Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni!

Najprej vsem, ker je naša prva seja v novem letu, zaželim srečno, zdravo, uspešno novo leto in čim več konstruktivnih in dobrih sej si želim in upam, da bomo vsi zelo dobro sodelovali, tako kot smo tudi že do zdaj.

Pričenjam 25. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani sodelujejo: poslanka Katarina Štravs namesto poslanke Andreje Živic in poslanec Branko Zlobko namesto poslanca Jerneja Žnidaršiča. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red. Seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IINFORMACIJA O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST. Vlada je informacijo Odboru za finance posredovala 13. 12. 2024 na podlagi sklepa odbora, sprejetega na 8. seji, dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji načrta za okrevanje in odpornost četrt letno poroča.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Dobro jutro, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani, tako kot smo vzpostavili dobro prakso, smo danes spet z vami, da vam predstavimo kvartalno poročilo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost v letu 2024. Od zadnje predstavitve načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru lani oktobra je Vlada v Bruselj posredovala predlog druge spremembe načrta. In sicer, šlo je za manjšo spremembo, s katero smo ciljno naslovili način izvedbe nekaterih ukrepov. Potem, ko je predlog odobrila evropska komisija, so spremembo izvedbe sedmih ukrepov na decembrskem Ecofinu potrdili tudi finančni ministri. Vlada je prav tako obravnavala informacijo Urada za okrevanje in odpornost glede izvajanja načrtovanih ukrepov, na katerih pristojna ministrstva beležijo večja vsebinska in časovna odstopanja. S ciljem optimizacije izvajanja načrta in s tem koriščenje razpoložljivih evropskih sredstev, je Vlada uradu naložila, da na podlagi predlogov ministrstev za prilagoditev ukrepov pripravi in uskladi osnutek predloga tretje spremembe načrta. V procesu priprave te spremembe bodo upoštevane tudi morebitne druge ugotovitve glede izvajanja posameznih ukrepov. Predlog spremembe skladno z usmeritvami evropske komisije ne sme bistveno odstopati od prvotne verzije. Pošiljanje uradnega predloga v Bruselj je predvideno za prvo polovico letošnjega leta. Ob tem naj omenim, da je v bistvu tukaj pobuda vseh držav, ker zdaj prehajamo nekje iz tega reformnega dela v sklepno fazo izvedbenega dela, tako, da v bistvu vse države zdaj ugotavljajo, da pač so investicije ene, v bistvu bodo, ne bodo izvedene pravočasno, tako da je v bistvu, to ni zdaj nekaj posebnega za Slovenijo, ampak Evropska komisija bo prav, razumem, ali v tem mesecu ali v prihodnjem mesecu sprejela neke usmeritve, kaj se dogaja ali pa kako se bo odvijal zdaj ta načrt za okrevanje in odpornost v vseh državah do konca izvedbe, za katero vemo, da je načrtovana, torej, da morajo biti ukrepi in projekti dokončani do konca avgusta prihodnje leto.

Slovenija je pred tem oziroma med tem prejela tudi plačilo tretjega zahtevka v vrednosti 257,7 milijona evrov. Evropska komisija nam je izplačala 141,6 milijonov evrov nepovratnih sredstev in pa 116 milijonov posojil, ker je ocenila, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh osem mejnikov, povezanih s četrtim obrokom nepovratnih sredstev in drugim obrokom posojil.

Vlada torej nadaljuje z intenzivnim izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. Po prejemu sredstev tega tretjega zahtevka za Slovenijo torej Slovenija beleži 41 odstotni priliv razpoložljivih sredstev oziroma 1,1 milijarde evrov. Od tega 673 milijonov nepovratnih sredstev in pa 426 milijonov posojil. Od tega denarja je država končnim prejemnikom za izvedene projekte že izplačala 740 milijonov evrov. Lani je bilo največ izplačil na področju železniške infrastrukture, zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, gospodarstva, izobraževanja pa tudi okolja, se pravi, energetske sanacije stavb, oskrba s pitno vodo in odvajanje komunalnih voda. Trenutno je v okviru načrta aktualnih več kot 1100 projektov in po naših informacijah je od teh zaključenih okoli 180. Zdaj dovolite, da res ne govorimo samo o številkah, smo se tokrat odločili, da vam pokažemo nekaj od teh stvari, da vemo, kaj se financira iz načrta za okrevanje in odpornost. Recimo o tem smo veliko slišali, se pogovarjali, brali, torej novi kampus Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani se gradi. Potem tukajle je temeljni kamen Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov. Potem je železniška postaja, bo sofinancirana s sredstvi načrta za okrevanje in odpornost, zaključeni so pa tudi številni torej projekti za javna najemna stanovanja. Tole je iz Kopra, tule je bila že, ja, tole je že zaključeno. Potem Vrata Javornika, Ravne na Koroškem. Torej potem pa še v Krškem, torej na voljo je več kot 700 dodatnih javnih najemnih stanovanj na 22 lokacij po celotni državi. Potem je pa zaključenih tudi sedem občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo, med drugimi vodovodni sistem Jezero - Spodnji Lavrovec v občini Logatec, potem vodohran Alpina v občini Kranjska Gora, vodovod Češnjice-Reber in Bobneča vas v občini Mokronog-Trebelno, vodovod Ječkovec,/ nerazumljivo/, Krovnica v občini Trebnje in pa vodovod Ilova Gora - Ravni Dol v občinah Ivančna Gorica in Grosuplje. In pa devet projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, med drugim kanalizacija Renče-Vogrsko, prva faza, kanalizacija Leše v občini Prevalje, fekalna kanalizacija v občini Vojnik in pa druge. Se pravi, gre za številne projekte za, z direktnim vplivom na prebivalke in prebivalce Slovenije. Tukajle so, je še par takih slikic, ki povejo več kot povejo besede. / pokaže zboru/ Potem se nadaljujejo, potem so zaključeni številni projekti iz, za digitalizacijo gospodarstva in za zagotavljanje inovativnih ekosistemov, ekonomsko-poslovne infrastrukture. Razširjena je industrijska cona v Gornji Radgoni, urejena je poslovno-industrijska cona v Beltincih, južni del poslovne cone v Kobaridu. Tukaj so pa še, nadaljujejo se vlaganja v opremo vzgojnoizobraževalnih zavodov, torej med šole je bilo razdeljenih 36 robotskih rok. In pa zaključenih je, kot rečeno, 23 projektov za digitalizacijo gospodarstva, v katerih je sodelovalo 108 slovenskih podjetij. In še iz tega zadnjega poglavja REPowerEU sta objavljena javna razpisa za nakup električnih vozil. Torej in pa še, evo, zaključeni in v teku so številni projekti za trajnostni razvoj turizma vključno s kulturno dediščino, recimo grad Podčetrtek ali pa tal obnova in preureditev Prešernove domačije v Vrbi v sodoben muzejski kompleks torej in številni drugi projekti.

Zdaj pa leto 2025 bo pa ključno tudi še na področju reform. Od skupno 203 mejnikov in ciljev slovenskega načrta za okrevanje in odpornost jih je 69 povezanih z reformami in po oceni ministrstev je od tega izpolnjenih 46, se pravi, to je dve tretjini. Evropska komisija je ob obravnavi treh že izplačanih zahtevkov za Slovenijo ocenila, da smo uradno izpolnili 36 od teh 69 mejnikov, torej več kot polovico. Torej veliko dela je opravljenega. Med drugim je lani naredila Vlada pomemben napredek pri pokojninski reformi in za ta prvi mejnik od te reforme smo že prejeli sredstva, ker je Vlada v javno obravnavo posredovala ustrezen predlog te zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vlada ta predlog zdaj usklajuje, intenzivno usklajuje s socialnimi partnerji in v tem prvem kvartalu je predvideno nadaljevanje obravnave in uskladitev posameznih odprtih vprašanj, potem sledi dokončno oblikovanje predloga zakona, medresorsko usklajevanje, sprejem na Vladi in pa posredovanje na vaše klopi; takrat bo izpolnjen drugi mejnik iz tega področja pokojninske reforme, drugi od treh mejnikov. Tretji bo pa izpolnjen takrat, ko bo zakonodaja stopila v veljavo. Drugi mejnik na pokojninski reformi je del našega naslednjega obroka za nepovratna sredstva. Gre za prvega v vrsti obrokov, ki jih bomo posredovali v tem naslednjim zahtevkom. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da od tega naslednjega, petega zahtevka, da je od 9, da je od 11 mejnikov že izpolnjenih 9. Končno besedo bo imela seveda Evropska komisija ob obravnavi tega zahtevka. In pa Vlada intenzivno izvaja aktivnosti tudi za šesti obrok za nepovratna sredstva in pa tretji, četrti obrok za posojila. Se pravi, v tem šestem obroku za nepovratna sredstva je po oceni ministrstev izpolnjenih 10 od 16 mejnikov. Med njimi je tudi začetek veljavnosti zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Gre za enega od najpomembnejših reformnih mejnikov načrta, v njegovo uresničitev je Vlada seveda z vsemi deležniki vložila ogromno dela. Nekaj je seveda napisati programe, drugo je pa dejansko še ta drugi del, izvedba, da se, da se ti uresničijo. Se pravi, tukaj smo, ker boste verjetno opozorili, da smo pač tukaj zamujali, kot sem že povedala, tukaj je bila na tehtnici kakovost pa med, torej kakovost in časovni roki in zamik te časovnice v okviru načrta za okrevanje in odpornost ne pomeni izgube sredstev, medtem ko neizpolnjen mejnik ali pa nezadovoljivo izpolnjen mejnik pa jo, zato je Vlada pač dala prednost tem kakovosti pred samimi časovnimi roki. Oddaja naslednjega zahtevka bo odvisna od uspešnosti doseganja mejnikov in ciljev na že izpostavljenih obrokih in od tega bo tudi odvisna potem sama sestava našega naslednjega zahtevka. Stanje na proračunskem skladu, iz katerega izvajamo izplačila sredstev, je glede na napovedi porabe ministrstev zadostno in bi lahko glede na te naše projekcije brez novih prilivov takšno ostalo do letošnje jeseni, zato, kot rečeno, z oddajo zahtevka za vsako ceno ne bomo hiteli. Cilj je, da to naredimo zdaj spomladi oziroma pred poletjem, zato da dobimo potem v bistvu denarni tok še pred koncem letošnjega leta, ampak, kot rečeno, stanje v tem trenutku zadostuje za načrtovano porabo v letošnjem letu s tem načrtovanim prilivom, tako da v bistvu te bojazni, da bi se kakršnekoli investicije ne izvajale ali pa ne financirale zaradi tega, ker bi ne bili izpolnjeni mejniki, tega, tega strahu ali pa tega ni.

Toliko smo pripravili za uvod tega rednega kvartalnega poročila. Mi smo s kolegi za vprašanja na voljo, edino s kolegom iz Ministrstva za infrastrukturo bova 10 do 10. šla na Vlado, zato pač če so kakšna vprašanja s tega področja, bi prosili, če mogoče bi šli prednostno na področje infrastrukture. Drugače so pa kolegi državni sekretarji za vsa vaša vsebinska vprašanja na voljo. Hvala lepa.

Najlepša hvala za uvodno predstavitev-

In odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi kdo razpravljati? Gospod Rado Gladek, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo, predsednica. Prav lep pozdrav tudi predstavnikom Vlade pa tudi v mojem imenu eno srečno pa zdravo leto, ki je pred nami, pa kot je že predsednica rekla, da bomo dobro sodelovali. Ampak ne glede na to upam, da ne boste hudi, ker opozicija bo pa še vedno kritična, no. Kljub dobrim željam bomo kritični oziroma opozarjali na nepravilnosti ali pa napake pri delu sedanje Vlade.

Zdaj, kar se tiče samega poročila. Ta predstavitev je bila relativno optimistična, kar je, kar je za pričakovati - seveda se težko samega sebe kritizira. Ampak v opoziciji pa, kot sem rekel, pa iščemo predvsem, znamo kdaj tudi kaj pohvaliti, seveda no, ampak predvsem pa opozarjamo na težave.

Zdaj, ta načrt za okrevanje ima že kar zanimivo zgodovino. Samo par besed, da vas na začetku spomnim. Veliko kritik smo bili deležni na osnovni, na osnovni načrt, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Potem ste rabili približno eno leto po tem, ko ste nastopili funkcijo, da ste pripravili oziroma dali ven prve popravke. Zdaj, kot ste rekli, tudi drugi popravek je že Evropska komisija potrdila, napovedujete pa že tretjega. Se pravi, že to je nek pokazatelj, da mogoče pa vseeno ni izvedba oziroma izvajanje teh, tega načrta toliko uspešna, kot, kot nam zdaj, kot nam zdaj predstavljate.

Zdaj, generalno mene osebno moti, ker imamo težave pri črpanju evropskih sredstev. Tukaj se naslanjam tudi na, bi rekel, druge vire, ne samo na ta načrt za okrevanje. Ampak veste, da smo, da smo med zadnjimi oziroma trenutno na repu držav, ki, po črpanju sredstev iz nove perspektive. Tako, da po eni strani ste zelo, zelo hitri kar se tiče uvajanja novih obremenitev, davkov in tako naprej. Po drugi strani imamo pa težave, da denar, ki nam je na voljo, težko ali pa z velikimi napori skušamo počrpati oziroma ga dobiti.

Zdaj pa, če se vrnem na samo poročilo, jaz bom šel, tako imam pač navado, grem kar strukturno čez poročilo, pa potem na koncu pač prosim kakšne komentarje oziroma odgovore na moja vprašanja. Zdaj, prvo bi se ustavil tukaj na finančnem izvajanju načrta. Dejstvo je, da smo, tako kot ste zapisali, nekje na 43 procentih koriščenja nepovratnih sredstev, kot ste rekli oziroma rok je, rok za dokončanje teh, vseh teh projektov je relativno blizu, se pravi, zadnji kvartal oziroma konec leta 2026. Tako, da tukaj sem si jaz označil, zanimiv mi je ta podatek, jaz sem tudi primerjal s prejšnjim poročilom, ki smo ga, kot ste rekli, obravnavali oktobra. Zdaj, prvo vprašanje se mi poraja zakaj pri tem REPowerEU ni praktično nobene spremembe. Mislim, dejansko ni nobene spremembe. Popolnoma isto, iste številke lahko beremo. Se pravi, ta REPowerEU je namenjen pač tem, odpravljanju energetskih težav in tako naprej.

Zdaj zelo, zelo, trenutno zelo aktualna je ta naša omrežnina. Spet se malo, bi rekel, vračam v to, kar sem prej rekel. Po drugi strani znamo hitro izračunati, kako bomo od ljudi več pobrali. Iz tega naslova se je pa, se pravi, kar se tiče črpanja sredstev, se pa zadeva ne premika. Tako, da tukaj, tukaj bi mogoče prosil kakšno obrazložitev zakaj, zakaj je temu tako, zakaj ta del praktično miruje oziroma se na njem nič kaj ne dogaja.

Zdaj, če gremo potem naprej, Ministrstvo za gospodarstvo, gledam to tabelo, plan realizacije. eden od večjih, bi rekel, zamudnikov, kar se tiče realizacije oziroma črpanja sredstev je Ministrstvo za gospodarstvo, vsaj po teh teh tabelah tukaj, tukaj temu lahko beremo, mislim tako lahko beremo. Tako, da bi bi prosil, kje je ministrstvo oziroma, jaz se opravičujem, mislim, aha, pardon, se opravičujem; potem od vas lahko pričakujemo kakšen odgovor, kje imate vi težave oziroma zakaj, zakaj so, zakaj so take zamude pač v vašem delu. Zanimiva je tudi ta, v tej tabelici Ministrstvo za okolje in prostor, kjer lahko beremo, da realizacija v januar, november 202, je bistveno, bi rekel, nižja kot je, kot je nekje bila predvidevana, s tem, da so, da so številke za 2024, 2025 in 2026, po mojem mnenju nedosegljive glede na trenutno realizacijo, kajne. Vemo, da na MOPE je(?) najbrž tudi del te popolavne obnove. Ne samo pri njih, a ne, ampak del pa sigurno, tako da tukaj, tukaj je ena skrb zakaj, zakaj zamude.

Zdaj pa ključni poudarki. Saj cenim to, da sami, bi rekel, odkrito napišete in tudi ko gledam poročila za nazaj, so kar se tega tiče, korektna, ampak vseeno se mi zdi skrb vzbujajoče, se pravi, izplačila iz sklada za okrevanje in odpornost do 29. novembra 2024 znašajo 23,2 procenta razpoložljivih sredstev. To je po mojem mnenju glede na celotno obdobje majhen procent. Kot sem rekel, imamo, imamo še, še slabi dve leti, a ne, tako da s tega vidika sem jaz malo zaskrbljen, da bo vam uspelo dejansko počrpati vsa ta namenjena sredstva. Kot ste pa sami rekli v svoji predstavitvi, ta zgodba je sestavljena iz dveh delov, a ne, na eni strani so projekti, na eni strani so projekti, ki jih je pač, ki smo jih poslali na Evropsko komisijo in so bili pač odobreni, na drugi strani so pa, so pa reforme, ne. Zdaj, ena od reform je pokojninska reforma. Zdaj tukaj sem jaz malo v dilemi, no. Minister je decembra, mislim, da glih tam pred ECOFIN-om ali takrat enkrat je izjavil, da zaradi zamika pri, oziroma drugače bom rekel, no, mi smo večkrat opozarjali oziroma večkrat spraševali, kaj pomeni zamik oziroma nepripravljena pokojninska reforma za izplačilo sredstev. Pa najprej, najprej smo dobili odgovore, da zaenkrat to ne pomeni nobenih težav, da to ne vpliva na oziroma da ne bo vplivalo, potem je minister decembra rekel, je dal izjavo, ne, da bo vplivalo, ker, ker nismo uspešni oziroma ker zamujamo pri pripravi reforme. No, vi ste zdaj rekli, da je pa, so pa ti pogoji razdeljeni na neke tri sklope in da zaenkrat, da zaenkrat ne, ne vpliva na črpanje, črpanje teh sredstev. Tako da tukaj se mi zdi malo nekonsistentno med vami pa med ministrom pa me zanima, kaj, mogoče malo dodatno obrazložitev kaj je zdaj dejansko na stvári. Dejstvo je, da smo še relativno daleč oziroma da je ta reforma sicer v razpravi s socialnimi partnerji, ampak do sprejetja bo najbrž preteklo še kar nekaj, nekaj časa. Tako da tukaj je mogoče malo, malo dodatno, dodatno pojasnilo, kaj, kaj, kaj je na stvári.

Potem, če gremo na naslednjo, pregled stanja mejnikov. Imamo 15 mejnikov, mejnikov z identificirano zamudo. Jaz zdaj, saj prej so, prej so, bi rekel, navedeni, sicer težko zdaj iz tega razbereš oziroma se moraš pol prebijati glede na oznako mejnika pa tako naprej. Ampak kaj zdaj pomeni, če je, se pravi, projekt, projekti so pripravljeni, projekti so najavljeni, pripravljen. Kaj zdaj pomeni, če ta mejnik ne bo izpolnjen, kaj to pomeni za te projekte? Zdaj tukaj mogoče pač predstavniki teh ministrstev, ki ste tukaj navedeni, mogoče malo dodatno, dodatno razlago, kako vidite vi dejansko življenjsko pot teh projektov in, kot sem rekel, kaj to pomeni še, če mejnik ne bo izpolnjen za sam, za sam, za sam projekt. No, potem je spet podatek, še enkrat ključni poudarki, do 31. avgusta 2026 moramo izpolniti še 69 procentov vseh mejnikov oziroma ciljev. Tako da iz teh številk trdim, da ta optimistična predstavitev mogoče ni, ne drži popolnoma. Tako da sicer vi vedno navajate, da na Vladi oziroma da tudi na uradu, da stalno spremljate in opozarjate in skrbite, da se stvari premikajo, ampak po številkah, ki jih vidimo v tem, v tem poročilu, pa niste ravno uspešni, vsaj meni tako daje, tako sliko mi daje, mi daje to poročilo.

Potem bi se pa še ene stvari dotaknil, ki je zdaj, to je pa čisto aktualno, pa imam tukaj, vidim predstavnika Ministrstva za delo, zdaj zadnje, zadnje dni je zelo, zelo aktualna ta tema s tem invalidskim podjetjem v Škofji Loki. Sicer ni to direktno stvar tega, te seje v tem trenutku, ampak eno od tveganj oziroma ministrstvo poroča o tveganjih pri dveh ciljih. Se pravi, govorim Ministrstvo za delo. Dokončani projekti za invalidska podjetja in zaposlitvene centre. Zdaj, tukaj bi prosil mogoče malo dodatno razlago. Jaz sem pač šel pogledat, zunaj je bil, zunaj je bil nek razpis za ta, to je bilo, mislim, da konec, konec 2023, ja, je bil razpis za te, za ta invalidska podjetja, zdaj na tem razpisu, mene, mene je čudilo, da nisem našel tega, tega podjetja, tega CSS iz Škofje Loke, s katerim se te dni veliko ukvarjamo. Ampak mogoče dodatna razlaga predstavnika ministrstva, kje vidite, kje vidite oziroma kje imate težave pri dokončanju teh projektov? Ali je to v številu prijav? Ali se števila, ali, dejansko ta podjetja niso zainteresirana za te, za ta sredstva? Jaz sem šel gledati po tem razpisu, ne vem, lahko dobijo tam v nekih treh, treh obrokih ali kako, kako že tam navajajo, ne vem, do 100 tisoč evrov. Se pravi, ne gre za zanemarljiva sredstva, pa bi prosil malo dodatne razlage, kaj, kaj, kaj je na stvari oziroma zakaj imate težave. Po drugi strani pa poslušamo zgodbo, ko bomo z lahkoto zaprli oziroma smo ga, če pravno gledamo, že likvidirali, invalidsko podjetje, ki po drugi strani pravi, da ima možnosti za preživetje.

Zdaj pa še ena stvar, glede dolgotrajne oskrbe. Tukaj tudi ste zapisali. Ministrstvo poroča zamudo pri mejniku M198, pričetek veljavnosti podzakonskih aktov s področja dolgotrajne oskrbe. Se pravi, vi tukaj pišete, da imate težavo s podzakonskimi akti, ki so popolnoma vaša naloga oziroma naloga Vlade oziroma pristojnega ministrstva in mi je malo nerazumno, ker veliko je govora o tej dolgo, tej dolgotrajni oskrbi. Minister zagotavlja, da ne bo težav, da so stvari pripravljene. Tukaj pa dejansko priznavate, da imate sami težave pri sprejetju, pri sprejetju dokumentov, ki jih morate dejansko vi pripraviti oziroma ministrstvo.

Tako da tukaj bi tudi prosil predstavnika ministrstva, da mogoče malo par besed nameni temu oziroma razloži kako, kako niste v stanju teh stvari pripraviti. Po drugi strani obljubljate, da boste zgradili ne vem koliko nekih stanovanj in tako naprej, ampak že pri papirologiji se vam očitno stvari, stvari podirajo oziroma zamikajo. Tako da mogoče par besed še glede tega, pa to bi bilo zdaj za prvi del z moje strani vse. Hvala.

Hvala lepa.

Izvolite gospod Tomaž Lisec.

Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Tudi z moje strani vsem predstavnikom Vlade želim predvsem uspešno leto 2025. Bolj boste vi uspešni in bolj bomo mi uspešni in bolj uspešna bo naša država. In jaz upam tudi, da bo ta ob koncu leta 2026, da bomo lahko skupaj ugotovili, da smo uspešni. pri izvedbi načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je izpogajala prejšnja vlada, kjer je bilo takrat s strani tedanje opozicije veliko besed kako je ta načrt premalo optimističen. Sedaj pa poslušamo različne besede predstavnikov posameznih ministrstev, kako je ta načrt bil preveč optimističen.

Skratka, takrat je bila debata premalo optimističen, sedaj preveč optimističen, ampak jaz mislim, da je to pogled s strani tistega, ki mora določene stvari narediti. In jaz upam še enkrat, da glede na to, da slej ko prej bodo pred nami parlamentarne volitve, da to ne bo pomenilo dodatno coklo v razvoju oziroma pridobivanju oziroma izvajanju tega načrta za okrevanje in odpornost, skratka, da se nekdo junija 2026 ne bo zbudil s slabim izvajanjem tega načrta in bo potem v treh mesecih oziroma pol leta norel, kaj vse je možno narediti v 3 mesecih oziroma pol leta norel, kaj vse je možno narediti, predvsem pa pridobiti sredstva iz tega načrta za okrevanje in odpornost. Zato morda moje prvo pa je dokaj splošno vprašanje gospe državni sekretarki, kateri se zahvaljujem za uvod: ali ste zadovoljni z dosedanjim delom, tako finančnim kot pa tudi vsebinskim, glede izplena pri načrtu za okrevanje in odpornost? Karti, kajti tukaj se pridružujem kolegu Radotu; v milijonih evrih sredstva in procentualna sredstva kažejo, da bi lahko bili boljši. Sicer nismo tako slabi kot bo verjetno danes popoldne ugotavljala Komisija za nadzor javnih financ, da evropska sredstva čakajo Slovenijo, mi pa teh sredstev, ki so neka dodana vrednost, ne znamo počrpati.

Za začetek, mene zanima tale sprememba 3, ki naj bi bila pripravljena do 31. 12. 2024. Pa me zanima par zadev glede na to, kaj pravite, da bo pri pripravi sprememb se upoštevalo dodatne ocene glede tveganj, povezanih s časovno izvedbo, zamudami zaradi neustrezne dinamike, neizvedljivost naložb, realnim doseganjem ciljev et cetera, et cetera. Pa me zanima, če lahko danes malo več poveste, kaj ste pripravili v teh spremembah številka 3 glede na spremembe številka 2. Jaz upam, da ne bo preveč projektov izpadlo, ker očitno posamezna ministrstva v tem delu pridobivanja evropskih sredstev niso dovolj učinkovita. Skratka zanima me vsebinski in pa finančni vidik sprememb številka 3. Morda pa tudi kratka informacija, kdo je član tega koordinacijskega organa, ki pripravlja to spremembo številka 3, ki upam, da bo zadnja sprememba, ampak da ta sprememba ne bo imela negativnih posledic na terenu pri izvajanju vseh teh naložb, ki ne samo, da se izvajajo, ampak ki bi se morale začeti izvajati pa se še ne izvajajo.

Naslednja stvar. Jaz sam se spomnim tistih dni, ko je bilo rečeno, češ kako bo uspeh tega načrta za okrevanje in odpornost uspeh tudi, če bo Slovenija dosegla posamezne reforme. Vem pa tudi kot nekdo, ki ni prvič v tem mandatu, da v zadnjem letu mandata težko govorimo o tem, kako bo vlada - katerakoli, da ne bo tukaj kakšnega problema - izvedla, izvedla kakšne pomembne reforme oziroma velike strukturne ukrepe.

Ampak tukaj imamo delovnopravno zakonodaja, reforma, ki je bila napovedana, ki bi morala biti del tega načrta za okrevanje odpornost. Zelo po tiho se o tem govori. ZPIZ, sicer tukaj piše, da naj bi bilo nekaj narejenega, ampak medijski zapisi malo drugače govorijo kot je tukaj zapis pri mesečnem poročilu o napredku pri izvajanju reform in naložb. Skratka jaz upam, no, da bo pokojninska reforma izpeljana, ampak ne na škodo slovenskih ljudi zato, da bi se dobila evropska sredstva.

Naslednja stvar, ki je bila takrat, takrat pri uvajanju načrta za okrevanje in odpornost, je reševanje stanovanjske problematike, in tukaj imamo poročilo Ministrstva za solidarno prihodnost. Ministrstvo poroča o tveganjih pri cilju T206 - Dodatna javna najemna stanovanja za zagotovitev 4 tisoč 500 dodatnih javnih najemnih stanovanj. Skratka lahko ugotavljamo, da ne državna politika ne načrt za okrevanje in odpornost ne kakšna dodatna sredstva ne pomagajo, da bi to ministrstvo naredilo tisto, kar je ta Vlada oziroma ta vladna koalicija obljubila v začetku tega mandata, da bo skratka posvetila velik vsebinski in pa tudi finančni vidik za nova stanovanja. Zdaj vidimo, da sredstva, namesto da bi se črpala iz evropskih mehanizmov, ki so nam na voljo, smo se raje zazrli v slovenski proračun, torej na strošek davkoplačevalcev in pa uporabnikov in tukaj zagotovili, namesto da bi zagotovili ta sredstva tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, kar je tudi ena izmed poglavitnih točk tega ukrepa. Zdaj jaz osebno upam, da se ni ta Vlada odločila, da bo dala 100 milijonov evrov več za stanovanjsko politiko iz državnega proračuna, ne pa iz evropskih sredstev zaradi tega, ker ni sposobna črpati teh evropskih sredstev ali pa, kot tega, ker ni sposobna črpati teh evropskih sredstev ali pa kot se na žalost v izvedbi evropskih politik prevečkrat dogaja, da pri evropskih politikah zelo budno spremljajo, kako se podpisujejo aneksi, medtem ko pri izvajanju proračunskih postavk znotraj proračuna, aneksi letijo levo in desno, kar, kot rečeno, bo verjetno vsaj danes tudi opozorila Komisija za nadzor javnih financ.

Skratka, pokojninska, delovna reforma, stanovanjska politika, dolgotrajna oskrba, prav tako zamude, ki bodo na žalost udarile slovenske davkoplačevalce ne glede na to ali so delovno aktivni kmetje ali pa upokojenci, bodo tisti, ki bodo plačevali ta ukrep, namesto, da bi tudi del sredstev pridobili s strani načrta za okrevanje in odpornost in ostalih mehanizmih. In zaključil bom z rak rano slovenske politike, to pa je zdravstvena reforma, o kateri se veliko govori, ampak očitno bo šla spet na škodo slovenskih davkoplačevalcev, namesto, da bi tukaj počrpali sredstva, ki so nam na voljo tudi v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

Naslednja stvar. saj pravim, jaz zelo rad, verjetno tako kot vsi slovenski davkoplačevalci vidimo slike, da se nekaj na terenu dogaja, skratka, da ne gre samo za neke mehke vsebine, kjer se delajo različne analize, študije, recenzije in se denar zapravlja za nekaj, kar, grdo rečeno, vsak ve, potem pa ne pride do izvedbe, tako, da pozdravljam in upam, da bo do konca leta 2026 čim več teh realnih investicij izvedenih, pa ne govorim samo o področju Ministrstva za infrastrukturo, ampak tudi na ostalih področjih, predvsem na okoljskem delu, zdravstvenem delu, vemo, kakšno je stanje na primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem sistemu. Na področju šolstva, na področju visokega šolstva, kjer lahko ta sredstva na področju raziskovanja in inovacij zelo lepo obogatimo z evropskimi sredstvi. Skratka, jaz upam, no, da pri tej spremembi številka tri, ki je napovedana in ki bo očitno tudi slej ko prej uveljavljena, da se ne bo ugotovilo, da se določene investicije ne dajo več izpeljati in se bo prešlo v izvajanje mehkih vsebin. Skratka, študije za neke naslednje projekte, ki naj bi se izvajali tudi s pomočjo evropskih sredstev. Skratka, jaz upam, da kljub temu, da je še dobro leto do volitev, da se posamezni resorji ne bodo preveč ukvarjali z volitvami, čeprav po mojem mnenju bi morali biti uradnik od najnižjega do najvišjega, torej vsi tisti, razen, ki se imenujejo ministri in državni sekretarji, tisti, ki izvajajo politiko ministrstev, ne pa politiko strank, skratka, da bodo aktivno delali pri teh ukrepih, da, skratka do konca 2026, sto procentno pridobimo sredstva iz ukrepa načrta za okrevanje in odpornost in da ne bodo čakali junij 2026, ko bo očitno takšna ali drugačna vlada doktorirala iz tega, kje je manko tistih par sto milijonov evrov, ki jih ne znamo oziroma smo nesposobni izpeljati oziroma pripeljati v različne konce naše lepe države.

Skratka, jaz upam, da ko bomo imeli spet naslednjič to točko, informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, da ne bomo zgroženi pri tej spremembi številka tri, ker bomo ugotavljali, da so posamezni resorji deloma nesposobni pridobiti sredstva, ki so nam na voljo in pa na razpolago. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Ker trenutno, ker vem, da bo državna sekretarka magister Saša Jazbec morala oditi na Vlado, predlagam, da podate te splošne odgovore. Potem bo pa, verjamem, da bodo kolegi vaši še povedali za posamezne resorje, tako da vam dajem besedo.

Najlepša hvala za vprašanja.

Zdaj, dovolite, da mogoče res povem z vidika te velike slike, finančni vidik tega načrta za okrevanje in odpornost. V Sloveniji je na voljo 2,7 milijarde evrov, od tega milijarda sto so posojila in ostalo, se pravi milijarda 600 približno, so nepovratna sredstva. V prvem letu izvajanja 2021 je bilo porabljenih 111 milijonov, v drugem letu 74, v tretjem letu 188 in v četrtem letu, lani 370. Pomeni, v prvih štirih letih smo skupaj porabili 740 milijonov, kar pomeni, da imamo zdaj za zadnji dve leti na voljo, zdaj govorimo o porabi, ne, imamo na voljo še milijardo 900. Kar pomeni in kot sem povedala že v uvodu, se bo v bistvu to dogajalo zdaj podobno v vseh državah, da je večina teh investicij ostala za zadnje obdobje izvajanja. Kar pomeni, mi imamo ob teh številkah, ki sem jih zdaj navedla, za zadnji dve leti milijardo 900, se pravi nekje mogoče letos, ne vem, 800 milijonov, drugo leto dobro milijardo.

Zdaj glede vprašanja, koliko je na voljo, koliko ni, koliko bo zamuda, a ne, pri, morebitna zamuda ali pa morebitna dodatna zamuda pri kakšnem mejniku to pomenila za letošnje izvajanje. Mi imamo na, od teh porabljenih 740, smo povedali, da pridobili smo že milijardo 100, se pravi, 370 je še na računu na skladu, to že imamo. To ocenjujemo, da bo do poletja absolutno zadostovalo, a ne; če smo lani v celem letu porabili 370, bi teh 370 zdaj do poletja zadostovalo. Potem bomo pa imeli nov zahtevek, ki bo pač, ki naj bi bil težek najmanj 280 milijonov evrov, se pravi, dobimo še za drugo polovico leta, a ne. Tako da mi ocenjujemo, da tudi morebitna zamuda ali pokojninske reforme ali še kakšnega drugega mejnika ne bo drastično vplivala na to likvidnost, na ta likvidnostni del, če ste to, če ste me to spraševali. Drugače pa v vsakem primeru en del tega NOO denarja so posojila, kar pomeni, država, mogoče to ne povemo dovolj na glas, država iz NOO-ja ne bo dobila 2 milijardi 700 nepovratnih, en del tega so posojila, a ne. In posojilo s strani EU ni bistveno drugačno kot je posojilo, ki ga država vzame sama, a ne, zato, zato smo v bistvu, ko smo se pogajali potem predlani za morebitna dodatna posojila, smo bili tako malo skeptični, ker po eni strani so tole, kar dobimo od Evropske komisije, so pogojna posojila. Slovenija z visoko bonitetno oceno nima težave z zadolževanjem na finančnih trgih po relativno ugodni obrestni meri, tako da s tega vidika NOO posojilo za državo ni neka bistveno boljša opcija. Ker za nekatere države morate vedeti, da je, a ne, nekatere države, če gredo same na trg, se morajo zadolževati po bistveno slabših pogojih kot jih lahko dobijo iz tega načrta. Se pravi, kot sem že omenila v uvodu pa zdaj še enkrat, kakšen mesec zamude ne igra z likvidnostnega vidika v bistvu nobene vloge.

Gospod Lisec je vprašal, če sem zadovoljna - mislim, da je prav osebno, me je vprašal - s sedanjim delom. Vam moram povedati, da pred dvema letoma in pol, ko smo od prejšnje vlade prevzeli stvari, je bila sigurno, je bil sigurno največji glavobol prav na področju tega načrta za okrevanje in odpornost. Pa smo zelo galantni, se mi zdi, vsi tukaj pa skušamo biti optimistični pa se skušamo ne iti na tem odboru teh kazanja s prstom za nazaj, ampak če že vprašate, potem je recimo prejšnja vlada po tem, kaj smo podedovali, a ne, prejšnja vlada je obljubljala projekte na zemljiščih, ki so v sodnih postopkih - pa je vedela, kdaj je rok trajanja tega načrta. Ali pa je v bistvu, ko smo prišli junija, je bil rok za naslednjo oddajo zahtevka, je bil junij 2022 in v tistem zahtevku so bili recimo kakšni zakoni in če si želel oddati zakon v drugem kvartalu 2022, potem bi ta zakon moral biti napisan, izpogajan in tako naprej, pa ti zakoni niso bili niti, niti pač niso še obstajali, a ne. Tako da mi takrat, se pravi, od teh zakonov ni obstajala niti črka, tako da mi takrat dejansko smo začeli z zamudami. In če me vprašate, če sem zadovoljna, jaz vam pač moram povedati, da ja. Da smo se vzpostavili ekipa, da smo se ministrstva povezala pod okriljem, torej Urada za okrevanje in odpornost, ki je pač koordinacijski organ do Evropske komisije in smo začeli z rednimi sestanki, da smo ugotovili, kje smo, kje so zadeve, kaj je treba najbolj pospešiti in tako naprej. Tako, da jaz, se mi zdi, da tudi številke kažejo na to, da smo ta načrt za okrevanje in odpornost dejansko spravili v en red. Takrat je potem v bistvu sočasno, saj ne vem, če je smiselno to pogrevati, ampak takrat smo sočasno v bistvu dobili tudi nižjo lokacijo, je bilo treba znižati že dogovorjeni načrt za 286 milijonov na izvedbeni strani reforme, kajne, smo morali izvesti iste in tudi zdaj, ko ste spraševali, kakšne bodo potencialne spremembe tega tretjega, to še ne vemo, to smo zdaj v fazi usklajevanja, ker tipamo, kaj je izvedljivo, kaj ni izvedljivo, ampak glede reform ni nobenega pardona. Reforme smo morali izvesti take, kot so bile dogovorjene, dobili smo pa manj denarja za izvedbo v bistvu načelno istih investicij. Tako da poleg teh zaostankov smo, v bistvu je bilo to potem novo dejstvo in pa treba je bilo v načrt dodati novo poglavje, ker se je takrat sočasno začela tudi ruska agresija in je torej prišlo še to poglavje REPowerEU in to pač toliko kasnejši zahtevek, torej toliko kasnejši zahtevek, kot vam bodo sicer potem bolj podrobno pojasnili moji kolegi, je seveda tudi razlog, da se na tem poglavju REPower dogaja manj, kot se dogaja na drugih področjih.

Tako da gospod Lisec, ja, vedno smo lahko boljši, vedno si lahko boljši, vedno je prostor za izboljšave, ampak jaz lahko pač rečem, da smo s kolegi, ki so danes tudi tukaj, pa tudi, seveda, tudi s tistimi, ki jih ni, da smo se tega načrta za okrevanje in odpornost lotili z vso resnostjo in ga pripeljali zdaj do te točke, ki je, seveda je pa absolutno, ura ves čas tik taka, tako, da do konca je ostalo dobro leto in pol in reformni del, kot sem skušala v uvodu povedati, je vseeno več kot polovično urejen, dolgotrajna oskrba je, zdaj v bistvu, kar se tiče, realno gledano, je kljukica, bo povedal kolega še več o tem. Zdaj je bil sprejet še ta, novela zakona, ki uvaja na tri leta, da se bo pač preverilo, kako je z javno finančno vzdržnostjo. To so vse, a veste, zahteve tega načrta, ki jih je pač podpisala ta država in je v bistvu s tega vidika dolgotrajna oskrba in plačna reforma, dve od štirih sta kljukica, tretja pokojninska in četrta zdravstvena, sta v teku. Tako, da in to je značilnost vseh načrtov po vseh državah, da je bil najprej reformni del kot v bistvu podlaga za pridobivanje denarja in potem so pač te investicije in projekti, ki so v teku, tako da, ko ste spraševali, kaj bo, ti projekti se zdaj dogajajo, se vam pač tu, povedali, ene dela država, ene delajo občine. Tako, da ta sprememba številka tri vam ta hip še ne moremo povedati, kakšna bo, ker gremo zelo natančno po resorjih, po investicijah, gledamo, kaj je realno izvedljivo oziroma dejansko, če bi kaj ne bilo izvedljivo in kako potem ta denar, ki je povezan s to konkretno investicijo, kako bi ga vseeno seveda pripeljali v državo. Tako da o tem vam bomo lahko poročali naslednjič, nikakor pa ne, kot ste rekli, junija ali kdaj, 2026, da bi zaradi tega, ker nekaj ne bo jasno komunicirano ali pa transparentno, zaradi tega bolela glava.

Jaz v tej fazi toliko, zdaj pa predlagam, ker so bila naslovljena posamezna področja, da gredo še kolegi. Hvala.

Hvala lepa.

Mogoče bi jaz kar najprej dala besedo MGTŠ, gospa Alenka Marolt, bom šla nekako po vrsti, tako kot so bila vprašanja postavljena,.

Lepo prosim, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Odgovarjam gospodu Gladku glede razlik v, predvidevam, ta znesek 193 tisoč, to niso milijoni, to so tisoči, se mi ne zdi taka velika razlika. Mi smo razpisali vse ukrepe v okviru načrta za okrevanje in odpornost v skupni višini 384,7 milijonov in sicer od 357,6 planiranih, kar pomeni, da smo razpisali več, se pravi 107,6 procentov. In vrednost pogodb na dva dni nazaj, na ena, na 13. 1., znašala 260 milijonov, kar je 72,7 procentov, izplačali pa smo 148 milijonov, kar pa je 41,4 procenta. Mi menimo, da je to kar uspešno, glede na to, da imamo take razpise, ki so dolgoročnejši. Gre za investicije, velike investicije, investicije v digitalno preobrazbo, raziskave, razvoj in inovacije in pa turistično infrastrukturo. Tako da s tega vidika ne vidimo nekih težav.

Mogoče dam še samo informacijo, ker je glede na prejšnjo, tu na zadnji strani pisalo, da glede razpisa za turistične kapacitete v decembru. 27. decembra smo razpisali prosta prosta sredstva, ki smo jih imeli v višini 15,2 milijona in s tem bomo potem tudi dosegli cilj dodatnih osem projektov. Potem pa še bil je tudi sprejet akcijski načrt za upravljanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu 12. decembra in s tem smo tudi dosegli ta mejnik. Tako, da s tega vidika predlagali smo tudi spremembe, ki so zdaj zaenkrat še v usklajevanju z uradom, ravno včeraj smo posredovali.

Tako da to je to. Če še mogoče ...