En lep dober dan vsem skupaj. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi ostali prisotni, še enkrat lepo pozdravljeni!

Torej začenjam s 36. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ni nobenih obvestil o zadržanih poslankah in poslancih, prav tako ni obvestil o nadomeščanjih.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo dodanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda komisije same seje.

Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej pričenjamo s 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER Z NASLOVOM SLABO ČRPANJE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 19. decembra 2024 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli samo zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, potem doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je opravičil. Doktor Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in tudi Ministrstvo za finance. Dodatno so bili 14. januarja vabljeni še magistrica Alenka Bratušek, torej ministrica za infrastrukturo, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, potem še Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in podnebje in energijo. Dne 15. januarja pa so bili dodatno vabljeni: Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, doktor Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter tudi potem Ministrstvo za naravne vire in prostor, ter tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotavljam, da je minister prisoten, pa tudi predstavniki ostalih ministrstev.

Torej predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te seje komisije, dodatno predstavim zahtevo za sklic seje, v nadaljevanju pa boste besedo dobili tudi vabljeni gostje, nato bo sledila razprava poslank in poslancev in seveda s časom nismo kaj veliko omejeni, ampak kljub temu, držimo se približnega časovnega okvira, seveda boste dobili potem vabljeni gostje nazaj besedo, da dopolnite poslanke in poslance v njih vprašanja.

Torej, dovolite mi, da na kratko predstavim zakaj je Nova Slovenija sklicala to sejo. Komisije za nadzor javnih financ, glejte, prosim za prezentacijo. Glejte, zdaj sredstva Evropske unije predstavljajo enega od ključnih stebrov prihodkovne strani državnega proračuna. Še več, s sredstvi iz evropskih skladov se je Slovenija v preteklosti zelo dobro razvijala. Naredili smo številne učinkovite, učinkovite projekte. To so ključna sredstva za razvoj naše države. V veljavnem proračunu za letošnje leto, katerega rebalans je bil sprejet, govorimo o letu 2024, novembra 2023 znašajo skupna sredstva iz Evropske unije, ki jih je Vlada takrat načrtovala, več kot 1,4 milijarde evrov. To dobro prikazuje tudi ta prezentacija, ta slajd, ki ga lahko vidijo tudi ljudje, ki spremljajo sejo preko TV ekranov. Ocena realizacije za leto 2024, kot izhaja iz novembra leta 2024, iz sprejetih dokumentov sprememb proračuna za leto 2025 pa kar precej nižja in znaša 1,1 milijarde evrov. Torej, v enem letu se je pričakovan priliv iz sredstev EU zgolj za letošnje leto zmanjšal kar za dobrih 350 milijonov evrov oziroma skoraj za četrtino. Torej, na medletno znižanje prejetih sredstev iz Evropske unije opozarja tudi UMAR. UMAR je na primer opozarja tudi, da je negotovost v Sloveniji med drugim povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev na primer iz sklada za okrevanje. Jaz kaj veliko o skladu za okrevanje ne bom govoril, zaradi tega, ker smo to imeli danes s točko dnevnega reda na Odboru za finance. Je pa prav, da to govorite poslanke in poslanci. Lahko tudi povem, da kar se tiče Sklada za okrevanje je Slovenija, bodimo pošteni, približno na sredini med vsemi državami članicami Evropske unije, kljub temu pa veliko zaostajamo na primer za Hrvaško, sosednjo Hrvaško in njihovi projekti. Kljub temu tukaj izzivi še vedno so, tudi pri skladu, pri črpanju sredstev iz sklada za obnovo. Nekateri resorji pri skladu za obnovo so uspešni, drugi niso uspešni, zlasti pa se bojim, kako se bodo izvajale predlagane reforme v skladu za obnovo, zlasti tukaj govorimo o pokojninski reformi, pa tudi o stanovanjski politiki, da ne bo pomote, gradnji stanovanj, ki jih mladi nedvomno pač potrebujejo. In tukaj ostajajo izzivi iz sklada za obnovo, pač zelo veliki. Večji problem predstavlja črpanje sredstev iz kohezijske politike 2021-2027. Zdaj, da gre pri črpanju sredstev Evropske unije v Sloveniji je nekaj hudo narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027, kjer je Slovenija dejansko na repu. To je pa ta prezentacija. Poglejte Slovenijo za Portugalsko, na vrhu je seveda druge države, poglejmo, naše sosednje države so pač pred nami. Zdaj tukaj se lahko pogovarjamo o različnih metodologijah, ki jih imajo, ampak ta prvi slajd prikazuje, da gre nekaj zelo narobe. Zmanjkalo nam je 350 milijonov evrov, torej mi tega denarja dejansko nismo počrpali, pa glede na sprejeti proračun, ki je bil. Torej zelo zaskrbljujoče je to stanje. Torej Slovenija je na zadnjem mestu po tem koliko sredstev je že dodeljeno posameznim projektom, torej 14,4 odstotka, ter na predzadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že bilo porabljenih, manj kot odstotek, 0,7 odstotka. Jaz si ne želim imeti politikantske razprave na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ, kajti vem, da bo glavni očitek s strani vabljenih gostov ta, da je kriva za stanje ki je, prejšnja vlada, ki je pripravljala te projekte. Zdaj počasi bomo prišli do tega, da vsak potres, ki se bo zgodil, bo kriva prejšnja vlada. Ampak se pogovarjamo o tem na kakšen način bodo resorji, ne provajder na koheziji, ampak resorji bili bolj učinkoviti pri črpanju teh sredstev. Zagotovo se bomo soočili tako kot prej zjutraj na seji z očitkom, da so bili projekti slabo pripravljeni. Glejte, pri kohezijski politiki je bil prvi osnutek sprejet marca 2023, potem se pa decembra 2004, opravičujem, 2022, potem se je pa decembra 2022 bil potrjen na vaši seji Vlade, se pravi v okviru nove Vlade, ta program. Velja tudi omeniti, da se je kohezijska politika črpanja prejšnje perspektive podaljšala za eno leto zaradi covid situacije in je bila Slovenija tukaj učinkovita. Verjemite, da na tej strani, zlasti tisti, ki smo sodelovali že kdaj v vladi, vemo, da se glavnina evropskih sredstev počrpa na koncu, perspektive. Ampak kljub temu, to stanje, ki ga vidimo in ga lahko gleda ta trenutek vsa Slovenija, ni rožnato, zlasti ni rožnato tole stanje, črpanje po resorjih.

Zdaj, jaz ne bom branil ministra Jevška, vem pa eno stvar, da je zelo pomembno pri tem, kako so posamezni resorji pripravljeni na izvajanje projektov in tudi zelo odvisno od tega kako predsednik Vlade sam pritiska na te resorje, ali jim na vsaki seji Vlade pokaže to razpredelnico in izboljšave te razpredelnice in ta razpredelnica je zelo slaba. Poglejte, Ministrstvo za zdravje, pa tak problem imamo z zdravstvenim institucijam, z njihovo obnovo, pa vse ostalo in tu se bom spet vrnil na sklad za obnovo. Odločitev te vlade je bila, da so se, recimo, prerazporedila sredstva iz Sklada za obnovo, pri Skladu za obnovo, na primer, infekcijska klinika, Golnik, pa še par drugih obnov na začetku tega mandata, da so se spremenile stvari.

Zdaj mi je ministrstvo, MOPE, Ministrstvo za okolje, glejte, štiriodstotna uspešnost, to je slabo, mislim, to je, poglejte o čem se pogovarjamo. Pa vem, da mora Ministrstvo za okolje se pogovarjati z občinami, z drugimi deležniki, da je tukaj problem ali pa tudi Ministrstvo za naravne vire, pa, zakaj izpostavljam Ministrstvo za naravne vire? Zaradi tega, ker je, se pravi, res veliko dodeljenih sredstev, se pravi pravica do porabe, počrpanih je na primer 22 odstotkov, se pravi, je med ministrstvi, ki se trudijo, ampak vem, da so tudi zelo težka usklajevanja z občinami pri razvoju posameznih projektov, kanalizacij, pa tako naprej in odvisno ali imajo občine pripravljene projekte ali ne, kajne?

Zdaj, ker te stvari poznamo, smo se tudi mi recimo tri leta nazaj s tem ukvarjali. Ministrstvo za infrastrukturo; tukaj je ogromno stvari, ki so železniški in drugi projekti, eni so v teku, eni niso v teku, ampak dodeljenih sredstev je veliko in tudi možnosti porabe je pač zelo velika, je pa porazno, so pa porazni ti odstotki, odstotki črpanja. Izpostavljam te resorje zaradi tega, ker je tukaj okvir zelo velik, zaradi tega, ker možnosti, zlasti na MOPE, za, ne vem, energetsko, energetske sanacije, druge sanacije in tako naprej, ker so tukaj okvirji pač zelo veliki... Nismo povabili Ministrstva za zdravje na današnjo sejo komisije, zaradi tega, ker imamo v okviru Ministrstva za zdravje glede sanacije in obnov, recimo UKC Ljubljana in ostalih institucij, predvideno posebno sejo, pa se bomo tudi glede teh finančnih sredstev pogovarjali. Enkrat smo že imeli sejo, sprejeli sklepe, kje smo s sanacijo, pa se nič kaj ne premika. Zaradi tega bo, ne vem, v roku treh tednov nova seja na temo sanacije UKC, Infekcijske klinike Maribor in tako dalje. Se pravi, tukaj, če pogledamo to črpanje po resorjih glede na izplačila, pa tudi odločitve o podpori. Se pravi, glede na okvire pravic porabe, na podlagi izvedbenega načrta, je to stanje porazno, zlasti tisti resorji, ki imajo največ v okviru, se pravi, pravice do porabe, zagotovljene, na podlagi izvedbenega načrta, vidimo, da so počrpali po nekaj odstotkov in premalo bo reči, da je kriva, že po vaši Vladi bo premalo reči, da je kriva neka vlada iz leta 2020. To ne bo šlo, ampak bo treba pač za te projekte, / nerazumljivo/ in iti v njih in rešiti situacijo.

Naslednji slajd prikazuje izplačila Sloveniji na področju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov v primerjavi s povprečjem EU. No, pa si poglejte, kje smo v tem delu. Torej v Novi Sloveniji smo tudi prepričani, da izgovor za slabo črpanje evropskih sredstev ne morejo biti na primer niti poplave. Namreč, tudi če bi se, to večkrat slišimo, zaradi tega, ker če se, bi Vlada resno ukvarjala s poplavami bi bila zgrajena vsaj že kakšna hiša tam kamor pač so bili ljudje prizadeti. Tudi od poplav je minilo že skoraj leto dni in pol, nekateri so uspeli svoje hiše narediti brez države, pa je šel predsednik vlade kljub temu se tja slikati, se pravi z donatorskimi sredstvi, žal. Torej poplave niso ta ključen razlog, torej zapleta se torej pri izplačilih, se tudi pri izplačilih, kot sem dejal, tudi pri RRF, ampak kot že omenjeno pri RRF je Slovenija nekje na sredini lestvice, ostajamo, pa zaostajamo za Hrvaško na primer. Če pogledamo ta sled pri RRF je Slovenija počrpala 41,7 odstotka, Hrvaška 63,7, torej imamo sosednjo Hrvaško, žal je uspešnejša v tem okviru od Republike Slovenije. Še enkrat dam na ta slajd po ministrstvih in jaz pričakujem tukaj razpravo najprej generalno od ministra Jevška, se pravi, kaj so razlogi, pa ne se naslanjati na prejšnjo vlado zaradi tega, ker potem bomo šli po projektih, ki so zdaj zastavljeni. Od železniške postaje Ljubljana, če želite, kdaj je začela se izvajati, do Jesenic, ki so tudi predvidena evropska sredstva pa tako naprej, pa bomo šli step by step po projektih, ki so bili narejeni zaradi tega, ker minister Jevšek je dejal za Delo časopis, niti en projekt ni bil pripravljen. Ne, glejte, to ne drži. To ne drži. Je pa stvar tukaj tudi resnosti, še enkrat govorim, ministrstva, to pač za kohezijo, ki je provajder tega denarja in skrbnik, ampak zlasti posameznih resorjev, to pa je dejstvo. Pa tudi, kolikokrat imate to na sejah Vlade, in da je predsednik Vlade tisti, ki reče, to in to se bo počrpal, dajmo, sprejeti sklepi Vlade na tem delu. Če predsednik Vlade pač tega ne vidi kot prioriteto, je to zelo slabo, zaradi tega, ker še enkrat, ta sredstva so nam bila dodeljena, ali pa bom rekel tako, izborjena leta 2020, v času pandemije, in nam nikakor ne smejo ostati, ampak naj služijo razvoju Republike Slovenije in s tem dajte se ukvarjati, ne pa kako dodeliti nevladnim organizacijam po 8. marcu dodatnih 150 milijonov evrov s proračunom. S tem dajmo se ukvarjati, država.

Torej, zdaj dajem besedo vabljenim gostom, resorjem, najprej pa ministru Jevšku, da predstavi, zakaj je vlada neuspešna pri črpanju kohezijske politike 2021-2027. Izvolite.

En lep dober dan vsem skupaj. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi ostali prisotni, še enkrat lepo pozdravljeni!

Torej začenjam s 36. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ni nobenih obvestil o zadržanih poslankah in poslancih, prav tako ni obvestil o nadomeščanjih.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo dodanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda komisije same seje.

Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej pričenjamo s 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER Z NASLOVOM SLABO ČRPANJE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 19. decembra 2024 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli samo zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, potem doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je opravičil. Doktor Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in tudi Ministrstvo za finance. Dodatno so bili 14. januarja vabljeni še magistrica Alenka Bratušek, torej ministrica za infrastrukturo, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, potem še Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in podnebje in energijo. Dne 15. januarja pa so bili dodatno vabljeni: Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, doktor Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter tudi potem Ministrstvo za naravne vire in prostor, ter tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotavljam, da je minister prisoten, pa tudi predstavniki ostalih ministrstev.

Torej predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te seje komisije, dodatno predstavim zahtevo za sklic seje, v nadaljevanju pa boste besedo dobili tudi vabljeni gostje, nato bo sledila razprava poslank in poslancev in seveda s časom nismo kaj veliko omejeni, ampak kljub temu, držimo se približnega časovnega okvira, seveda boste dobili potem vabljeni gostje nazaj besedo, da dopolnite poslanke in poslance v njih vprašanja.

Torej, dovolite mi, da na kratko predstavim zakaj je Nova Slovenija sklicala to sejo. Komisije za nadzor javnih financ, glejte, prosim za prezentacijo. Glejte, zdaj sredstva Evropske unije predstavljajo enega od ključnih stebrov prihodkovne strani državnega proračuna. Še več, s sredstvi iz evropskih skladov se je Slovenija v preteklosti zelo dobro razvijala. Naredili smo številne učinkovite, učinkovite projekte. To so ključna sredstva za razvoj naše države. V veljavnem proračunu za letošnje leto, katerega rebalans je bil sprejet, govorimo o letu 2024, novembra 2023 znašajo skupna sredstva iz Evropske unije, ki jih je Vlada takrat načrtovala, več kot 1,4 milijarde evrov. To dobro prikazuje tudi ta prezentacija, ta slajd, ki ga lahko vidijo tudi ljudje, ki spremljajo sejo preko TV ekranov. Ocena realizacije za leto 2024, kot izhaja iz novembra leta 2024, iz sprejetih dokumentov sprememb proračuna za leto 2025 pa kar precej nižja in znaša 1,1 milijarde evrov. Torej, v enem letu se je pričakovan priliv iz sredstev EU zgolj za letošnje leto zmanjšal kar za dobrih 350 milijonov evrov oziroma skoraj za četrtino. Torej, na medletno znižanje prejetih sredstev iz Evropske unije opozarja tudi UMAR. UMAR je na primer opozarja tudi, da je negotovost v Sloveniji med drugim povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev na primer iz sklada za okrevanje. Jaz kaj veliko o skladu za okrevanje ne bom govoril, zaradi tega, ker smo to imeli danes s točko dnevnega reda na Odboru za finance. Je pa prav, da to govorite poslanke in poslanci. Lahko tudi povem, da kar se tiče Sklada za okrevanje je Slovenija, bodimo pošteni, približno na sredini med vsemi državami članicami Evropske unije, kljub temu pa veliko zaostajamo na primer za Hrvaško, sosednjo Hrvaško in njihovi projekti. Kljub temu tukaj izzivi še vedno so, tudi pri skladu, pri črpanju sredstev iz sklada za obnovo. Nekateri resorji pri skladu za obnovo so uspešni, drugi niso uspešni, zlasti pa se bojim, kako se bodo izvajale predlagane reforme v skladu za obnovo, zlasti tukaj govorimo o pokojninski reformi, pa tudi o stanovanjski politiki, da ne bo pomote, gradnji stanovanj, ki jih mladi nedvomno pač potrebujejo. In tukaj ostajajo izzivi iz sklada za obnovo, pač zelo veliki. Večji problem predstavlja črpanje sredstev iz kohezijske politike 2021-2027. Zdaj, da gre pri črpanju sredstev Evropske unije v Sloveniji je nekaj hudo narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027, kjer je Slovenija dejansko na repu. To je pa ta prezentacija. Poglejte Slovenijo za Portugalsko, na vrhu je seveda druge države, poglejmo, naše sosednje države so pač pred nami. Zdaj tukaj se lahko pogovarjamo o različnih metodologijah, ki jih imajo, ampak ta prvi slajd prikazuje, da gre nekaj zelo narobe. Zmanjkalo nam je 350 milijonov evrov, torej mi tega denarja dejansko nismo počrpali, pa glede na sprejeti proračun, ki je bil. Torej zelo zaskrbljujoče je to stanje. Torej Slovenija je na zadnjem mestu po tem koliko sredstev je že dodeljeno posameznim projektom, torej 14,4 odstotka, ter na predzadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že bilo porabljenih, manj kot odstotek, 0,7 odstotka. Jaz si ne želim imeti politikantske razprave na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ, kajti vem, da bo glavni očitek s strani vabljenih gostov ta, da je kriva za stanje ki je, prejšnja vlada, ki je pripravljala te projekte. Zdaj počasi bomo prišli do tega, da vsak potres, ki se bo zgodil, bo kriva prejšnja vlada. Ampak se pogovarjamo o tem na kakšen način bodo resorji, ne provajder na koheziji, ampak resorji bili bolj učinkoviti pri črpanju teh sredstev. Zagotovo se bomo soočili tako kot prej zjutraj na seji z očitkom, da so bili projekti slabo pripravljeni. Glejte, pri kohezijski politiki je bil prvi osnutek sprejet marca 2023, potem se pa decembra 2004, opravičujem, 2022, potem se je pa decembra 2022 bil potrjen na vaši seji Vlade, se pravi v okviru nove Vlade, ta program. Velja tudi omeniti, da se je kohezijska politika črpanja prejšnje perspektive podaljšala za eno leto zaradi covid situacije in je bila Slovenija tukaj učinkovita. Verjemite, da na tej strani, zlasti tisti, ki smo sodelovali že kdaj v vladi, vemo, da se glavnina evropskih sredstev počrpa na koncu, perspektive. Ampak kljub temu, to stanje, ki ga vidimo in ga lahko gleda ta trenutek vsa Slovenija, ni rožnato, zlasti ni rožnato tole stanje, črpanje po resorjih.

Zdaj, jaz ne bom branil ministra Jevška, vem pa eno stvar, da je zelo pomembno pri tem, kako so posamezni resorji pripravljeni na izvajanje projektov in tudi zelo odvisno od tega kako predsednik Vlade sam pritiska na te resorje, ali jim na vsaki seji Vlade pokaže to razpredelnico in izboljšave te razpredelnice in ta razpredelnica je zelo slaba. Poglejte, Ministrstvo za zdravje, pa tak problem imamo z zdravstvenim institucijam, z njihovo obnovo, pa vse ostalo in tu se bom spet vrnil na sklad za obnovo. Odločitev te vlade je bila, da so se, recimo, prerazporedila sredstva iz Sklada za obnovo, pri Skladu za obnovo, na primer, infekcijska klinika, Golnik, pa še par drugih obnov na začetku tega mandata, da so se spremenile stvari.

Zdaj mi je ministrstvo, MOPE, Ministrstvo za okolje, glejte, štiriodstotna uspešnost, to je slabo, mislim, to je, poglejte o čem se pogovarjamo. Pa vem, da mora Ministrstvo za okolje se pogovarjati z občinami, z drugimi deležniki, da je tukaj problem ali pa tudi Ministrstvo za naravne vire, pa, zakaj izpostavljam Ministrstvo za naravne vire? Zaradi tega, ker je, se pravi, res veliko dodeljenih sredstev, se pravi pravica do porabe, počrpanih je na primer 22 odstotkov, se pravi, je med ministrstvi, ki se trudijo, ampak vem, da so tudi zelo težka usklajevanja z občinami pri razvoju posameznih projektov, kanalizacij, pa tako naprej in odvisno ali imajo občine pripravljene projekte ali ne, kajne?

Zdaj, ker te stvari poznamo, smo se tudi mi recimo tri leta nazaj s tem ukvarjali. Ministrstvo za infrastrukturo; tukaj je ogromno stvari, ki so železniški in drugi projekti, eni so v teku, eni niso v teku, ampak dodeljenih sredstev je veliko in tudi možnosti porabe je pač zelo velika, je pa porazno, so pa porazni ti odstotki, odstotki črpanja. Izpostavljam te resorje zaradi tega, ker je tukaj okvir zelo velik, zaradi tega, ker možnosti, zlasti na MOPE, za, ne vem, energetsko, energetske sanacije, druge sanacije in tako naprej, ker so tukaj okvirji pač zelo veliki... Nismo povabili Ministrstva za zdravje na današnjo sejo komisije, zaradi tega, ker imamo v okviru Ministrstva za zdravje glede sanacije in obnov, recimo UKC Ljubljana in ostalih institucij, predvideno posebno sejo, pa se bomo tudi glede teh finančnih sredstev pogovarjali. Enkrat smo že imeli sejo, sprejeli sklepe, kje smo s sanacijo, pa se nič kaj ne premika. Zaradi tega bo, ne vem, v roku treh tednov nova seja na temo sanacije UKC, Infekcijske klinike Maribor in tako dalje. Se pravi, tukaj, če pogledamo to črpanje po resorjih glede na izplačila, pa tudi odločitve o podpori. Se pravi, glede na okvire pravic porabe, na podlagi izvedbenega načrta, je to stanje porazno, zlasti tisti resorji, ki imajo največ v okviru, se pravi, pravice do porabe, zagotovljene, na podlagi izvedbenega načrta, vidimo, da so počrpali po nekaj odstotkov in premalo bo reči, da je kriva, že po vaši Vladi bo premalo reči, da je kriva neka vlada iz leta 2020. To ne bo šlo, ampak bo treba pač za te projekte, / nerazumljivo/ in iti v njih in rešiti situacijo.

Naslednji slajd prikazuje izplačila Sloveniji na področju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov v primerjavi s povprečjem EU. No, pa si poglejte, kje smo v tem delu. Torej v Novi Sloveniji smo tudi prepričani, da izgovor za slabo črpanje evropskih sredstev ne morejo biti na primer niti poplave. Namreč, tudi če bi se, to večkrat slišimo, zaradi tega, ker če se, bi Vlada resno ukvarjala s poplavami bi bila zgrajena vsaj že kakšna hiša tam kamor pač so bili ljudje prizadeti. Tudi od poplav je minilo že skoraj leto dni in pol, nekateri so uspeli svoje hiše narediti brez države, pa je šel predsednik vlade kljub temu se tja slikati, se pravi z donatorskimi sredstvi, žal. Torej poplave niso ta ključen razlog, torej zapleta se torej pri izplačilih, se tudi pri izplačilih, kot sem dejal, tudi pri RRF, ampak kot že omenjeno pri RRF je Slovenija nekje na sredini lestvice, ostajamo, pa zaostajamo za Hrvaško na primer. Če pogledamo ta sled pri RRF je Slovenija počrpala 41,7 odstotka, Hrvaška 63,7, torej imamo sosednjo Hrvaško, žal je uspešnejša v tem okviru od Republike Slovenije. Še enkrat dam na ta slajd po ministrstvih in jaz pričakujem tukaj razpravo najprej generalno od ministra Jevška, se pravi, kaj so razlogi, pa ne se naslanjati na prejšnjo vlado zaradi tega, ker potem bomo šli po projektih, ki so zdaj zastavljeni. Od železniške postaje Ljubljana, če želite, kdaj je začela se izvajati, do Jesenic, ki so tudi predvidena evropska sredstva pa tako naprej, pa bomo šli step by step po projektih, ki so bili narejeni zaradi tega, ker minister Jevšek je dejal za Delo časopis, niti en projekt ni bil pripravljen. Ne, glejte, to ne drži. To ne drži. Je pa stvar tukaj tudi resnosti, še enkrat govorim, ministrstva, to pač za kohezijo, ki je provajder tega denarja in skrbnik, ampak zlasti posameznih resorjev, to pa je dejstvo. Pa tudi, kolikokrat imate to na sejah Vlade, in da je predsednik Vlade tisti, ki reče, to in to se bo počrpal, dajmo, sprejeti sklepi Vlade na tem delu. Če predsednik Vlade pač tega ne vidi kot prioriteto, je to zelo slabo, zaradi tega, ker še enkrat, ta sredstva so nam bila dodeljena, ali pa bom rekel tako, izborjena leta 2020, v času pandemije, in nam nikakor ne smejo ostati, ampak naj služijo razvoju Republike Slovenije in s tem dajte se ukvarjati, ne pa kako dodeliti nevladnim organizacijam po 8. marcu dodatnih 150 milijonov evrov s proračunom. S tem dajmo se ukvarjati, država.

Torej, zdaj dajem besedo vabljenim gostom, resorjem, najprej pa ministru Jevšku, da predstavi, zakaj je vlada neuspešna pri črpanju kohezijske politike 2021-2027. Izvolite.

Je možno prezentacijo?

Je možno prezentacijo?

Prosim za prezentacijo ministra.

Se opravičujem, zaradi tehničnih komplikacij prekinjam sejo za 5 minut, zaradi tega, da omogočimo tudi ministru Jevšku prezentacijo.

Nadaljujemo torej čez 5 minut sejo.

Prosim za prezentacijo ministra.

Se opravičujem, zaradi tehničnih komplikacij prekinjam sejo za 5 minut, zaradi tega, da omogočimo tudi ministru Jevšku prezentacijo.

Nadaljujemo torej čez 5 minut sejo.

Nadaljujemo sejo, ki smo jo prekinili zaradi tehničnih stvari.

Torej, gospod minister, beseda je vaša.

Nadaljujemo sejo, ki smo jo prekinili zaradi tehničnih stvari.

Torej, gospod minister, beseda je vaša.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, ostali navzoči na tej seji! Naj na začetku povem, in s tem bom tudi končal, s tem stavkom, Slovenija bo do konca leta 2029 do zadnjega evra počrpala evropska kohezijska sredstva, tako kot je to storila tudi v pretekli finančni perspektivi. V evropski blagajni ne bomo pustili niti evra.

Uvodoma bi se želel iskreno zahvaliti tako vam, kot predlagatelju za sklic današnje seje in obveščam člane komisije, da tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj redno poroča o črpanju evropskih sredstev matičnemu odboru, in sicer odboru za zadeve Evropske unije. Verjamem, da se vsi prisotni strinjamo kako pomembna so sredstva Evropske unije za Republiko Slovenijo. Prav zato se mi zdi ključno, da je javnost neprestano in ustrezno obveščena o stanju koriščenja evropskih sredstev. Vendar se pa ne morem strinjati z oceno predlagatelja nujne seje glede črpanja sredstev Evropske unije. V nadaljevanju bom s konkretnimi dejstvi predstavil nasprotno, in sicer, da Slovenija odlično črpa sredstva Evropske unije.

V gradivu predlagatelja nujne seje se pogosto mešajo izrazi sredstva Evropske unije, in sicer sredstva programa evropske kohezijske politike in sredstva načrta za okrevanje in odpornost. Preden podamo oceno uspešnosti ali neuspešnosti koriščenja sredstev je ključno jasno opredeliti, o katerih sredstvih razpravljamo, in sicer evropska sredstva vključujejo, mislim, da je to zelo pomembno za tiste, ki nas spremljajo, prvič, program evropske kohezijske politike, Intereact programe, solidarnostni sklad Evropske unije, s temi tremi skladi upravlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj skupaj z norveškim skladom in s švicarskim skladom. Nadalje, načrt za okrevanje in odpornost, skupna kmetijska politika, program za pomorstvo, ribištvo in akva kulturo, skladi s področja notranjih zadev, program za odpravljanje materialne prikrajšanosti, program life in centralizirani razpisi. Vse to pojmujemo kot evropska sredstva. Ker se predlagatelj v gradivu osredotoča na koriščenje sredstev evropske kohezijske politike, za katere je organ upravljanja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, bom v nadaljevanju poudarek namenil predvsem programu evropske kohezijske politike. Ta program vključuje štiri sklade: kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad in sklad za pravičen prehod za premogovniške regije Zasavje in SAŠA regijo. Preden predstavimo uspešnost koriščenja sredstev programa evropske kohezijske politike je potrebno po mojem mnenju razbiti nekatere mite.

Mit številka ena, MKRR, to je Ministrstvo za kohezijo, deli evropski denar.

Mit številka dva: evropski denar se lahko porabi za karkoli.

In mit številka tri: šele po odločitvi o prejemu evropskega denarja je potrebno začeti pripravljati projektno in investicijsko dokumentacijo. Nič od navedenega ne drži. Koriščenje sredstev programa evropske kohezijske politike je izjemno zahteven proces. Za uspešno koriščenje je potrebno: skleniti partnerski sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, pripraviti osnutek programa evropske kohezijske politike, govorimo o evropski kohezijski politiki 2021-2027, ga uskladiti z vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in sprejeti program s strani Vlade Republike Slovenije in s strani Evropske komisije. Vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora, izvesti ocenjevanje in izbor operacij, izvedbo operacij, kontrolo zahtevkov, potrjevanje izdatkov in šele nato na koncu pride plačilo Evropske komisije, in to ne zato, ker bi bila Slovenija tako birokratska, ampak zato, ker tako določi uredba, Evropska uredba o izvajanju kohezijske politike. Vem, da se sliši zapleteno, bom razložil na enem konkretnem primeru, kako poteka koriščenje evropskih sredstev in zakaj postopek traja tako dolgo.

Na primer, primeroma: upravičenec evropskih sredstev je občina, ki mora še pred prijavo na javni razpis imeti vso potrebno investicijsko in projektno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem. Prva faza MKRR. Naše ministrstvo preveri skladnost vloge na primer z MOPE, ministrstvom, za torej MOPE, za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, projekt oziroma program, če je vloga skladna z vsebino evropske kohezijske politike, MKRR izda odločitev o podpori MOPEV.

Druga faza MOPE izvede postopek izbora, dodeli sredstva in sklenejo pogodbo o sofinanciranju z upravičenci, kar je podlaga za dejansko financiranje projektov iz evropske kohezijske politike.

Tretja faza, Moped sklene pogodbo o sofinanciranju z izbrano občino za izvedbo projekta. Občina preko javnega naročila izbere izvajalca. Za izvedene aktivnosti občina MOPE izstavi račune, zahtevek za izplačilo, ki se po administrativnem preverjanju plačajo iz državnega proračuna najprej.

In četrta faza predstavlja prenos plačanih in preverjenih zahtevkov za izplačilo iz EME 2 informacijskega sistema v informacijski sistem. Ministrstvo za finance, Ministrstvo za finance zahteve pregleda, jih potrdi, izvede povračilo sredstev EU, ki iz podračuna na Banki Slovenije v državni proračun in nato Evropski komisiji pošlje zahtevek za povračilo sredstev, to je četrta faza. Ki predstavlja koriščenje evropskih sredstev.

In peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov pri Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračun pri Banki Republike Slovenije. Bruselj nakaže sredstva v Ljubljani šele po izpolnitvi vseh zakonskih in proceduralnih zahtev, ter izključno za projekte, ki so usklajeni s cilji in prednostnimi nalogami programa evropske kohezijske politike. Najprej je potrebna ideja skladna s cilji, nato priprava projektne dokumentacije, šele nato sledi koriščenje sredstev. Da pa se koriščenje uspešno zaključi, je nujno, da vsa vključena ministrstva opravijo svoj del nalog, kot tudi upravičenci do evropskih sredstev. Četudi ministrstva opravijo vse naloge, se koriščenje sredstev ne more izvršiti, če upravičenci, to so lahko gospodarske družbe, občine, institucije, nimajo ustreznih projektov s potrebno dokumentacijo. Krog je sklenjen šele takrat, ko vsi akterji, vključeni v koriščenje sredstev, opravijo svojo nalogo.

V okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evropskih sredstev. To so pomembna razvojna sredstva, ki jih moramo gospodarno, učinkovito in zakonito uporabiti, da dosežemo zastavljene cilje. Program naslavlja naslednja področja. Pametnejša Slovenija: spodbujanje inovacij, digitalizacije in raziskav za povečanje konkurenčnosti gospodarstva v višini 727 milijonov evrov. Bolj Zelena Slovenija, podpora projektom, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, zmanjšanju emisij in prehodu na krožno gospodarstvo v višini 793 milijonov evrov. Bolj povezana Slovenija, to je izboljšanje infrastrukture, vključno s prometnimi povezavami in digitalno infrastrukturo v višini 511 milijonov evrov. Bolj socialna Slovenija, krepitev socialne vključenosti, zmanjševanje neenakosti in podpora ranljivim skupinam 741 milijonov evrov. Slovenija, ki je bližje državljanom, spodbujanje lokalnega razvoja in krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti, 85 milijonov evrov. Ter zeleni prehod, kot sem povedal prej, dveh premogovniških regij v višini 249 milijonov evrov. Tudi ti cilji niso cilji, ki bi jih si izmislila Slovenija. To so cilji, ki so bili izpogajani, ko se je pripravljala ta finančna perspektiva z Evropsko komisijo. Čeprav program velja do leta 2021, smo ga, od leta 2021, to je zelo pomembno, smo ga začeli izvajati šele leta 2023. Moram pojasniti, zakaj. To je ključno. Prejšnja vlada žal ni uspela sprejeti sporazum o partnerstvu z Evropsko komisijo in pripraviti program evropske kohezijske politike 2021-2027, kar je nujno in osnova za pričetek koriščenja. Tako je predstavnica evropske komisije na 9. seji odbora za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, dne 17. maja 2022 izjavila, citiram: "Ker programiranje za programsko obdobje 2021-2027 ne napreduje tako hitro, je pozvala, da se pospeši proces, da Slovenija ne bi izgubila približno pol milijarde evrov vplačila za leto 2022 in četrtino obroka za leto 2021. Program evropske kohezijske politike 2021-2027, skupaj s skladom za pravičen prehod, mora biti sprejet do decembra 2022, zato je želela, da pospešimo proces, da Slovenija ne izgubi denarja v letu 2022, kar je naložba za prihodnja leta. Ta sestanek je bil maja 2022. Ob nastopu mandata te Vlade, je Sloveniji grozila izguba, torej pol milijarde evrov evropskih sredstev, zato je naša primarna naloga bila preprečiti izgubo pol milijarde evrov in s sprejetjem programa decembra 2022 nam je to uspelo. To je bil prvi uspeh te Vlade.

V letu 2023 je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj vzpostavilo še vse potrebne podlage za izvajanje programa, vključno z nacionalno uredbo evropske kohezijske politike, merili za izbor operacij s smernicami, navodili za izvajanje in informacijski sistem EMA 2. Nočem, da se razume narobe: dejstvo, da prejšnja vlada ni uspela pravočasno sprejeti program, ni očitek prejšnji vladi, ampak zgolj pojasnilo, zakaj se je program 2021-2027 začel izvajati z dvoletno zamudo. Namreč, zelo dobro se zavedamo, kako zahtevno se je uskladiti glede prenosa procenta sredstev iz kohezije iz socialnega sklada na regionalni sklad, zagotoviti tudi ustrezno sofinanciranje iz državnega proračuna in pridobiti soglasje obeh kohezijskih regij, vzhod in zahod, ni bilo lahko, ampak nam je dogovor uspel. Kajti vzhodna, zahodna kohezijska regija nikakor ni želela potrditi programa, dokler nismo zbalansirali iz proračunskih sredstev tudi za to regijo, torej izvajamo evropsko kohezijsko politiko 2021-2027, praktično 18 mesecev. Drugi velik uspeh te vlade in vlad pred nami je zaključek finančne perspektive 2014 - 2020, ki smo jo zaključili zelo uspešno kot druga najbolj uspešna država. Izkoristili smo vsa razpoložljiva evropska sredstva v višini približno 3,4 milijarde evrov. S tem denarjem smo uspešno izvedli več kot 9 tisoč projektov, med njimi biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo, vrhunska znanstvena in raziskovalna inštitucija in infrastruktura, protipoplavna ureditev porečja Gradaščice, prva faza, avgusta 2023 so izvedena dela, čeprav še niso bila zaključena v celoti, obvarovala prebivalce Polhovega Gradca in jugozahodnega dela Ljubljane pred poplavami. Investicije v železniško infrastrukturo, dva viadukta in predor drugega tira Divača Koper, nadgradnjo železniške povezave Maribor - Šentilj državna meja, posodobitev železniškega vozlišča in postaje Pragersko. Investicije v zdravstvu, kot na primer izgradnja negovalne bolnišnice Murska Sobota, prenova dela Splošne bolnišnice Novo mesto, sanacija objektov rehabilitacijskega inštituta Soča ter nakup drage medicinske opreme. Podpora turizmu z investicijami v devet smučišč, ki se preoblikujejo v celoletna gorska središča. Pa številne spodbude za mala in srednja podjetja za razvoj in spodbujanje novih produktov, spodbude za obnovljene, obnovljive vire energije in energetsko sanacijo stavb, za zaposlovanje mladih in starejših in še veliko več.

Prejšnja stran prezentacije je pokazala, da je pretekla perspektiva bila zaključena odlično, ta stran pa zelo nazorno pokaže primerjavo prvih dveh let izvajanja finančne perspektive 2014 in 2020, 2014 - 2020 in 2021 - 2027. Če primerjamo pravico porabe povračila sredstev, lahko opazimo, da praktično ni bistvene razlike in to navkljub dejstvu, da se je finančna perspektiva 2021 - 2027 začela izvajati z dvoletno zamudo. Kot sedaj, se je tudi v finančni perspektivi 2014 - 2020, začelo koriščenje počasneje in se proti koncu finančne perspektive začelo stopnjevati vse do stoodstotnega koriščenja razpoložljivih sredstev, pri čemer je pa potrebno poudariti, da se sedaj sočasno izvajajo še ukrepi načrta za okrevanje in odpornost in da smo v letu 2023 imeli katastrofalne poplave. Vse ukrepe na ravni države pripravljajo in nadzorujejo praktično isti ljudje. To ni opravičilo, je pa potrebno spomniti in opozoriti.

Da smo uspeli doseči sto procentno koriščenje, je bilo potrebno sprejeti številne ukrepe, določene so sprejele vlade pred nami, določene je sprejela sedanja vlada, naj jih izpostavim samo nekaj. Sredstva iz slabo pripravljenih projektov na področju zdravstva smo usmerili v področje nakupa medicinske opreme.

Z Evropsko komisijo smo se dogovorili, da bo dvignila odstotek sofinanciranja iz mehanizma React EU iz sedanjih 85 na 100 odstotkov. S spremembo operativnega programa 2014 - 2020 so se iz vsebin, kjer je bilo odobrenih več projektov, kot je bilo na razpolago EU sredstev, projekti v določenem obsegu prenesli na področje React EU, zagotovili dovolj sredstev v proračun Republike Slovenije za leto 2023 in 2024, da so lahko vsi projekti tudi dejansko bili financirani in izvedeni. Uspeh teh ukrepov je jasen in zelo dobro viden, od nastopa te vlade smo zgolj iz finančne perspektive 2014 - 2020, v letih 2022, 2023 in 2024 koristili več kot eno milijardo evrov. Ena milijarda, eni milijardi pa je potrebno dodati še sredstva solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 428,5 milijonov evrov, kar je tretji velik uspeh te Vlade.

Kot vsi dobro vemo in se spomnimo, avgusta 2023 smo bili priča uničujočim poplavam, najhujšim v zgodovini Slovenije. Oktobra 2023 naše ministrstvo pripravi in pošlje vlogo za sredstva solidarnostnega sklada Evropski komisiji. Decembra 2023 Slovenija prejme predplačilo v višini sto milijonov evrov. Novembra 2024 Slovenija prejme odločitev Evropske komisije o višini sredstev 428,405 059 evra, decembra 2024 Slovenija prejme preostanek sredstev v višini 328 milijonov 405 059 evra. Do danes smo, kar se tiče Solidarnostnega sklada, uspeli počrpati, če tako temu rečemo, že 360 milijonov evrov. 18, pravzaprav 16 mesecev imamo še časa, da v celoti počrpamo še preostanek.

Kaj pravzaprav se je iz teh sredstev solidarnostnega sklada naredilo, med drugim? Odvoz nesortiranih odpadkov in odpadkov, ki so nastali v poplavah zaradi zemeljskih plazov Braslovče, Črna na Koroškem, Domžale ter odstranitev onesnažene zemljine Mežica, Prevalje, Dravograd, ponovno vzpostavitev oziroma ureditev vodne infrastrukture v različnih porečjih, Savinja, Zgornja Sava, Drava, Meža, Pesnica, Mura, Ščavnica, Dreta, sanacija brežin Kranj, Prevalje, mostov Kamnik, Solčava, Zgornja Kungota, cest Železniki, Tolmin, sanacija plazov grad Kokra, obnova javne železniške infrastrukture Litija, Dravograd, Medvode in povračilo plač za odpravljanje posledic ujme. Slovenija je zelo uspešna tudi v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, ki prav tako sodi v kohezijsko politiko Evropske unije uresničuje se preko programov sodelovanja Interreg, sedaj..., s sosednjimi državami in v okviru večjih transnacionalnih ter medregionalnih projektih. V obdobju 2014 - 2020 smo počrpali 181 milijonov iz naslova teh programov, v obdobju 2021 - 2027 je za štiri čezmejne programe na voljo 159 milijonov evrov, od tega je dodeljenih že 61 odstotkov sredstev oziroma 97 milijonov. Slovenski partnerji so iz tega naslova dobili že 46,8 milijona evrov za transnacionalne in medregionalne projekte v tem obdobju je za vse države v celoti na voljo 1,3 milijarde evrov.

Pred vami je zadnja tabela, ki jo mesečno predstavljamo na Vladi Republike Slovenije z najnovejšimi podatki. Tudi danes smo predstavili 13. poročilo o črpanju evropskih kohezijskih sredstev Vladi. Kljub številnim izzivom, kot so intenzivno zaključevanje prejšnje finančne perspektive, hkratno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, dvoletna zamuda pri začetku izvajanja trenutne finančne perspektive in uničujoče poplave, ki so bile najhujše v zgodovini Slovenije ter so vplivale na izvedbo večjih javnih investicij, vključno s tistimi, podprtimi z evropskimi kohezijskimi sredstvi smo dosegli naslednje: izdali smo odločitev o podpori za več kot 800 milijonov evrov. V okviru tega so pomembni projekti nadgradnja železniške proge, državna meja Dobova, državna meja Dobova, Zidani Most, nadgradnja na območju Sevnice v višini 34 milijonov, javni razpis za produktivne naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah dobrih 83 milijonov, Center za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Zagorju dobrih 27 milijonov, nakup dveh letal za gašenje požarov za Upravo za zaščito in reševanje v višini 15 milijonov, celovita energetska prenova stavb v lasti in rabi občin v višini 30 milijonov, posledično so bile potrjene operacije, se pravi tudi že izbrane v okviru javnih razpisov v skupni vrednosti več kot pol milijarde evrov, iz državnega proračuna je bilo izplačanih več kot 70 milijonov evrov. V teh okoliščinah štejem to kot četrti pomemben uspeh te Vlade.

Spoštovane in spoštovani, cilj je jasen, izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije. To je naša obveza in zaveza tudi do državljanov. Ni pomembno, na katerem mestu, v seznamu Evropske komisije smo bili oktobra leta 2024, takrat, ko je bila predstavljena ta tabela, ki ste jo predstavili. Ključno je, kje bomo konec leta 2029. Do sedaj ni bilo izgubljenega niti enega centa, ponavljam, niti enega centa evropskega denarja. Kar se pa te tabele tiče, ta tabela se bo osvežila v naslednjih tednih in bo bistveno drugačna kot je sedaj, in je zelo fleksibilna, zaradi tega, ker smo že v decembru mesecu od Evropske komisije zahtevali, poslali zahtevek v višini 37 milijonov, zahtevek v višini 57 milijonov pa sledi v januarju mesecu in tukaj se v bistvu države ena za drugo premikajo na tej lestvici, kot sem povedal, bistveno pa je, kje bomo leta 2029. Če ste dobro pogledali to tabelo, ste ugotovili, da Španija ni dobila niti evra, da je Avstrija na 1,1 procent, tiste države, ki pa so na vrhu, je pa pogostokrat to tudi posledica dejstva, da so prenašale projekte iz finančne perspektive 2014 v finančno perspektivo 2021-2027 in so tako stroškovna mesta pravzaprav že nastala in že uveljavljajo tekoče stroške. Mi bomo do tega prišli, jaz upam, da čim prej. Tudi s projekti, ki jih sedaj odpiramo za doseganje cilja, nas čaka seveda še veliko dela. Namenoma uporabljam besedo skupaj, saj je uspešno koriščenje sredstev programa evropske kohezijske politike vedno rezultat sodelovanja več vlad in vseh resorjev ter seveda vseh upravičencev. Tako je bilo v preteklosti, tako je sedaj in tako bo tudi v prihodnje. Od potrditve programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, ki se je, ki se je pripravljal in usklajeval v letih 2021 in 2022 sta pretekli že več kot dve leti. V tem času so se temeljito spremenile geopolitične razmere v svetu, prav tako so se pri izvajanju programa že pokazale prve vrzeli med načrtovanjem in dejansko izvedljivostjo posameznih projektov v razpoložljivem času. Zato pripravljamo spremembo programa evropske kohezijske politike 2021-2027 z ambicijo, da bo Slovenija okrepila svojo inovacijsko zmogljivost, povečala konkurenčnost in postala aktivni del evropskih verig vrednosti skladno s cilji evropske platforme za strateško tehnologijo, tako imenovano STEP. S spremembo programa bomo v financiranje prednostno vključili v projekte z visoko stopnjo pripravljenosti na izvedbo. Z vsemi temi aktivnostmi bomo zagotovili, da bomo program evropske kohezijske politike 2021-2027 izkoristili v celoti in stoodstotno. To bo skupen uspeh v prihodnje, sedanje in preteklih vlad.

Jaz bi na koncu te predstavitve rad vseeno izrekel zahvalo vsem, ki na ministrstvih trdo delajo za to, da uspe, da smo uspeli v pretekli finančni perspektivi počrpati vsa sredstva in zaupam jim, da bo tako tudi v tej finančni perspektivi. Res pa je, da bo potrebno intenzivno delo na vseh ministrstvih in pa seveda prilagajanje programov nastalim razmeram. Zaradi tega sem danes na vladi tudi napovedal pripravo desetih ukrepov, ki jih bomo v obliki vladnega gradiva poslali v najkrajšem možnem času v medresorsko usklajevanje, in bom predlagal Vladi sprejet sklep, sprejem sklepov, s katerim bomo še pospešili črpanje teh evropskih sredstev. Obstaja pravilo N plus 3 (N+3), po katerem so postavljeni mejniki. V katerih mora država določen znesek sredstev počrpati v določenem letu. In letošnje leto je ta mejnik 420 milijonov evrov. Mi imamo pripravljene ukrepe, da bomo ta mejnik dosegli in da ne bomo pustili v evropski blagajni niti evra kohezijskih sredstev.

Hvala lepa.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, ostali navzoči na tej seji! Naj na začetku povem, in s tem bom tudi končal, s tem stavkom, Slovenija bo do konca leta 2029 do zadnjega evra počrpala evropska kohezijska sredstva, tako kot je to storila tudi v pretekli finančni perspektivi. V evropski blagajni ne bomo pustili niti evra.

Uvodoma bi se želel iskreno zahvaliti tako vam, kot predlagatelju za sklic današnje seje in obveščam člane komisije, da tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj redno poroča o črpanju evropskih sredstev matičnemu odboru, in sicer odboru za zadeve Evropske unije. Verjamem, da se vsi prisotni strinjamo kako pomembna so sredstva Evropske unije za Republiko Slovenijo. Prav zato se mi zdi ključno, da je javnost neprestano in ustrezno obveščena o stanju koriščenja evropskih sredstev. Vendar se pa ne morem strinjati z oceno predlagatelja nujne seje glede črpanja sredstev Evropske unije. V nadaljevanju bom s konkretnimi dejstvi predstavil nasprotno, in sicer, da Slovenija odlično črpa sredstva Evropske unije.

V gradivu predlagatelja nujne seje se pogosto mešajo izrazi sredstva Evropske unije, in sicer sredstva programa evropske kohezijske politike in sredstva načrta za okrevanje in odpornost. Preden podamo oceno uspešnosti ali neuspešnosti koriščenja sredstev je ključno jasno opredeliti, o katerih sredstvih razpravljamo, in sicer evropska sredstva vključujejo, mislim, da je to zelo pomembno za tiste, ki nas spremljajo, prvič, program evropske kohezijske politike, Intereact programe, solidarnostni sklad Evropske unije, s temi tremi skladi upravlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj skupaj z norveškim skladom in s švicarskim skladom. Nadalje, načrt za okrevanje in odpornost, skupna kmetijska politika, program za pomorstvo, ribištvo in akva kulturo, skladi s področja notranjih zadev, program za odpravljanje materialne prikrajšanosti, program life in centralizirani razpisi. Vse to pojmujemo kot evropska sredstva. Ker se predlagatelj v gradivu osredotoča na koriščenje sredstev evropske kohezijske politike, za katere je organ upravljanja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, bom v nadaljevanju poudarek namenil predvsem programu evropske kohezijske politike. Ta program vključuje štiri sklade: kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad in sklad za pravičen prehod za premogovniške regije Zasavje in SAŠA regijo. Preden predstavimo uspešnost koriščenja sredstev programa evropske kohezijske politike je potrebno po mojem mnenju razbiti nekatere mite.

Mit številka ena, MKRR, to je Ministrstvo za kohezijo, deli evropski denar.

Mit številka dva: evropski denar se lahko porabi za karkoli.

In mit številka tri: šele po odločitvi o prejemu evropskega denarja je potrebno začeti pripravljati projektno in investicijsko dokumentacijo. Nič od navedenega ne drži. Koriščenje sredstev programa evropske kohezijske politike je izjemno zahteven proces. Za uspešno koriščenje je potrebno: skleniti partnerski sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, pripraviti osnutek programa evropske kohezijske politike, govorimo o evropski kohezijski politiki 2021-2027, ga uskladiti z vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in sprejeti program s strani Vlade Republike Slovenije in s strani Evropske komisije. Vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora, izvesti ocenjevanje in izbor operacij, izvedbo operacij, kontrolo zahtevkov, potrjevanje izdatkov in šele nato na koncu pride plačilo Evropske komisije, in to ne zato, ker bi bila Slovenija tako birokratska, ampak zato, ker tako določi uredba, Evropska uredba o izvajanju kohezijske politike. Vem, da se sliši zapleteno, bom razložil na enem konkretnem primeru, kako poteka koriščenje evropskih sredstev in zakaj postopek traja tako dolgo.

Na primer, primeroma: upravičenec evropskih sredstev je občina, ki mora še pred prijavo na javni razpis imeti vso potrebno investicijsko in projektno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem. Prva faza MKRR. Naše ministrstvo preveri skladnost vloge na primer z MOPE, ministrstvom, za torej MOPE, za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, projekt oziroma program, če je vloga skladna z vsebino evropske kohezijske politike, MKRR izda odločitev o podpori MOPEV.

Druga faza MOPE izvede postopek izbora, dodeli sredstva in sklenejo pogodbo o sofinanciranju z upravičenci, kar je podlaga za dejansko financiranje projektov iz evropske kohezijske politike.

Tretja faza, Moped sklene pogodbo o sofinanciranju z izbrano občino za izvedbo projekta. Občina preko javnega naročila izbere izvajalca. Za izvedene aktivnosti občina MOPE izstavi račune, zahtevek za izplačilo, ki se po administrativnem preverjanju plačajo iz državnega proračuna najprej.

In četrta faza predstavlja prenos plačanih in preverjenih zahtevkov za izplačilo iz EME 2 informacijskega sistema v informacijski sistem. Ministrstvo za finance, Ministrstvo za finance zahteve pregleda, jih potrdi, izvede povračilo sredstev EU, ki iz podračuna na Banki Slovenije v državni proračun in nato Evropski komisiji pošlje zahtevek za povračilo sredstev, to je četrta faza. Ki predstavlja koriščenje evropskih sredstev.

In peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov pri Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračun pri Banki Republike Slovenije. Bruselj nakaže sredstva v Ljubljani šele po izpolnitvi vseh zakonskih in proceduralnih zahtev, ter izključno za projekte, ki so usklajeni s cilji in prednostnimi nalogami programa evropske kohezijske politike. Najprej je potrebna ideja skladna s cilji, nato priprava projektne dokumentacije, šele nato sledi koriščenje sredstev. Da pa se koriščenje uspešno zaključi, je nujno, da vsa vključena ministrstva opravijo svoj del nalog, kot tudi upravičenci do evropskih sredstev. Četudi ministrstva opravijo vse naloge, se koriščenje sredstev ne more izvršiti, če upravičenci, to so lahko gospodarske družbe, občine, institucije, nimajo ustreznih projektov s potrebno dokumentacijo. Krog je sklenjen šele takrat, ko vsi akterji, vključeni v koriščenje sredstev, opravijo svojo nalogo.

V okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evropskih sredstev. To so pomembna razvojna sredstva, ki jih moramo gospodarno, učinkovito in zakonito uporabiti, da dosežemo zastavljene cilje. Program naslavlja naslednja področja. Pametnejša Slovenija: spodbujanje inovacij, digitalizacije in raziskav za povečanje konkurenčnosti gospodarstva v višini 727 milijonov evrov. Bolj Zelena Slovenija, podpora projektom, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, zmanjšanju emisij in prehodu na krožno gospodarstvo v višini 793 milijonov evrov. Bolj povezana Slovenija, to je izboljšanje infrastrukture, vključno s prometnimi povezavami in digitalno infrastrukturo v višini 511 milijonov evrov. Bolj socialna Slovenija, krepitev socialne vključenosti, zmanjševanje neenakosti in podpora ranljivim skupinam 741 milijonov evrov. Slovenija, ki je bližje državljanom, spodbujanje lokalnega razvoja in krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti, 85 milijonov evrov. Ter zeleni prehod, kot sem povedal prej, dveh premogovniških regij v višini 249 milijonov evrov. Tudi ti cilji niso cilji, ki bi jih si izmislila Slovenija. To so cilji, ki so bili izpogajani, ko se je pripravljala ta finančna perspektiva z Evropsko komisijo. Čeprav program velja do leta 2021, smo ga, od leta 2021, to je zelo pomembno, smo ga začeli izvajati šele leta 2023. Moram pojasniti, zakaj. To je ključno. Prejšnja vlada žal ni uspela sprejeti sporazum o partnerstvu z Evropsko komisijo in pripraviti program evropske kohezijske politike 2021-2027, kar je nujno in osnova za pričetek koriščenja. Tako je predstavnica evropske komisije na 9. seji odbora za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, dne 17. maja 2022 izjavila, citiram: "Ker programiranje za programsko obdobje 2021-2027 ne napreduje tako hitro, je pozvala, da se pospeši proces, da Slovenija ne bi izgubila približno pol milijarde evrov vplačila za leto 2022 in četrtino obroka za leto 2021. Program evropske kohezijske politike 2021-2027, skupaj s skladom za pravičen prehod, mora biti sprejet do decembra 2022, zato je želela, da pospešimo proces, da Slovenija ne izgubi denarja v letu 2022, kar je naložba za prihodnja leta. Ta sestanek je bil maja 2022. Ob nastopu mandata te Vlade, je Sloveniji grozila izguba, torej pol milijarde evrov evropskih sredstev, zato je naša primarna naloga bila preprečiti izgubo pol milijarde evrov in s sprejetjem programa decembra 2022 nam je to uspelo. To je bil prvi uspeh te Vlade.

V letu 2023 je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj vzpostavilo še vse potrebne podlage za izvajanje programa, vključno z nacionalno uredbo evropske kohezijske politike, merili za izbor operacij s smernicami, navodili za izvajanje in informacijski sistem EMA 2. Nočem, da se razume narobe: dejstvo, da prejšnja vlada ni uspela pravočasno sprejeti program, ni očitek prejšnji vladi, ampak zgolj pojasnilo, zakaj se je program 2021-2027 začel izvajati z dvoletno zamudo. Namreč, zelo dobro se zavedamo, kako zahtevno se je uskladiti glede prenosa procenta sredstev iz kohezije iz socialnega sklada na regionalni sklad, zagotoviti tudi ustrezno sofinanciranje iz državnega proračuna in pridobiti soglasje obeh kohezijskih regij, vzhod in zahod, ni bilo lahko, ampak nam je dogovor uspel. Kajti vzhodna, zahodna kohezijska regija nikakor ni želela potrditi programa, dokler nismo zbalansirali iz proračunskih sredstev tudi za to regijo, torej izvajamo evropsko kohezijsko politiko 2021-2027, praktično 18 mesecev. Drugi velik uspeh te vlade in vlad pred nami je zaključek finančne perspektive 2014 - 2020, ki smo jo zaključili zelo uspešno kot druga najbolj uspešna država. Izkoristili smo vsa razpoložljiva evropska sredstva v višini približno 3,4 milijarde evrov. S tem denarjem smo uspešno izvedli več kot 9 tisoč projektov, med njimi biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo, vrhunska znanstvena in raziskovalna inštitucija in infrastruktura, protipoplavna ureditev porečja Gradaščice, prva faza, avgusta 2023 so izvedena dela, čeprav še niso bila zaključena v celoti, obvarovala prebivalce Polhovega Gradca in jugozahodnega dela Ljubljane pred poplavami. Investicije v železniško infrastrukturo, dva viadukta in predor drugega tira Divača Koper, nadgradnjo železniške povezave Maribor - Šentilj državna meja, posodobitev železniškega vozlišča in postaje Pragersko. Investicije v zdravstvu, kot na primer izgradnja negovalne bolnišnice Murska Sobota, prenova dela Splošne bolnišnice Novo mesto, sanacija objektov rehabilitacijskega inštituta Soča ter nakup drage medicinske opreme. Podpora turizmu z investicijami v devet smučišč, ki se preoblikujejo v celoletna gorska središča. Pa številne spodbude za mala in srednja podjetja za razvoj in spodbujanje novih produktov, spodbude za obnovljene, obnovljive vire energije in energetsko sanacijo stavb, za zaposlovanje mladih in starejših in še veliko več.

Prejšnja stran prezentacije je pokazala, da je pretekla perspektiva bila zaključena odlično, ta stran pa zelo nazorno pokaže primerjavo prvih dveh let izvajanja finančne perspektive 2014 in 2020, 2014 - 2020 in 2021 - 2027. Če primerjamo pravico porabe povračila sredstev, lahko opazimo, da praktično ni bistvene razlike in to navkljub dejstvu, da se je finančna perspektiva 2021 - 2027 začela izvajati z dvoletno zamudo. Kot sedaj, se je tudi v finančni perspektivi 2014 - 2020, začelo koriščenje počasneje in se proti koncu finančne perspektive začelo stopnjevati vse do stoodstotnega koriščenja razpoložljivih sredstev, pri čemer je pa potrebno poudariti, da se sedaj sočasno izvajajo še ukrepi načrta za okrevanje in odpornost in da smo v letu 2023 imeli katastrofalne poplave. Vse ukrepe na ravni države pripravljajo in nadzorujejo praktično isti ljudje. To ni opravičilo, je pa potrebno spomniti in opozoriti.

Da smo uspeli doseči sto procentno koriščenje, je bilo potrebno sprejeti številne ukrepe, določene so sprejele vlade pred nami, določene je sprejela sedanja vlada, naj jih izpostavim samo nekaj. Sredstva iz slabo pripravljenih projektov na področju zdravstva smo usmerili v področje nakupa medicinske opreme.

Z Evropsko komisijo smo se dogovorili, da bo dvignila odstotek sofinanciranja iz mehanizma React EU iz sedanjih 85 na 100 odstotkov. S spremembo operativnega programa 2014 - 2020 so se iz vsebin, kjer je bilo odobrenih več projektov, kot je bilo na razpolago EU sredstev, projekti v določenem obsegu prenesli na področje React EU, zagotovili dovolj sredstev v proračun Republike Slovenije za leto 2023 in 2024, da so lahko vsi projekti tudi dejansko bili financirani in izvedeni. Uspeh teh ukrepov je jasen in zelo dobro viden, od nastopa te vlade smo zgolj iz finančne perspektive 2014 - 2020, v letih 2022, 2023 in 2024 koristili več kot eno milijardo evrov. Ena milijarda, eni milijardi pa je potrebno dodati še sredstva solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 428,5 milijonov evrov, kar je tretji velik uspeh te Vlade.

Kot vsi dobro vemo in se spomnimo, avgusta 2023 smo bili priča uničujočim poplavam, najhujšim v zgodovini Slovenije. Oktobra 2023 naše ministrstvo pripravi in pošlje vlogo za sredstva solidarnostnega sklada Evropski komisiji. Decembra 2023 Slovenija prejme predplačilo v višini sto milijonov evrov. Novembra 2024 Slovenija prejme odločitev Evropske komisije o višini sredstev 428,405 059 evra, decembra 2024 Slovenija prejme preostanek sredstev v višini 328 milijonov 405 059 evra. Do danes smo, kar se tiče Solidarnostnega sklada, uspeli počrpati, če tako temu rečemo, že 360 milijonov evrov. 18, pravzaprav 16 mesecev imamo še časa, da v celoti počrpamo še preostanek.

Kaj pravzaprav se je iz teh sredstev solidarnostnega sklada naredilo, med drugim? Odvoz nesortiranih odpadkov in odpadkov, ki so nastali v poplavah zaradi zemeljskih plazov Braslovče, Črna na Koroškem, Domžale ter odstranitev onesnažene zemljine Mežica, Prevalje, Dravograd, ponovno vzpostavitev oziroma ureditev vodne infrastrukture v različnih porečjih, Savinja, Zgornja Sava, Drava, Meža, Pesnica, Mura, Ščavnica, Dreta, sanacija brežin Kranj, Prevalje, mostov Kamnik, Solčava, Zgornja Kungota, cest Železniki, Tolmin, sanacija plazov grad Kokra, obnova javne železniške infrastrukture Litija, Dravograd, Medvode in povračilo plač za odpravljanje posledic ujme. Slovenija je zelo uspešna tudi v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, ki prav tako sodi v kohezijsko politiko Evropske unije uresničuje se preko programov sodelovanja Interreg, sedaj..., s sosednjimi državami in v okviru večjih transnacionalnih ter medregionalnih projektih. V obdobju 2014 - 2020 smo počrpali 181 milijonov iz naslova teh programov, v obdobju 2021 - 2027 je za štiri čezmejne programe na voljo 159 milijonov evrov, od tega je dodeljenih že 61 odstotkov sredstev oziroma 97 milijonov. Slovenski partnerji so iz tega naslova dobili že 46,8 milijona evrov za transnacionalne in medregionalne projekte v tem obdobju je za vse države v celoti na voljo 1,3 milijarde evrov.

Pred vami je zadnja tabela, ki jo mesečno predstavljamo na Vladi Republike Slovenije z najnovejšimi podatki. Tudi danes smo predstavili 13. poročilo o črpanju evropskih kohezijskih sredstev Vladi. Kljub številnim izzivom, kot so intenzivno zaključevanje prejšnje finančne perspektive, hkratno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, dvoletna zamuda pri začetku izvajanja trenutne finančne perspektive in uničujoče poplave, ki so bile najhujše v zgodovini Slovenije ter so vplivale na izvedbo večjih javnih investicij, vključno s tistimi, podprtimi z evropskimi kohezijskimi sredstvi smo dosegli naslednje: izdali smo odločitev o podpori za več kot 800 milijonov evrov. V okviru tega so pomembni projekti nadgradnja železniške proge, državna meja Dobova, državna meja Dobova, Zidani Most, nadgradnja na območju Sevnice v višini 34 milijonov, javni razpis za produktivne naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah dobrih 83 milijonov, Center za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Zagorju dobrih 27 milijonov, nakup dveh letal za gašenje požarov za Upravo za zaščito in reševanje v višini 15 milijonov, celovita energetska prenova stavb v lasti in rabi občin v višini 30 milijonov, posledično so bile potrjene operacije, se pravi tudi že izbrane v okviru javnih razpisov v skupni vrednosti več kot pol milijarde evrov, iz državnega proračuna je bilo izplačanih več kot 70 milijonov evrov. V teh okoliščinah štejem to kot četrti pomemben uspeh te Vlade.

Spoštovane in spoštovani, cilj je jasen, izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije. To je naša obveza in zaveza tudi do državljanov. Ni pomembno, na katerem mestu, v seznamu Evropske komisije smo bili oktobra leta 2024, takrat, ko je bila predstavljena ta tabela, ki ste jo predstavili. Ključno je, kje bomo konec leta 2029. Do sedaj ni bilo izgubljenega niti enega centa, ponavljam, niti enega centa evropskega denarja. Kar se pa te tabele tiče, ta tabela se bo osvežila v naslednjih tednih in bo bistveno drugačna kot je sedaj, in je zelo fleksibilna, zaradi tega, ker smo že v decembru mesecu od Evropske komisije zahtevali, poslali zahtevek v višini 37 milijonov, zahtevek v višini 57 milijonov pa sledi v januarju mesecu in tukaj se v bistvu države ena za drugo premikajo na tej lestvici, kot sem povedal, bistveno pa je, kje bomo leta 2029. Če ste dobro pogledali to tabelo, ste ugotovili, da Španija ni dobila niti evra, da je Avstrija na 1,1 procent, tiste države, ki pa so na vrhu, je pa pogostokrat to tudi posledica dejstva, da so prenašale projekte iz finančne perspektive 2014 v finančno perspektivo 2021-2027 in so tako stroškovna mesta pravzaprav že nastala in že uveljavljajo tekoče stroške. Mi bomo do tega prišli, jaz upam, da čim prej. Tudi s projekti, ki jih sedaj odpiramo za doseganje cilja, nas čaka seveda še veliko dela. Namenoma uporabljam besedo skupaj, saj je uspešno koriščenje sredstev programa evropske kohezijske politike vedno rezultat sodelovanja več vlad in vseh resorjev ter seveda vseh upravičencev. Tako je bilo v preteklosti, tako je sedaj in tako bo tudi v prihodnje. Od potrditve programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, ki se je, ki se je pripravljal in usklajeval v letih 2021 in 2022 sta pretekli že več kot dve leti. V tem času so se temeljito spremenile geopolitične razmere v svetu, prav tako so se pri izvajanju programa že pokazale prve vrzeli med načrtovanjem in dejansko izvedljivostjo posameznih projektov v razpoložljivem času. Zato pripravljamo spremembo programa evropske kohezijske politike 2021-2027 z ambicijo, da bo Slovenija okrepila svojo inovacijsko zmogljivost, povečala konkurenčnost in postala aktivni del evropskih verig vrednosti skladno s cilji evropske platforme za strateško tehnologijo, tako imenovano STEP. S spremembo programa bomo v financiranje prednostno vključili v projekte z visoko stopnjo pripravljenosti na izvedbo. Z vsemi temi aktivnostmi bomo zagotovili, da bomo program evropske kohezijske politike 2021-2027 izkoristili v celoti in stoodstotno. To bo skupen uspeh v prihodnje, sedanje in preteklih vlad.

Jaz bi na koncu te predstavitve rad vseeno izrekel zahvalo vsem, ki na ministrstvih trdo delajo za to, da uspe, da smo uspeli v pretekli finančni perspektivi počrpati vsa sredstva in zaupam jim, da bo tako tudi v tej finančni perspektivi. Res pa je, da bo potrebno intenzivno delo na vseh ministrstvih in pa seveda prilagajanje programov nastalim razmeram. Zaradi tega sem danes na vladi tudi napovedal pripravo desetih ukrepov, ki jih bomo v obliki vladnega gradiva poslali v najkrajšem možnem času v medresorsko usklajevanje, in bom predlagal Vladi sprejet sklep, sprejem sklepov, s katerim bomo še pospešili črpanje teh evropskih sredstev. Obstaja pravilo N plus 3 (N+3), po katerem so postavljeni mejniki. V katerih mora država določen znesek sredstev počrpati v določenem letu. In letošnje leto je ta mejnik 420 milijonov evrov. Mi imamo pripravljene ukrepe, da bomo ta mejnik dosegli in da ne bomo pustili v evropski blagajni niti evra kohezijskih sredstev.

Hvala lepa.