj tega zakona. Pa naj ne bo pomote, bom direkten, SDS takrat ni bila proti zakonu, se je vzdržala in bi se vzdržala tudi sedaj, če bi bile razmere ugodne za preostalih 99,9 procentov upokojencev pa niso. Zato tega zakona ne bomo podprli in napovedujem, da bomo v Poslanski skupini SDS in v naši stranki naredili vse po veljavni Ustavi in zakonodaji, da ta zakon ne bo sprejet in ne bo začel veljati. Hvala lepa.

Hvala za vaš prispevek. Zdaj, preden nadaljujemo, imam še dve pooblastili, Dušana Stojanoviča nadomešča Jožica Derganc in Saro Žibrat nadomešča Branko Zlobko.

Sedaj pa predajam besedo Andreji Rajbenšu.

Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Lep pozdrav, pozdrav vsem prisotnim. Predlog zakona o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti imamo zdaj na pladnju že kar nekaj mesecev. Nekako tako ste zavzeti, da ga ne bi sprejeli, da se človek seveda mora vprašati zakaj je tako. Stranka SDS poskuša na vse načine, da bi zavrli sprejetje tega zakona, pa naj gre za vložitev posvetovalnega referenduma, ki smo ga že imeli in ki ste ga seveda kot inštituti zlorabili v smislu, da ste zavlačevali zakonodajni proces, da ste namerno, s tem poglabljate delitve v družbi in pa da seveda pridobite, želite pridobiti politične točke predvsem z izkrivljenimi dejstvi. Ampak bolj kot razmišljam pa na koncu nekako pristanem samo pri eni zadevi, ki vas pri tem predlogu zakona resnično moti, in to je Svetlana Makarovič, dobitnica Prešernove nagrade. Ona vas moti. Vendar pa dejstvo ostaja, da argumenti vas, opozicije proti Svetlani Makarovič temeljijo na poskusih kot vedno politizacije, populizma, polarizacije, medtem pa njeni dosežki in prispevki k umetnosti in kulturi govorijo sami zase. Njen kritičen glas je del demokratične družbe, njena dela pa so pomemben del slovenske kulturne dediščine, pa če vam je to všeč ali ne, ampak vrnimo se k zakonu. Kot že ne vem kolikič povedano, je veljavni zakon zastarel in pa pomanjkljiv, ker ni bilo torej natančnih meril koliko komu, kar je seveda predstavljalo tveganje za neenako obravnavanje upravičencev, in kot je bilo že danes tukaj omenjeno in tudi na vseh prejšnjih sejah, se je že leta 2009 Računsko sodišče je presodilo, da obstoječi sistem ne zagotavlja enakopravnih in primernih pogojev obravnave oseb in je zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, kot najpomembnejše priporočilo Računskega sodišča vladi pa je bilo seveda, da čim prej sprejme nov zakon. In predlog zakona je zdaj pripravljen po 15 letih, vmes je bilo že ne vem koliko vlad, in ta predlog zakona sledi načelu zakonitosti enakega obravnavanja in pa načelu javnosti. Ampak vam očitno še to vedno ni dovolj, vi bi se še kar pogovarjali na sejah, malo bi popularizirali mnenja, predvsem pa seveda zavlačujete zakonodajni proces in vložitev odložilnega veta je pri tem zakonu samo še ena dodatna in namerna zloraba še enega instituta.

Zdaj pa bom malo prešla torej na to, zakaj je Državni svet vložil torej suspenzivni oziroma odložilni veto, in bom probala malo to argumentirati ali pa razložiti, zakaj se mi zdi ta veto nepotreben, populističen in pa zavajajoč. Torej, bom začela. Nov zakon ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka, ni celovit kljub svoji širini, saj izpušča nekatere stanovske nagrade, obenem pa neenakomerno zastopa različne umetniške smeri. Tako bom rekla, ta zakon ureja perečo problematiko in prinaša seveda tudi izboljšave. Čeprav zakon morda seveda ne rešuje vseh težav, prinaša konkretne izboljšave v primerjavi s prejšnjim stanjem. Ta zakon zelo natančno in transparentno določa predvsem merila za dodeljevanje pravice do dodatka in pa višino le tega. Zakon seveda ni idealen, predvsem ko govorimo o prilogi 1, vendar pa je dejstvo, da je vsak zakon mogoče dopolnjevati in širiti in tudi v tem primeru v tem zakonu, ko govorimo o prilogi 1, ta zakon v 3. členu zakona, peti odstavek določa ministrstvo, pristojno za kulturo najmanj vsakih pet let pregleda prilogo iz prvega odstavka tega člena, in če je potrebno, pripravi predlog sprememb ali dopolnitev seznama nacionalnih priznanj in nagrad, nagrad torej, se lahko širi, menja, nadgrajuje in tako dalje. Ampak s tem vetom, ki ste ga seveda vložili, izpostavljate seveda samo pomanjkljivosti, logično, ampak namerno pa nekaj spregledate, in to je, da je zakon prvi korak k reševanju vprašanja dodatkov za umetnike po 15 letih, ki se ga ni lotila, kot sem prej rekla, še nobena vlada do sedaj. In zadrževanje napredka z vetom pod pretvezo celovite rešitve, samo podaljšujete nerešeno stanje in seveda škodite upravičencem.

Naslednja zadeva. Neprimerna sta tudi različna odmerna odstotka v višini 100 in 50 odstotkov, glede na osnovo za izračun, zaradi česar bi prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatkov, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah. Torej, ta argument o neupravičenem razlikovanju med prejemniki, je seveda pretiran in pa seveda zavajajoč. Različne višine dodatkov so utemeljene z različno težo in pomenom dosežkov ter seveda tudi mednarodnim vplivom, kar je seveda običajna praksa pri vrednotenju nagrad. Poenotenje bi ignoriralo specifične okoliščine posameznih področij in pa seveda teh dosežkov. Naslednja zadeva. Zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, ne pa tudi na primer na področju znanosti, kar prinaša dodatno drobljenje sistema. To je po besedah gospoda Poholeta, sem prav rekla, v nasprotju s priporočili Računskega sodišča, ki je leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev. Zdaj poglejte, že samo ime zakona torej govori, dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, torej je osredotočenost na umetnost je seveda smiselna, ker zakon seveda govori o dodatkih k pokojnini na torej področju umetnosti in ta kritika, da zakon ne vključuje nekih znanstvenih dosežkov je seveda zavajajoča, saj se, kot sem zdaj ravnokar rekla, zakon osredotoča na specifično področje in to je umetnost. Zdaj s poskusi urejati kar vse naenkrat, mislim, ne vem sicer, kje ste vi pobrali ta primer znanosti, pa seveda vodijo dostikrat v neke neučinkovite zakone. Ločeno urejanje posameznih področij seveda omogoča bolj nekako specifično in pa tudi prilagojene rešitve. Zdaj, če pogledamo recimo takšen primer, ko je bil zakon tudi pri športnikih, ki imajo podobno ureditev, mislim, da je bilo to leta 2017, če se ne motim, govori tudi samo o dosežkih, seveda v športu in ne v nekih drugih panogah. In pa zanimivo pa je, da pri športnikih očitno ni bilo neke, bom rekla, v narekovajih, športne različice Svetlane Makarovič, zato o tem zakonu nismo kaj dosti slišali, ni bilo nobenega posvetovalnega referenduma in tudi ne veta.

Zdaj, kar se tiče neustreznega navajanja priporočil Računskega sodišča. Trditev, da ta zakon krši priporočila Računskega sodišča iz leta 2009 je seveda čisto manipulativna. Priporočilo je pozivalo k celotni ureditvi, kar se je seveda, kar je v tem zakonu tudi urejeno. In še potem ta zadnja, bom rekla, takšen argument Državnega sveta, da se ne ustreza, torej da gre za neustrezno oceno finančnih posledic zakona, kjer denimo ni analize potencialnih prejemnikov. Zdaj, kot ste sami že nekaj povedali, so finančne posledice so bile kar že ocenjene, torej govorimo o nekje mislim, da 180 tisoč evrih, in ta predlog zakona seveda govori o zelo majhnem oziroma res manjšem številu izvrstnih umetnikov na področju kulture, ki so si seveda zaslužili, da se jim na podlagi svojih kariernih uspehov izplača ta dodatek. Torej, zaenkrat govorimo, kot je bilo rečeno, o 83. upravičencih in to bi se naj potem letno zviševalo mislim, da nekje za štiri osebe, tako da v osnovi tudi finančno govorimo o relativno zanemarljivem finančnem znesku. Zato, kar se tiče tega veta in to kar danes obravnavamo, torej s to populistično retoriko o nepravičnosti in necelovitosti, se seveda skuša ustvariti vtis, da zakon ne rešuje ničesar, kar pa seveda ne odraža resničnosti. In poskusiti blokirati ta zakon. Ki pa v bistvu prinaša koristne spremembe, so škodljivi tako za umetniško skupnost in pa tudi za celotno širšo družbo.

Zdaj pa, seveda zakon bom podprla ampak ne morem pa mimo tega, kar poslušamo vsakokrat te primerjave, torej upokojenci pa dodatki za umetnike tukaj in vam bom probala, če ne razumete razložiti, pa tudi javnosti, zakaj primerjava dodatkov k pokojnini za izjemne dosežke z običajnimi pokojninami je seveda, pač je namen tega, je nekje vzbujanje zavisti in pa seveda nasprotovanje, torej med ljudmi, ker takšna retorika je izjemno populistična, saj skuša umetnike prikazati kot privilegirano skupino, namesto, da bi poudarila njihov prispevek v družbi. In ta dodatek je priznanje za izjemne dosežke, ne pa nekakšen socialni korektiv. Torej dodatki za umetnike niso, niso mišljeni kot neka socialna pomoč ali izravnava nekih nizkih pokojnin, temveč kot priznanje za izjemne dosežke, ki so prispevali k razvoju kulture, identitete in pa tudi mednarodne prepoznavnosti države. Torej, primerjati ta dodatek z višino pokojnin večine upokojencev je seveda neustrezno, saj gre za povsem različne cilje in pa tudi kriterije. Nizke pokojnine, ki jih imajo številni upokojenci danes, so neposredna posledica seveda političnih odločitev vaše, torej Janševe vlade iz leta 2012. In ta ukrep je resnično dolgoročno vplival na izračun pokojnin in povzročil seveda zmanjšanje prejemkov. Zato je ta kritika tukaj kot nepravične pokojnine zelo populistična, saj v bistvu odvrača pozornost od teh dejanskih vzrokov zakaj so pokojnine tako nizke.

Ne smemo tudi pozabiti, da je dodatek simbolično priznanje njihovega neprecenljivega prispevka, ne pa neko nadomestilo za pokojnino, kot sem že prej rekla. Umetniki so tisti, ki s svojim delom prispevajo k duhovnemu, estetskemu, intelektualnemu razvoju družbe. Njihovo delo presega neke materialne okvire, zaradi česar je seveda dodatek pomemben. Kot smo že prej povedali, je ta dodatek finančno zanemarljiv v primerjavi z izplačilom pokojnin. In ne smemo pozabiti še ene zadeve, da kulturni dosežki izjemnih umetnikov, ki jih država nagrajuje seveda, povečujejo ugled države na mednarodnem področju. Gre v bistvu za nekakšno dolgoročno investicijo v kulturni kapital države, ki pa je ključnega pomena za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine. In zdaj primerjavo zopet delati s pokojninami mislim, da nekako zgreši bistvo vseh teh prispevkov, ki so jih kulturniki pač vložili v svoje delo. Hvala. Zaenkrat bi bilo to vse.

Hvala lepa. Sedaj pa dobi besedo poslanec Andrej Poglajen.

Predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj uvodoma, da se malo navežem na predhodnico, ki je razpravljala pred mano. Glejte, v Slovenski demokratski stranki, kot je že kolega Hoivik govoril, pri tem zakonu ne delimo nobenega na leve in desne, sploh pa ne izpostavljamo posameznic oziroma posameznikov, ki sicer 280 tisoč državljanov označujejo z gnusno golaznijo. In najbolj ironično je to, da bo tudi denar teh 280 tisoč posameznikov, ki so na volitvah na zadnjih parlamentarnih volitvah namenili svoj glas za Slovensko demokratsko stranko, da bo tudi njihov davkoplačevalski denar na koncu bil uporabljen zato, da bo ta določena oseba prejemala dodatek k pokojnini na podlagi tako imenovanih vrhunskih dosežkov v kulturi. To je dejstvo.

In ko govorite o delitvi znotraj, bom rekel, slovenske družbe, o poglabljanju teh delitev, kaj lahko bolj razdeli družbo kot zakon, ki je pred nami? Da vladajoča garnitura, se pravi, strank Svobode, Levica, socialdemokratov, izvzame neko tako manjšino ter dodeli take privilegije, ki, če jih postavimo nekako v številke, v najvišjih točkah oziroma najvišjih odmerkih za več kot 2000 evrov presegajo povprečno pokojnino v Sloveniji, kaj šele, kje je govora o minimalnem znesku, ki ga upokojenci dobivajo oziroma o minimalnih zneskih, ki jih dobivajo. In to je prava delitev, veste. In tej delitvi se enostavno reče delitev na prvorazredne, na privilegirane in na ostale državljane. In to delitev uvaja ta zakon. Nismo mi tisti, ki uvajamo to delitev, spoštovani koalicijski poslanci. Mi opozarjamo na to delitev, ki se bo zgodila. Temu se ne reče populizem. Če se temu reče populizem, potem se je za vprašati, kam pluje ta barka, imenovana Republika Slovenija. Kajti, če se nekdo izpostavi in reče, sedaj je pa dovolj, ne moremo tako nekoga postaviti v položaj, prednostni položaj v primerjavi z ostalimi, še enkrat, to ni noben populizem.

Da se vrnem k sami materiji, kolikor sem poslušal razpravo državnega sekretarja, uvodoma bi se mogoče opravičil, pri prvi obravnavi oziroma pri obravnavi pred letom, nisem bil prisoten na sami komisiji, tako da se tudi, sem slišal vašo, bom rekel, obrazložitev prvič. Kolikor ste dejali, če sem pravilno razumel, na ministrstvu imate 27 vlog, kar se tiče tega področja. Letno predvidevate med 10 in 14 odobrenih, ne./ oglašanje iz dvorane/ Okej. Okej. Razumem. No, ampak, če vzamemo še vedno v kontekst, mogoče se v prvih letih številka zdi mogoče nizka, nekdo z ministrstva ali pa koalicijski poslanci bodo celo rekli zanemarljiv znesek, ampak, ko pa bomo šli skozi leta in se opravičujem, ampak kot mlajši poslanec tega zbora mislim na prihodnost naše države, tudi javnih sredstev, pa se bo ta znesek povečeval, povečeval se bo pač, bom rekel v nedogled, dokler bo to obstoječe stanje po tem zakonu. Seveda da se bo. Letno bodo prihajale nove vloge in podeljevali se bodo novi dodatki. Glejte, glejte in, ko govorimo o tem, ko govorimo o tem se seveda vprašamo ne spominjam se obravnava iz proračuna, ko smo poslanci opozicije predlagali okoli 60 amandmajev, nekateri celo za nižje zneske kot bodo letno šli pri teh dodelitvah dodatkov, smo poslušali kako je proračun že razdeljen, kako ni mogoče niti malo razdeliti sredstev za najnujnejše investicije po Sloveniji. A tukaj se je pa čudežno našel denar. Tukaj se je pa čudežno našel denar, poglej ga zlomka. Se pravi, ni bilo takrat vprašanje, ni denarja, denar je, ampak je samo za nekatere, za tiste, ki jih koalicija, ki jih Vlada, tudi koalicijski poslanci označijo kot tiste prave. In to veste, to je to. Še enkrat se bom vrnil k delitvi delitvi naših državljanov. To je to. Na pleča večine boste posadili privilegij majhne manjšine. To je dejstvo. Hvala lepa.