En lep dober dan vsem skupaj. Spoštovani gostje, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi ostali prisotni, še enkrat lepo pozdravljeni!

Torej začenjam s 36. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Ni nobenih obvestil o zadržanih poslankah in poslancih, prav tako ni obvestil o nadomeščanjih.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo dodanih nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda komisije same seje.

Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej pričenjamo s 1. IN TUDI EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER Z NASLOVOM SLABO ČRPANJE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE.

Poslanska skupina Nove Slovenije je 19. decembra 2024 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli samo zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavniki Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te nujne seje, potem doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, ki se je opravičil. Doktor Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in tudi Ministrstvo za finance. Dodatno so bili 14. januarja vabljeni še magistrica Alenka Bratušek, torej ministrica za infrastrukturo, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, potem še Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje in podnebje in energijo. Dne 15. januarja pa so bili dodatno vabljeni: Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, doktor Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter tudi potem Ministrstvo za naravne vire in prostor, ter tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in ugotavljam, da je minister prisoten, pa tudi predstavniki ostalih ministrstev.

Torej predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi, ki je zahtevala sklic te seje komisije, dodatno predstavim zahtevo za sklic seje, v nadaljevanju pa boste besedo dobili tudi vabljeni gostje, nato bo sledila razprava poslank in poslancev in seveda s časom nismo kaj veliko omejeni, ampak kljub temu, držimo se približnega časovnega okvira, seveda boste dobili potem vabljeni gostje nazaj besedo, da dopolnite poslanke in poslance v njih vprašanja.

Torej, dovolite mi, da na kratko predstavim zakaj je Nova Slovenija sklicala to sejo. Komisije za nadzor javnih financ, glejte, prosim za prezentacijo. Glejte, zdaj sredstva Evropske unije predstavljajo enega od ključnih stebrov prihodkovne strani državnega proračuna. Še več, s sredstvi iz evropskih skladov se je Slovenija v preteklosti zelo dobro razvijala. Naredili smo številne učinkovite, učinkovite projekte. To so ključna sredstva za razvoj naše države. V veljavnem proračunu za letošnje leto, katerega rebalans je bil sprejet, govorimo o letu 2024, novembra 2023 znašajo skupna sredstva iz Evropske unije, ki jih je Vlada takrat načrtovala, več kot 1,4 milijarde evrov. To dobro prikazuje tudi ta prezentacija, ta slajd, ki ga lahko vidijo tudi ljudje, ki spremljajo sejo preko TV ekranov. Ocena realizacije za leto 2024, kot izhaja iz novembra leta 2024, iz sprejetih dokumentov sprememb proračuna za leto 2025 pa kar precej nižja in znaša 1,1 milijarde evrov. Torej, v enem letu se je pričakovan priliv iz sredstev EU zgolj za letošnje leto zmanjšal kar za dobrih 350 milijonov evrov oziroma skoraj za četrtino. Torej, na medletno znižanje prejetih sredstev iz Evropske unije opozarja tudi UMAR. UMAR je na primer opozarja tudi, da je negotovost v Sloveniji med drugim povezana tudi s črpanjem sredstev EU in načrtovanimi reformami, ki so pomembne za črpanje sredstev na primer iz sklada za okrevanje. Jaz kaj veliko o skladu za okrevanje ne bom govoril, zaradi tega, ker smo to imeli danes s točko dnevnega reda na Odboru za finance. Je pa prav, da to govorite poslanke in poslanci. Lahko tudi povem, da kar se tiče Sklada za okrevanje je Slovenija, bodimo pošteni, približno na sredini med vsemi državami članicami Evropske unije, kljub temu pa veliko zaostajamo na primer za Hrvaško, sosednjo Hrvaško in njihovi projekti. Kljub temu tukaj izzivi še vedno so, tudi pri skladu, pri črpanju sredstev iz sklada za obnovo. Nekateri resorji pri skladu za obnovo so uspešni, drugi niso uspešni, zlasti pa se bojim, kako se bodo izvajale predlagane reforme v skladu za obnovo, zlasti tukaj govorimo o pokojninski reformi, pa tudi o stanovanjski politiki, da ne bo pomote, gradnji stanovanj, ki jih mladi nedvomno pač potrebujejo. In tukaj ostajajo izzivi iz sklada za obnovo, pač zelo veliki. Večji problem predstavlja črpanje sredstev iz kohezijske politike 2021-2027. Zdaj, da gre pri črpanju sredstev Evropske unije v Sloveniji je nekaj hudo narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027, kjer je Slovenija dejansko na repu. To je pa ta prezentacija. Poglejte Slovenijo za Portugalsko, na vrhu je seveda druge države, poglejmo, naše sosednje države so pač pred nami. Zdaj tukaj se lahko pogovarjamo o različnih metodologijah, ki jih imajo, ampak ta prvi slajd prikazuje, da gre nekaj zelo narobe. Zmanjkalo nam je 350 milijonov evrov, torej mi tega denarja dejansko nismo počrpali, pa glede na sprejeti proračun, ki je bil. Torej zelo zaskrbljujoče je to stanje. Torej Slovenija je na zadnjem mestu po tem koliko sredstev je že dodeljeno posameznim projektom, torej 14,4 odstotka, ter na predzadnjem mestu po tem, koliko sredstev je že bilo porabljenih, manj kot odstotek, 0,7 odstotka. Jaz si ne želim imeti politikantske razprave na današnji seji Komisije za nadzor javnih financ, kajti vem, da bo glavni očitek s strani vabljenih gostov ta, da je kriva za stanje ki je, prejšnja vlada, ki je pripravljala te projekte. Zdaj počasi bomo prišli do tega, da vsak potres, ki se bo zgodil, bo kriva prejšnja vlada. Ampak se pogovarjamo o tem na kakšen način bodo resorji, ne provajder na koheziji, ampak resorji bili bolj učinkoviti pri črpanju teh sredstev. Zagotovo se bomo soočili tako kot prej zjutraj na seji z očitkom, da so bili projekti slabo pripravljeni. Glejte, pri kohezijski politiki je bil prvi osnutek sprejet marca 2023, potem se pa decembra 2004, opravičujem, 2022, potem se je pa decembra 2022 bil potrjen na vaši seji Vlade, se pravi v okviru nove Vlade, ta program. Velja tudi omeniti, da se je kohezijska politika črpanja prejšnje perspektive podaljšala za eno leto zaradi covid situacije in je bila Slovenija tukaj učinkovita. Verjemite, da na tej strani, zlasti tisti, ki smo sodelovali že kdaj v vladi, vemo, da se glavnina evropskih sredstev počrpa na koncu, perspektive. Ampak kljub temu, to stanje, ki ga vidimo in ga lahko gleda ta trenutek vsa Slovenija, ni rožnato, zlasti ni rožnato tole stanje, črpanje po resorjih.

Zdaj, jaz ne bom branil ministra Jevška, vem pa eno stvar, da je zelo pomembno pri tem, kako so posamezni resorji pripravljeni na izvajanje projektov in tudi zelo odvisno od tega kako predsednik Vlade sam pritiska na te resorje, ali jim na vsaki seji Vlade pokaže to razpredelnico in izboljšave te razpredelnice in ta razpredelnica je zelo slaba. Poglejte, Ministrstvo za zdravje, pa tak problem imamo z zdravstvenim institucijam, z njihovo obnovo, pa vse ostalo in tu se bom spet vrnil na sklad za obnovo. Odločitev te vlade je bila, da so se, recimo, prerazporedila sredstva iz Sklada za obnovo, pri Skladu za obnovo, na primer, infekcijska klinika, Golnik, pa še par drugih obnov na začetku tega mandata, da so se spremenile stvari.

Zdaj mi je ministrstvo, MOPE, Ministrstvo za okolje, glejte, štiriodstotna uspešnost, to je slabo, mislim, to je, poglejte o čem se pogovarjamo. Pa vem, da mora Ministrstvo za okolje se pogovarjati z občinami, z drugimi deležniki, da je tukaj problem ali pa tudi Ministrstvo za naravne vire, pa, zakaj izpostavljam Ministrstvo za naravne vire? Zaradi tega, ker je, se pravi, res veliko dodeljenih sredstev, se pravi pravica do porabe, počrpanih je na primer 22 odstotkov, se pravi, je med ministrstvi, ki se trudijo, ampak vem, da so tudi zelo težka usklajevanja z občinami pri razvoju posameznih projektov, kanalizacij, pa tako naprej in odvisno ali imajo občine pripravljene projekte ali ne, kajne?

Zdaj, ker te stvari poznamo, smo se tudi mi recimo tri leta nazaj s tem ukvarjali. Ministrstvo za infrastrukturo; tukaj je ogromno stvari, ki so železniški in drugi projekti, eni so v teku, eni niso v teku, ampak dodeljenih sredstev je veliko in tudi možnosti porabe je pač zelo velika, je pa porazno, so pa porazni ti odstotki, odstotki črpanja. Izpostavljam te resorje zaradi tega, ker je tukaj okvir zelo velik, zaradi tega, ker možnosti, zlasti na MOPE, za, ne vem, energetsko, energetske sanacije, druge sanacije in tako naprej, ker so tukaj okvirji pač zelo veliki... Nismo povabili Ministrstva za zdravje na današnjo sejo komisije, zaradi tega, ker imamo v okviru Ministrstva za zdravje glede sanacije in obnov, recimo UKC Ljubljana in ostalih institucij, predvideno posebno sejo, pa se bomo tudi glede teh finančnih sredstev pogovarjali. Enkrat smo že imeli sejo, sprejeli sklepe, kje smo s sanacijo, pa se nič kaj ne premika. Zaradi tega bo, ne vem, v roku treh tednov nova seja na temo sanacije UKC, Infekcijske klinike Maribor in tako dalje. Se pravi, tukaj, če pogledamo to črpanje po resorjih glede na izplačila, pa tudi odločitve o podpori. Se pravi, glede na okvire pravic porabe, na podlagi izvedbenega načrta, je to stanje porazno, zlasti tisti resorji, ki imajo največ v okviru, se pravi, pravice do porabe, zagotovljene, na podlagi izvedbenega načrta, vidimo, da so počrpali po nekaj odstotkov in premalo bo reči, da je kriva, že po vaši Vladi bo premalo reči, da je kriva neka vlada iz leta 2020. To ne bo šlo, ampak bo treba pač za te projekte, / nerazumljivo/ in iti v njih in rešiti situacijo.

Naslednji slajd prikazuje izplačila Sloveniji na področju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov v primerjavi s povprečjem EU. No, pa si poglejte, kje smo v tem delu. Torej v Novi Sloveniji smo tudi prepričani, da izgovor za slabo črpanje evropskih sredstev ne morejo biti na primer niti poplave. Namreč, tudi če bi se, to večkrat slišimo, zaradi tega, ker če se, bi Vlada resno ukvarjala s poplavami bi bila zgrajena vsaj že kakšna hiša tam kamor pač so bili ljudje prizadeti. Tudi od poplav je minilo že skoraj leto dni in pol, nekateri so uspeli svoje hiše narediti brez države, pa je šel predsednik vlade kljub temu se tja slikati, se pravi z donatorskimi sredstvi, žal. Torej poplave niso ta ključen razlog, torej zapleta se torej pri izplačilih, se tudi pri izplačilih, kot sem dejal, tudi pri RRF, ampak kot že omenjeno pri RRF je Slovenija nekje na sredini lestvice, ostajamo, pa zaostajamo za Hrvaško na primer. Če pogledamo ta sled pri RRF je Slovenija počrpala 41,7 odstotka, Hrvaška 63,7, torej imamo sosednjo Hrvaško, žal je uspešnejša v tem okviru od Republike Slovenije. Še enkrat dam na ta slajd po ministrstvih in jaz pričakujem tukaj razpravo najprej generalno od ministra Jevška, se pravi, kaj so razlogi, pa ne se naslanjati na prejšnjo vlado zaradi tega, ker potem bomo šli po projektih, ki so zdaj zastavljeni. Od železniške postaje Ljubljana, če želite, kdaj je začela se izvajati, do Jesenic, ki so tudi predvidena evropska sredstva pa tako naprej, pa bomo šli step by step po projektih, ki so bili narejeni zaradi tega, ker minister Jevšek je dejal za Delo časopis, niti en projekt ni bil pripravljen. Ne, glejte, to ne drži. To ne drži. Je pa stvar tukaj tudi resnosti, še enkrat govorim, ministrstva, to pač za kohezijo, ki je provajder tega denarja in skrbnik, ampak zlasti posameznih resorjev, to pa je dejstvo. Pa tudi, kolikokrat imate to na sejah Vlade, in da je predsednik Vlade tisti, ki reče, to in to se bo počrpal, dajmo, sprejeti sklepi Vlade na tem delu. Če predsednik Vlade pač tega ne vidi kot prioriteto, je to zelo slabo, zaradi tega, ker še enkrat, ta sredstva so nam bila dodeljena, ali pa bom rekel tako, izborjena leta 2020, v času pandemije, in nam nikakor ne smejo ostati, ampak naj služijo razvoju Republike Slovenije in s tem dajte se ukvarjati, ne pa kako dodeliti nevladnim organizacijam po 8. marcu dodatnih 150 milijonov evrov s proračunom. S tem dajmo se ukvarjati, država.

Torej, zdaj dajem besedo vabljenim gostom, resorjem, najprej pa ministru Jevšku, da predstavi, zakaj je vlada neuspešna pri črpanju kohezijske politike 2021-2027. Izvolite.

Je možno prezentacijo?

Prosim za prezentacijo ministra.

Se opravičujem, zaradi tehničnih komplikacij prekinjam sejo za 5 minut, zaradi tega, da omogočimo tudi ministru Jevšku prezentacijo.

Nadaljujemo torej čez 5 minut sejo.

Nadaljujemo sejo, ki smo jo prekinili zaradi tehničnih stvari.

Torej, gospod minister, beseda je vaša.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, ostali navzoči na tej seji! Naj na začetku povem, in s tem bom tudi končal, s tem stavkom, Slovenija bo do konca leta 2029 do zadnjega evra počrpala evropska kohezijska sredstva, tako kot je to storila tudi v pretekli finančni perspektivi. V evropski blagajni ne bomo pustili niti evra.

Uvodoma bi se želel iskreno zahvaliti tako vam, kot predlagatelju za sklic današnje seje in obveščam člane komisije, da tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj redno poroča o črpanju evropskih sredstev matičnemu odboru, in sicer odboru za zadeve Evropske unije. Verjamem, da se vsi prisotni strinjamo kako pomembna so sredstva Evropske unije za Republiko Slovenijo. Prav zato se mi zdi ključno, da je javnost neprestano in ustrezno obveščena o stanju koriščenja evropskih sredstev. Vendar se pa ne morem strinjati z oceno predlagatelja nujne seje glede črpanja sredstev Evropske unije. V nadaljevanju bom s konkretnimi dejstvi predstavil nasprotno, in sicer, da Slovenija odlično črpa sredstva Evropske unije.

V gradivu predlagatelja nujne seje se pogosto mešajo izrazi sredstva Evropske unije, in sicer sredstva programa evropske kohezijske politike in sredstva načrta za okrevanje in odpornost. Preden podamo oceno uspešnosti ali neuspešnosti koriščenja sredstev je ključno jasno opredeliti, o katerih sredstvih razpravljamo, in sicer evropska sredstva vključujejo, mislim, da je to zelo pomembno za tiste, ki nas spremljajo, prvič, program evropske kohezijske politike, Intereact programe, solidarnostni sklad Evropske unije, s temi tremi skladi upravlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj skupaj z norveškim skladom in s švicarskim skladom. Nadalje, načrt za okrevanje in odpornost, skupna kmetijska politika, program za pomorstvo, ribištvo in akva kulturo, skladi s področja notranjih zadev, program za odpravljanje materialne prikrajšanosti, program life in centralizirani razpisi. Vse to pojmujemo kot evropska sredstva. Ker se predlagatelj v gradivu osredotoča na koriščenje sredstev evropske kohezijske politike, za katere je organ upravljanja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, bom v nadaljevanju poudarek namenil predvsem programu evropske kohezijske politike. Ta program vključuje štiri sklade: kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj, evropski socialni sklad in sklad za pravičen prehod za premogovniške regije Zasavje in SAŠA regijo. Preden predstavimo uspešnost koriščenja sredstev programa evropske kohezijske politike je potrebno po mojem mnenju razbiti nekatere mite.

Mit številka ena, MKRR, to je Ministrstvo za kohezijo, deli evropski denar.

Mit številka dva: evropski denar se lahko porabi za karkoli.

In mit številka tri: šele po odločitvi o prejemu evropskega denarja je potrebno začeti pripravljati projektno in investicijsko dokumentacijo. Nič od navedenega ne drži. Koriščenje sredstev programa evropske kohezijske politike je izjemno zahteven proces. Za uspešno koriščenje je potrebno: skleniti partnerski sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, pripraviti osnutek programa evropske kohezijske politike, govorimo o evropski kohezijski politiki 2021-2027, ga uskladiti z vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in sprejeti program s strani Vlade Republike Slovenije in s strani Evropske komisije. Vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora, izvesti ocenjevanje in izbor operacij, izvedbo operacij, kontrolo zahtevkov, potrjevanje izdatkov in šele nato na koncu pride plačilo Evropske komisije, in to ne zato, ker bi bila Slovenija tako birokratska, ampak zato, ker tako določi uredba, Evropska uredba o izvajanju kohezijske politike. Vem, da se sliši zapleteno, bom razložil na enem konkretnem primeru, kako poteka koriščenje evropskih sredstev in zakaj postopek traja tako dolgo.

Na primer, primeroma: upravičenec evropskih sredstev je občina, ki mora še pred prijavo na javni razpis imeti vso potrebno investicijsko in projektno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem. Prva faza MKRR. Naše ministrstvo preveri skladnost vloge na primer z MOPE, ministrstvom, za torej MOPE, za odobritev evropskih sredstev za posamični javni razpis, projekt oziroma program, če je vloga skladna z vsebino evropske kohezijske politike, MKRR izda odločitev o podpori MOPEV.

Druga faza MOPE izvede postopek izbora, dodeli sredstva in sklenejo pogodbo o sofinanciranju z upravičenci, kar je podlaga za dejansko financiranje projektov iz evropske kohezijske politike.

Tretja faza, Moped sklene pogodbo o sofinanciranju z izbrano občino za izvedbo projekta. Občina preko javnega naročila izbere izvajalca. Za izvedene aktivnosti občina MOPE izstavi račune, zahtevek za izplačilo, ki se po administrativnem preverjanju plačajo iz državnega proračuna najprej.

In četrta faza predstavlja prenos plačanih in preverjenih zahtevkov za izplačilo iz EME 2 informacijskega sistema v informacijski sistem. Ministrstvo za finance, Ministrstvo za finance zahteve pregleda, jih potrdi, izvede povračilo sredstev EU, ki iz podračuna na Banki Slovenije v državni proračun in nato Evropski komisiji pošlje zahtevek za povračilo sredstev, to je četrta faza. Ki predstavlja koriščenje evropskih sredstev.

In peta faza predstavlja preverjanje zahtevkov pri Evropski komisiji in plačilo sredstev iz proračuna Evropske unije na podračun pri Banki Republike Slovenije. Bruselj nakaže sredstva v Ljubljani šele po izpolnitvi vseh zakonskih in proceduralnih zahtev, ter izključno za projekte, ki so usklajeni s cilji in prednostnimi nalogami programa evropske kohezijske politike. Najprej je potrebna ideja skladna s cilji, nato priprava projektne dokumentacije, šele nato sledi koriščenje sredstev. Da pa se koriščenje uspešno zaključi, je nujno, da vsa vključena ministrstva opravijo svoj del nalog, kot tudi upravičenci do evropskih sredstev. Četudi ministrstva opravijo vse naloge, se koriščenje sredstev ne more izvršiti, če upravičenci, to so lahko gospodarske družbe, občine, institucije, nimajo ustreznih projektov s potrebno dokumentacijo. Krog je sklenjen šele takrat, ko vsi akterji, vključeni v koriščenje sredstev, opravijo svojo nalogo.

V okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 ima Slovenija na voljo 3,2 milijarde evropskih sredstev. To so pomembna razvojna sredstva, ki jih moramo gospodarno, učinkovito in zakonito uporabiti, da dosežemo zastavljene cilje. Program naslavlja naslednja področja. Pametnejša Slovenija: spodbujanje inovacij, digitalizacije in raziskav za povečanje konkurenčnosti gospodarstva v višini 727 milijonov evrov. Bolj Zelena Slovenija, podpora projektom, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, zmanjšanju emisij in prehodu na krožno gospodarstvo v višini 793 milijonov evrov. Bolj povezana Slovenija, to je izboljšanje infrastrukture, vključno s prometnimi povezavami in digitalno infrastrukturo v višini 511 milijonov evrov. Bolj socialna Slovenija, krepitev socialne vključenosti, zmanjševanje neenakosti in podpora ranljivim skupinam 741 milijonov evrov. Slovenija, ki je bližje državljanom, spodbujanje lokalnega razvoja in krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti, 85 milijonov evrov. Ter zeleni prehod, kot sem povedal prej, dveh premogovniških regij v višini 249 milijonov evrov. Tudi ti cilji niso cilji, ki bi jih si izmislila Slovenija. To so cilji, ki so bili izpogajani, ko se je pripravljala ta finančna perspektiva z Evropsko komisijo. Čeprav program velja do leta 2021, smo ga, od leta 2021, to je zelo pomembno, smo ga začeli izvajati šele leta 2023. Moram pojasniti, zakaj. To je ključno. Prejšnja vlada žal ni uspela sprejeti sporazum o partnerstvu z Evropsko komisijo in pripraviti program evropske kohezijske politike 2021-2027, kar je nujno in osnova za pričetek koriščenja. Tako je predstavnica evropske komisije na 9. seji odbora za spremljanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, dne 17. maja 2022 izjavila, citiram: "Ker programiranje za programsko obdobje 2021-2027 ne napreduje tako hitro, je pozvala, da se pospeši proces, da Slovenija ne bi izgubila približno pol milijarde evrov vplačila za leto 2022 in četrtino obroka za leto 2021. Program evropske kohezijske politike 2021-2027, skupaj s skladom za pravičen prehod, mora biti sprejet do decembra 2022, zato je želela, da pospešimo proces, da Slovenija ne izgubi denarja v letu 2022, kar je naložba za prihodnja leta. Ta sestanek je bil maja 2022. Ob nastopu mandata te Vlade, je Sloveniji grozila izguba, torej pol milijarde evrov evropskih sredstev, zato je naša primarna naloga bila preprečiti izgubo pol milijarde evrov in s sprejetjem programa decembra 2022 nam je to uspelo. To je bil prvi uspeh te Vlade.

V letu 2023 je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj vzpostavilo še vse potrebne podlage za izvajanje programa, vključno z nacionalno uredbo evropske kohezijske politike, merili za izbor operacij s smernicami, navodili za izvajanje in informacijski sistem EMA 2. Nočem, da se razume narobe: dejstvo, da prejšnja vlada ni uspela pravočasno sprejeti program, ni očitek prejšnji vladi, ampak zgolj pojasnilo, zakaj se je program 2021-2027 začel izvajati z dvoletno zamudo. Namreč, zelo dobro se zavedamo, kako zahtevno se je uskladiti glede prenosa procenta sredstev iz kohezije iz socialnega sklada na regionalni sklad, zagotoviti tudi ustrezno sofinanciranje iz državnega proračuna in pridobiti soglasje obeh kohezijskih regij, vzhod in zahod, ni bilo lahko, ampak nam je dogovor uspel. Kajti vzhodna, zahodna kohezijska regija nikakor ni želela potrditi programa, dokler nismo zbalansirali iz proračunskih sredstev tudi za to regijo, torej izvajamo evropsko kohezijsko politiko 2021-2027, praktično 18 mesecev. Drugi velik uspeh te vlade in vlad pred nami je zaključek finančne perspektive 2014 - 2020, ki smo jo zaključili zelo uspešno kot druga najbolj uspešna država. Izkoristili smo vsa razpoložljiva evropska sredstva v višini približno 3,4 milijarde evrov. S tem denarjem smo uspešno izvedli več kot 9 tisoč projektov, med njimi biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo, vrhunska znanstvena in raziskovalna inštitucija in infrastruktura, protipoplavna ureditev porečja Gradaščice, prva faza, avgusta 2023 so izvedena dela, čeprav še niso bila zaključena v celoti, obvarovala prebivalce Polhovega Gradca in jugozahodnega dela Ljubljane pred poplavami. Investicije v železniško infrastrukturo, dva viadukta in predor drugega tira Divača Koper, nadgradnjo železniške povezave Maribor - Šentilj državna meja, posodobitev železniškega vozlišča in postaje Pragersko. Investicije v zdravstvu, kot na primer izgradnja negovalne bolnišnice Murska Sobota, prenova dela Splošne bolnišnice Novo mesto, sanacija objektov rehabilitacijskega inštituta Soča ter nakup drage medicinske opreme. Podpora turizmu z investicijami v devet smučišč, ki se preoblikujejo v celoletna gorska središča. Pa številne spodbude za mala in srednja podjetja za razvoj in spodbujanje novih produktov, spodbude za obnovljene, obnovljive vire energije in energetsko sanacijo stavb, za zaposlovanje mladih in starejših in še veliko več.

Prejšnja stran prezentacije je pokazala, da je pretekla perspektiva bila zaključena odlično, ta stran pa zelo nazorno pokaže primerjavo prvih dveh let izvajanja finančne perspektive 2014 in 2020, 2014 - 2020 in 2021 - 2027. Če primerjamo pravico porabe povračila sredstev, lahko opazimo, da praktično ni bistvene razlike in to navkljub dejstvu, da se je finančna perspektiva 2021 - 2027 začela izvajati z dvoletno zamudo. Kot sedaj, se je tudi v finančni perspektivi 2014 - 2020, začelo koriščenje počasneje in se proti koncu finančne perspektive začelo stopnjevati vse do stoodstotnega koriščenja razpoložljivih sredstev, pri čemer je pa potrebno poudariti, da se sedaj sočasno izvajajo še ukrepi načrta za okrevanje in odpornost in da smo v letu 2023 imeli katastrofalne poplave. Vse ukrepe na ravni države pripravljajo in nadzorujejo praktično isti ljudje. To ni opravičilo, je pa potrebno spomniti in opozoriti.

Da smo uspeli doseči sto procentno koriščenje, je bilo potrebno sprejeti številne ukrepe, določene so sprejele vlade pred nami, določene je sprejela sedanja vlada, naj jih izpostavim samo nekaj. Sredstva iz slabo pripravljenih projektov na področju zdravstva smo usmerili v področje nakupa medicinske opreme.

Z Evropsko komisijo smo se dogovorili, da bo dvignila odstotek sofinanciranja iz mehanizma React EU iz sedanjih 85 na 100 odstotkov. S spremembo operativnega programa 2014 - 2020 so se iz vsebin, kjer je bilo odobrenih več projektov, kot je bilo na razpolago EU sredstev, projekti v določenem obsegu prenesli na področje React EU, zagotovili dovolj sredstev v proračun Republike Slovenije za leto 2023 in 2024, da so lahko vsi projekti tudi dejansko bili financirani in izvedeni. Uspeh teh ukrepov je jasen in zelo dobro viden, od nastopa te vlade smo zgolj iz finančne perspektive 2014 - 2020, v letih 2022, 2023 in 2024 koristili več kot eno milijardo evrov. Ena milijarda, eni milijardi pa je potrebno dodati še sredstva solidarnostnega sklada Evropske unije v višini 428,5 milijonov evrov, kar je tretji velik uspeh te Vlade.

Kot vsi dobro vemo in se spomnimo, avgusta 2023 smo bili priča uničujočim poplavam, najhujšim v zgodovini Slovenije. Oktobra 2023 naše ministrstvo pripravi in pošlje vlogo za sredstva solidarnostnega sklada Evropski komisiji. Decembra 2023 Slovenija prejme predplačilo v višini sto milijonov evrov. Novembra 2024 Slovenija prejme odločitev Evropske komisije o višini sredstev 428,405 059 evra, decembra 2024 Slovenija prejme preostanek sredstev v višini 328 milijonov 405 059 evra. Do danes smo, kar se tiče Solidarnostnega sklada, uspeli počrpati, če tako temu rečemo, že 360 milijonov evrov. 18, pravzaprav 16 mesecev imamo še časa, da v celoti počrpamo še preostanek.

Kaj pravzaprav se je iz teh sredstev solidarnostnega sklada naredilo, med drugim? Odvoz nesortiranih odpadkov in odpadkov, ki so nastali v poplavah zaradi zemeljskih plazov Braslovče, Črna na Koroškem, Domžale ter odstranitev onesnažene zemljine Mežica, Prevalje, Dravograd, ponovno vzpostavitev oziroma ureditev vodne infrastrukture v različnih porečjih, Savinja, Zgornja Sava, Drava, Meža, Pesnica, Mura, Ščavnica, Dreta, sanacija brežin Kranj, Prevalje, mostov Kamnik, Solčava, Zgornja Kungota, cest Železniki, Tolmin, sanacija plazov grad Kokra, obnova javne železniške infrastrukture Litija, Dravograd, Medvode in povračilo plač za odpravljanje posledic ujme. Slovenija je zelo uspešna tudi v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, ki prav tako sodi v kohezijsko politiko Evropske unije uresničuje se preko programov sodelovanja Interreg, sedaj..., s sosednjimi državami in v okviru večjih transnacionalnih ter medregionalnih projektih. V obdobju 2014 - 2020 smo počrpali 181 milijonov iz naslova teh programov, v obdobju 2021 - 2027 je za štiri čezmejne programe na voljo 159 milijonov evrov, od tega je dodeljenih že 61 odstotkov sredstev oziroma 97 milijonov. Slovenski partnerji so iz tega naslova dobili že 46,8 milijona evrov za transnacionalne in medregionalne projekte v tem obdobju je za vse države v celoti na voljo 1,3 milijarde evrov.

Pred vami je zadnja tabela, ki jo mesečno predstavljamo na Vladi Republike Slovenije z najnovejšimi podatki. Tudi danes smo predstavili 13. poročilo o črpanju evropskih kohezijskih sredstev Vladi. Kljub številnim izzivom, kot so intenzivno zaključevanje prejšnje finančne perspektive, hkratno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, dvoletna zamuda pri začetku izvajanja trenutne finančne perspektive in uničujoče poplave, ki so bile najhujše v zgodovini Slovenije ter so vplivale na izvedbo večjih javnih investicij, vključno s tistimi, podprtimi z evropskimi kohezijskimi sredstvi smo dosegli naslednje: izdali smo odločitev o podpori za več kot 800 milijonov evrov. V okviru tega so pomembni projekti nadgradnja železniške proge, državna meja Dobova, državna meja Dobova, Zidani Most, nadgradnja na območju Sevnice v višini 34 milijonov, javni razpis za produktivne naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah dobrih 83 milijonov, Center za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Zagorju dobrih 27 milijonov, nakup dveh letal za gašenje požarov za Upravo za zaščito in reševanje v višini 15 milijonov, celovita energetska prenova stavb v lasti in rabi občin v višini 30 milijonov, posledično so bile potrjene operacije, se pravi tudi že izbrane v okviru javnih razpisov v skupni vrednosti več kot pol milijarde evrov, iz državnega proračuna je bilo izplačanih več kot 70 milijonov evrov. V teh okoliščinah štejem to kot četrti pomemben uspeh te Vlade.

Spoštovane in spoštovani, cilj je jasen, izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije. To je naša obveza in zaveza tudi do državljanov. Ni pomembno, na katerem mestu, v seznamu Evropske komisije smo bili oktobra leta 2024, takrat, ko je bila predstavljena ta tabela, ki ste jo predstavili. Ključno je, kje bomo konec leta 2029. Do sedaj ni bilo izgubljenega niti enega centa, ponavljam, niti enega centa evropskega denarja. Kar se pa te tabele tiče, ta tabela se bo osvežila v naslednjih tednih in bo bistveno drugačna kot je sedaj, in je zelo fleksibilna, zaradi tega, ker smo že v decembru mesecu od Evropske komisije zahtevali, poslali zahtevek v višini 37 milijonov, zahtevek v višini 57 milijonov pa sledi v januarju mesecu in tukaj se v bistvu države ena za drugo premikajo na tej lestvici, kot sem povedal, bistveno pa je, kje bomo leta 2029. Če ste dobro pogledali to tabelo, ste ugotovili, da Španija ni dobila niti evra, da je Avstrija na 1,1 procent, tiste države, ki pa so na vrhu, je pa pogostokrat to tudi posledica dejstva, da so prenašale projekte iz finančne perspektive 2014 v finančno perspektivo 2021-2027 in so tako stroškovna mesta pravzaprav že nastala in že uveljavljajo tekoče stroške. Mi bomo do tega prišli, jaz upam, da čim prej. Tudi s projekti, ki jih sedaj odpiramo za doseganje cilja, nas čaka seveda še veliko dela. Namenoma uporabljam besedo skupaj, saj je uspešno koriščenje sredstev programa evropske kohezijske politike vedno rezultat sodelovanja več vlad in vseh resorjev ter seveda vseh upravičencev. Tako je bilo v preteklosti, tako je sedaj in tako bo tudi v prihodnje. Od potrditve programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, ki se je, ki se je pripravljal in usklajeval v letih 2021 in 2022 sta pretekli že več kot dve leti. V tem času so se temeljito spremenile geopolitične razmere v svetu, prav tako so se pri izvajanju programa že pokazale prve vrzeli med načrtovanjem in dejansko izvedljivostjo posameznih projektov v razpoložljivem času. Zato pripravljamo spremembo programa evropske kohezijske politike 2021-2027 z ambicijo, da bo Slovenija okrepila svojo inovacijsko zmogljivost, povečala konkurenčnost in postala aktivni del evropskih verig vrednosti skladno s cilji evropske platforme za strateško tehnologijo, tako imenovano STEP. S spremembo programa bomo v financiranje prednostno vključili v projekte z visoko stopnjo pripravljenosti na izvedbo. Z vsemi temi aktivnostmi bomo zagotovili, da bomo program evropske kohezijske politike 2021-2027 izkoristili v celoti in stoodstotno. To bo skupen uspeh v prihodnje, sedanje in preteklih vlad.

Jaz bi na koncu te predstavitve rad vseeno izrekel zahvalo vsem, ki na ministrstvih trdo delajo za to, da uspe, da smo uspeli v pretekli finančni perspektivi počrpati vsa sredstva in zaupam jim, da bo tako tudi v tej finančni perspektivi. Res pa je, da bo potrebno intenzivno delo na vseh ministrstvih in pa seveda prilagajanje programov nastalim razmeram. Zaradi tega sem danes na vladi tudi napovedal pripravo desetih ukrepov, ki jih bomo v obliki vladnega gradiva poslali v najkrajšem možnem času v medresorsko usklajevanje, in bom predlagal Vladi sprejet sklep, sprejem sklepov, s katerim bomo še pospešili črpanje teh evropskih sredstev. Obstaja pravilo N plus 3 (N+3), po katerem so postavljeni mejniki. V katerih mora država določen znesek sredstev počrpati v določenem letu. In letošnje leto je ta mejnik 420 milijonov evrov. Mi imamo pripravljene ukrepe, da bomo ta mejnik dosegli in da ne bomo pustili v evropski blagajni niti evra kohezijskih sredstev.

Hvala lepa.

Ja, najlepša hvala minister. In nihče ni rekel, da ste tiskovni predstavnik ali pa kar od vlade, ampak da predstavite to zagonetno situacijo, malo drugače, kakor štiri ali pet zaslug bivše Vlade ali pa, ne vem, te Vlade, pa bivše Vlade za zaključek, zaključek Perspektive. Projekti so bili pripravljeni 2020, 2022 je logično tudi jaz verjamem, da se bo počrpala sredstva dva šest..., se pravi do konca leta 2029, minister, ampak tudi zaradi tega, ker bo 2026 prišla neka druga vlada, pa je bila pri tem bolj učinkovita. Kar se pa tiče resorjev, jaz lahko rečem, poznam en resor, zelo dober, in verjamem, da na tistem resorju bodo počrpali sredstva, zaradi tega, ker pa ne zaradi vodstev, zaradi tega, ker so tam strukture na nekaterih resorjih urejene in pošlihtane, nekaterih pa pač niso in so situacije težje. Absolutno pa mora biti ne piar, gospod minister, kakšne so zasluge Vlade, ampak predvsem to tudi kakšne vsebine se financirajo in so bile prerazporejene. Na začetku mandata se je vaš državni sekretar hvalil koliko mandat nazaj država nevladnim organizacijam denarja pa tako naprej, pa so to to razvojni projekti ali so to pač projekti za tiste, ki so ob petkih kolesarili svoj čas.

Dam besedo naprej vabljenim gostom. Tako da kar prijavite se z dvigom roke lahko kdorkoli. Izvolite. Torej predstavniki ministrstev? Torej je bila reklama, ki jo je naredil minister, zelo dobra. Še enkrat pa prosim za to predstavitev v okviru razprave. Aha okej. Preden dam besedo naprej, kdor želi več drugih vabljenih gostov, gospa Kirbiš Rojs, izvolite, beseda je vaša. Imate tudi predstavitev. Ja, izvolite.

Lep pozdrav, pač kot predstavnica prejšnje Vlade vas pozdravljam, tudi nekajkrat smo bili omenjeni, tudi vidim tudi svoje bivše sodelavce, tako da se tudi tu pridružujem mnenju, da tisti, ki delajo na teh evropskih sredstvih, so podvrženi res posebnim obremenitvam in delajo dobro. Številni tudi v eni ali pa v drugi Vladi, tako da težave, ki jih imamo pri črpanju evropskih sredstev so mogoče tudi širše in bi se jih bilo treba lotiti bolj sistemsko. Zdaj tudi neki, mogoče tisti ljudje, ki se s tem ne ukvarjajo niti ne razumejo koliko različnih skladov je, ne ločijo od tega, kje je načrt za okrevanje in odpornost, ne ločijo od tega, kje je kohezija, ampak jemljejo to kot tisto vrečo. Zdaj, kar se tiče tega, da je izguba sredstev grozila takrat, ko se je vlada menjala, s tem se nekako ne morem strinjati zaradi tega, ker mi smo delovali v času covida, takrat je bilo treba v devetih mesecih pripraviti bistveno več programov kot kadarkoli prej. V bistvu na pripravi teh programov so delale ene in iste ekipe, to je bil načrt za okrevanje in odpornost. Potem REACT, področje kmetijstva, in še področje kohezije in v bistvu tudi vsi ti programi so bili v skladu s časovnicami, ki jih je od nas zahtevala Evropska uredba ali pa Evropske uredbe tudi pripravljene, tako da niti slučajno ne mislim biti danes populistična. Z načrtom za okrevanje in odpornost. Moram reči, da smo se takrat že januarja tudi pred to garnituro, ki danes vlada, zagovarjali, zakaj še ni pripravljen, čeprav je bil rok za oddajo aprila in smo ga potem tudi skupaj z ostalimi 13. državami članicami oddali 30. aprila. Vsi ostali pa nekako tudi niso ujeli tega roka, ki je bil v uredbi zapisan in so oddajali za nami. Zdaj pa, če pa pogledamo tole, je pa operativni program kohezijske politike, ki se je vzporedno pripravljal, vmes je prišlo do menjave vlade, ker so bile redne volitve, zadeve je bilo treba predati, verjetno je tu tudi zaradi tega prišlo do nekega zamika, ker vemo vsi, kako ob predaji vlade je, da se zadeve pregledajo, da je treba nekaj časa poročati, ampak tu vidite razliko med programom, ki smo ga pustili naslednikom in pa potem, to je maj, stolpec in pa potem program oktober 2022, to je pa tisti program, ki ga je potem tudi naslednja vlada v sodelovanju z Evropsko komisijo dejansko tudi potrdila. Vidite, da razlika ni bistvena. Vsega skupaj, mogoče, čez palec seštejem, vsega skupaj od 3 milijarde 200 ste spremenili 18 milijonov evrov s tem, to je minimum, moram reči, minimalna sprememba, kar me veseli, kar pomeni, da je pač program bil sprejemljiv tudi za vas. Edina sprememba, ki je pa bila pa, da se je iz prioritet 1., 2., 3., se pravi, iz gospodarstva s podjetji in pa infrastrukture, okoljske in energetske, prometne preneslo na cilj politike štiri, to pa so mehke vsebine, vse skupaj pa je bilo tudi pospremljeno s stavkom, ki ga lahko še danes najdete objavljenega na spletnih straneh, "popravljamo krivice prejšnje vlade in izpolnjujemo zaveze do nevladnih organizacij". Tako da ta denar se je prenesel, k sreči pa tega denarja ni bilo veliko. Zdaj, kar mene žalosti pri vsej zgodbi, je da so se izločili iz teh bistvenih programov, ki so bili posledica covid dobe, nekateri infrastrukturni projekti. Vedno prej smo poslušali kritike na terenu, da ni možno financirati zdravstvene infrastrukture, socialno varstvene infrastrukture. Zdaj je bila možnost dana, ampak zdravstvena infrastruktura se je potem kot po tekočem traku izločala iz teh programov. Najprej iz načrta za okrevanje in odpornost obe kliniki, se pravi, tako v vzhodni kot v zahodni regiji, to je mariborska in pa ljubljanska klinika in tudi, kolikor vem, neke druge zdravstvene infrastrukture ni. Sem pa vesela, da smo z Reactom hiteli takrat, tudi v tej ekipi, ki jo danes tu vidim. In se je tudi takrat pod vodstvom gospoda Ciglerja Kralja zgradila ta socialno varstvena infrastruktura ali pa vsaj dala možnost, da se danes gradi po celotni Sloveniji. Takrat je šel en velik razpis čez 90 milijonov evrov ven in se danes tudi izvaja, ampak še dobro, da se izvaja, ker to so zadeve, ki jih rabimo. Dali smo takrat to zdravstveno in socialno varstveno infrastrukturo v programe zaradi tega, ker se vsi spomnite, da so ljudje po domovih za starejše dejansko umirali, pač bili so pripravljeni še neprimerno, standardi neprimerni, po šest ali več ljudi v eni sobi in zaradi tega so se ti domovi dograjevali, da v primeru epidemije tudi v prihodnje, recimo, lahko imamo v eni sobi človeka ali pa dva maksimalno, se pravi, da ni prenosa med njimi. Zdaj ta sprememba tu je še potem prikazana čisto bolj podrobno niti ne bi zahajala, bistvo v tem, da sprememba ni bila bistvena. Zaradi tega je tudi neprimerno, da se reče, da je zaradi prejšnje Vlade grozila izguba pol milijarde evrov, ker to enostavno ne drži in to je populistično zavajanje, podatki kažejo drugače.

Zdaj, tudi kar se tiče črpanja, mene sploh podatki več po ministrstvih nekako ne zanimajo, ker vedno pač ti infrastrukturni najbolj zaostajajo. Dejstva, da te mehkejše vsebine tečejo, ker jih je lažje izvajati. Drži, črpanje prejšnje perspektive oziroma koriščenje, pravilni izraz, je bilo čez 100 procentov. To pa tudi zaradi tega, ker smo se že nekako navadili v vseh obdobjih, programskih, da se sprejmejo tako imenovane presežne pravice porabe, tudi usklajene z Evropsko komisijo ali drugače overcommitment, to pomeni, da podpišeš več kot 100 procentov pogodb. Enostavno zaradi tega, da če potem pride do kakšnih neupravičenih stroškov, da je na koncu črpanje stoodstotno. In pa še enkrat ta graf, kjer Slovenija je pač žal na zadnjem mestu.

Zdaj kar tudi na terenu recimo opozarjajo občine, sama bi si prizadevala, verjamem da si tudi sedanji minister, glede na to, da je iz teh vrst in tudi vem, da si za to prizadeva, je, da bi se več sredstev nekako tudi v prihodnje spustilo na regionalni nivo, ker dejstvo je, da občine projekte imajo pripravljene. Težava je v počasnem sprejemanju dogovorov za razvoj regij. To ni moja izmišljotina, to lahko najdete tudi v medijih, tudi spremljate priporočilih. Nazadnje so o tem poročale posavske občine, gorenjske občine, da smo trenutno v fazi potrjevanja dogovorov za razvoj regij. Recimo v Posavju se trenutno izvaja en projekt, tako da dejansko bodo šele zdaj začeli projektirati projekte, kar pomeni, da lahko realno izplačila pričakujemo tam konec leta 2025 prva oziroma v letu 2026. In tukaj dejansko zamiki so oziroma bo velik časovni pritisk. Zdaj, kar težava je, da se tudi izjemno dolgo še vedno čaka na določenih resorjih, pa jih ne bi izpostavljala, recimo konkretno potrjevanje prostorskih načrtov se ne premakne z neke mrtve točke. ARSO vsi vemo kako funkcionira. Zdaj, če tam, v bistvu imaš občutek, da se zaposleni na ARSO tu, ki dajo dovoljenja bojijo lastne sence. Zdaj, če je problem v tem, da bo kdo v tej državi odgovarjal, čeprav do zdaj, kolikor jaz vem, še noben uradnik ni odgovarjal zaradi tega, ker dela počasi, se naj enostavno, ne vem, njihovo delo zavaruje, da se ne bodo bali, ker projekti pač morajo iti naprej. In točno vsi že vemo, kje so, kje so šibke točke.

Potem kar se tiče malih občin, tu bi rada stopila na njihovo stran zaradi tega, ker vemo vsi, da mestne občine so s kohezijsko politiko zadovoljne. Imajo pač kvoto 169 milijonov evrov, ki jo enostavno lahko koristijo. Vse manjše občine, pa ne samo male, recimo. Ob meji, kjer že dejansko imajo problem, da se ljudje izseljujejo, da ni podjetij, ampak tudi srednje velike same. Recimo, prihajam iz Slovenske Bistrice, zato tam malo bolj zadeve tudi poznam, nimajo se pravzaprav kam več prijavljati. Kanalizacije ja, katere kanalizacije? Po večini te večje aglomeracije so zgrajene, za manjše pa ni možno kandidirati. Popis potreb za te manjše kanalizacijske sisteme smo še takrat naredili in je podatek pokazal, da je teh potreb med 950 in milijardo evrov in na to občine tudi zelo apelirajo. Mogoče bi se bilo še enkrat smiselno pogovoriti z Evropsko komisijo, da bi kaj v tej smeri razmislili in pa tudi od nekih svojih zahtev kar se tega tiče, počasi odstopili.

Tu recimo ta graf kaže kdaj približno Slovenija je v letu 2014 v obdobju 2014, 2020 prišla v povprečje Evropske unije, kar se tiče koriščenja. Se pravi, kot je že bilo rečeno na začetku, težave, nekje na sredini, tam 2020 pa smo začeli loviti evropsko povprečje.

Kar se pa skladov tiče, pa kot vedno, največje težave na infrastrukturi, se pravi, na kohezijskem skladu.

Zdaj, tu so tudi čisto podatki Evropskega računskega sodišča. Zadnjič smo imeli predstavitev v parlamentu, ki v bistvu to, kar govorimo, tudi potrjujejo, zato ne bi šla v detajle.

Kar se tiče načrta za okrevanje in odpornost, ja, tu upam, da bo do 2026 zadeva zaključena, takrat, ko je rok. Na tretjini smo. To so trenutno objavljeni razpisi. Zdaj, če bi pogledali to sliko, ne vem, dva novembra sem nazadnje gledala, takrat v bistvu je bila bolj skromna, vidi se pa, da je bilo decembra kar nekaj razpisov objavljenih, recimo tudi turistične kapacitete, kar se tiče Ministrstva za gospodarstvo, turizem, šport. Tu kar se tiče kohezije ne vem, pričakovala sem, da bo recimo, ko vtipkaš Ministrstvo za gospodarstvo ogromno razpisov v tem trenutku objavljenih, ampak jih žal ni. Zdaj pa ne vem ali dejansko ni razpisov v tem trenutku na Ministrstvu za gospodarstvo v obdobju v katerem se nahajamo, ali je mogoče kaj, ali se še baza nadgrajuje, to nisem prepričana. Ampak dejansko, ko klikneš na Ministrstvo za gospodarstvo v tem trenutku razpisov ni, kar pomeni, da tudi črpanja ne more biti.

Kar me je zmotilo, to pa bi res prosila nekako tudi za pojasnilo, glede na to, da to področje spremljam, Sklad za pravični prehod, se pravi Savinjsko-Šaleška in pa Zasavje. Zadeve so bile dobro sprogramirane, ljudje so tudi pričakovali razpise z veseljem. Kako je možno, da neko podjetje, ki ima nič zaposlenih, na razpisu za sklad za pravični prehod prejme 7 milijonov in pol. Kdo bo s tem upravljal, če ni zaposlenih? In pa, kako je možno, da neko podjetje, ki ima enega do dva zaposlena na tem istem razpisu prejme 10 milijonov evrov? Jaz ne vem, mislim, sploh ne vem, na kak način se je ta denar dodeljeval. Če lahko pojasnite no, ker ne predstavljam si kdo bo to izvajal, če nimajo zaposlenih.

Potem kar se tiče na kak način zadeve izboljšati, ker vsi pač ugotavljamo, iste podatke imamo od Evropske komisije so podatki, pač pri tem koriščenju evropskih sredstev se je že v večih vladah izkazalo, da je treba biti precej operativen, da če je to neko redno operativno delo po vseh resorjih, da potem teče. Dejstvo je, da je tudi v to področje vedno več ministrstev vključenih, trenutno ne vem, ali 20 ali 21, glede na to, da se je število ministrstev povečalo. Zaradi tega si predstavljam, da je tudi koordinacija težka. Treba je vedeti, ali je to prioriteta te Vlade ali ni. Zdaj verjetno, če je, potem to spremljate na Vladi vsaj na mesečni ravni. V veliki meri je odvisno pač od ministrov, na kakšen način resorje vodijo in ali potem svojim ekipam tudi pomagajo pri tem, da se zadeve izpeljejo.

Potem na zakonodaji tudi imamo že več let ene in iste težave, se pravi, Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o graditvi objektov.

Potem kar se tiče vstopne enotne točke vidim, da tu se dela napredek, se pravi, da greš na to spletno stran in lahko potem po resorjih iščeš kateri razpisi so trenutno v teku, ampak res je vprašanje ta, ali je točna. Potem, kar se tiče prijav na razpise, še vedno nekako ni, glede na to, da smo v digitalni dobi, urejeno, da bi lahko projekte oddajali elektronsko. Tu bi si mogoče bilo fajn zgled vzeti po Evropski komisiji. Tam so v bistvu vse razpisne dokumentacije enotne, napiše se dvoletni program, se pogleda kateri razpisi bodo odprti, kateri bodo upravičeni stroški, tako da se lahko normalno pripraviš in pa potem mogoče razmisli tudi o vključevanju ekspertov v pripravo teh projektov ali pa, da bodo zadeve tekle hitreje, včeraj smo recimo imeli na obisku predstavnika tu v parlamentu Evropske investicijske banke in je pač enostavno tudi povedal, da nekako ponujajo svojo pomoč, tudi svoje inženirje, ampak ni interesa, da bi se v izvedbo projektov vključevali. Konkretno je navedel tudi poplavno varnost, kjer bi mogli obnovo hitreje izvajati. Pa niti nismo bili naklonjeni temu, da bi jih zaprosili za pomoč oziroma da bi nam pri tej hitri izvedbi pomagali, ne bom pa sama špekulirala, zakaj, zakaj ne, ker to veste vi bolje kot jaz.

Tako da to mogoče na hitro z moje strani. Še enkrat, ne bi radi bili populisti, podatki pa kažejo svoje.

Ja, najlepša hvala. Zdaj bom jaz odprl torej debato med poslankami in poslanci.

Uvodoma se javljam k besedi, pa bi rad to dejal. Velika stvar v tej državi so birokratske ovire umeščanja v prostor, pridobivanja različnih dovoljenj in tudi zaradi tega stojijo evropska sredstva. Mi smo se o tem že pogovarjali na začetku tega mandata, tudi v okviru te komisije, kako debirokratizirati stvari, so se pa mnoge stvari zaradi sprejema zakonodaje pri tej Vladi dodatno zakomplicirale in nikamor ne prihajamo, da bi lahko na primer zlasti na infrastrukturnih projektih, lahko lažje prišli do same izvedbe teh projektov, da bi lažje dobivali potem kasneje tudi dovoljenja in vse ostale stvari. Se pravi, tukaj ta zakonodajni okvir pri taki večini kot je, se pač žal kljub temu ne spreminja, s tem, da tukaj je večina v parlamentu, 54 ali 53 poslancev. Glejte, jaz si res ne želim, gospod minister, brez piar pompoznosti, uspehi Vlade. Glejte ti podatki kažejo in slajdi kažejo, da imamo težave.

Tudi podatki in statistika kaže, da 2014, 2021 na začetku je bilo črpanje slabo, drži. Takrat se spomnim kot poslanec Državnega zbora, jaz sem bil takrat župan, da se je spreminjalo programe krat 2-krat, če se jaz ne motim v tistem, v tisti koheziji, v tisti koheziji, v tistem obdobju, zlasti na začetku mandata in ne bom govoril kdo so bili člani Vlade in kje so bili člani Vlade. Vem tudi, da dajmo si predstavljati, tudi to, da se infrastrukturni projekti delajo dolgoročno, da to kar je pripravljeno, je pripravljeno in da infrastrukturni projekti se ti ne zgodijo od danes do jutri, in da so stvari narejene. Jaz se nič ne bojim za Ministrstvo za infrastrukturo, to lahko rečem, da se ne bi tam, kamor imamo res velik obseg finančnih sredstev, verjamem da se bodo tam počrpale stvari, kajti imamo izzive na železnicah kolikor jih hoče. Bolj me pa motijo ene druge stvari, resno, to pa me moti, in sicer dodeljevanje sredstev, tako kot je gospod Koprivc dejal na začetku Vlade 2022, popravljamo krivice, dali bomo sredstva nevladnim organizacijam, še naprej pa tako dalje.

To je objavljeno tudi na spletni strani stranke Socialnih demokratov. Se pravi, problem gre tudi komu so namenjene določene vsebine. Absolutno se strinjamo na tej strani, gospod minister, da naj gredo tudi evropska sredstva za razvoj podeželja, infrastrukturnih projektov tudi, ne vem, zelenega dogovora, če želite, karkoli, v tja kamor se pač bo to res pomenilo razvoj, ne pa tja, kamor bo pomenilo novo volilno bazo ali pa novo vojsko, ki ti pomaga pred volitvami. No, ste mislili, ta graf, ki smo ga prej kazali, kaže dva svetova. Na eni strani Slovenija je na zadnjem mestu in pri tem se uporablja, kot je minister dejal, pač je zgodba takšna, da je to stvar lahko metodologije, kako pa prenosa sredstev, ampak kljub temu stvar je zaskrbljujoča in imejte to sejo, da je bila sklicana zaradi tega, da lahko soočimo mnenja in da lahko se pač pove na kakšen način se bodo stvari potem naprej počrpale. Če pa bomo samo mehke vsebine spodbujali tudi v nadaljevanju, pa nam ta evropska sredstva čisto nič, popolnoma nič ne pomagajo. In prvi dve leti te vlade, ki je bil pokazatelj, ravno ta kakšen poudarek je v bistvu na teh mehkih vsebinah, so na drugih zgodbah, ki bi bile pomembnejše. Tudi to, kar je bilo izpostavljeno s strani Monike Kirbiš Rojs na koncu glede dodeljevanja teh sredstev in ta afera, ki je bila v medijih, mene zanimajo tukaj kakšne bodo tudi sankcije in na kakšen način tovrstne zlorabe, ki se dogajajo v pridobitev sredstev preprečiti, zato da dobijo milijonska sredstva podjetja, ki v bistvu imajo enega zaposlenega, veste pa, da na kakšen način pa bomo te projekte izvedli, to je nemogoče. Ampak kakšne so sankcije, in drugič, kakšna je vaša preventiva, da do tovrstnih zlorab v bodoče ne bo več prihajalo, kajti spet smo pri tem, da ta evropska sredstva nam popolnoma nič ne pomagajo, če jih dobijo tovrstna podjetja. Je pa prestrukturiranje teh dveh regij ena izmed, zlasti Šaleška dolina ena izmed ključnih stvari, ki jih imamo ne samo v tej finančni perspektivi, ampak tudi v naslednji in še naslednji zaradi tega, ker zapiranje premogovne regije traja, ne vem 40, 50 let, da ne bo pomote in vsota finančnih sredstev, ne vem, veste za en rudnik Trbovlje smo namenili v 25 letih okrog 270 milijonov evrov, da ne govorimo pa o prestrukturiranju celotne regije, da ne govorimo o Šaleški dolini, tako da, to ni stvar samo te finančne perspektive, ampak tudi naslednjih, pa tudi vseh naslednjih vlad, ki bodo se s tem borile.

V redu, pač drugi resorji niso želeli o tem nič razpravljati, jaz verjamem, da se pač, da so tukaj resorji tudi tisti, ki vedo za kaj se gre in da bodo bili tukaj zelo striktni in znajo tudi črpati oziroma se znajo boriti, bom tako v žargonu govoril, kako pridobiti pač evropska sredstva, imamo pa večje izzive, absolutno, na zdravstvu, ampak to bomo pač, kot sem dejal, povedali, pač imeli eno drugo sejo. Šele zadnjič smo izvedeli, zakaj se je iz zdravstva premaknilo določene, določena sredstva. V bistvu bo to želja UKC pa tako naprej, zaradi tega, ker pač niso videli potrebe, šli so spreminjati tudi same programe znotraj zdravstvenih institucij in so pač prepričali vlado, da so se lahko ta sredstva potem premaknila. Jaz še danes trdim, da je to škoda, ker je šlo kar za veliko, kar za veliko finančno košaro iz različnih skladov, da ne bo pomote, zlasti iz NOO, ampak to je bila še zjutraj tema.

Tako da dajem sedaj besedo naprej poslankam in poslancem. Še enkrat pa minister, časa za reklame več ni, Slovenija je na zadnjem mestu. Vi trdite, da je to v redu, tukaj se pa vidi kakšen je odnos do tega, kdo je pač vidi nekje potencial, kdo pa ga ne vidi. Tako da besedo dajem naprej. Kdo želi? Gospod Prednik? Ne. Gospod Cigler Kralj.

Ja, najlepša hvala vsem za te izčrpne predstavitve na začetku. Zdaj, dve stvari bi izpostavil tule v svoji razpravi.

Mislim, da ta druga stvar, ki je bilo razkrito, da pač je tukaj nova Vlada ob nastopu najprej napadla prejšnjo Vlado, da je storila krivice nevladnikom in drugič, da je potem pol milijarde oziroma ne, pol milijona sredstev popravila te krivice, ki naj bi jih povzročila prejšnja Vlada, to terja pojasnila. Tukaj se je takrat in tudi danes izpostavilo Češko, da je prejšnja vlada ukinila nevladne organizacije v Sloveniji, pa je bilo jasno predstavljeno, kaj vse koristnega se je pravzaprav v tistem obdobju zgodilo. Lahko govorim predvsem za področje, za katerega sem bil odgovoren in je bilo tudi že izpostavljeno. V tistem obdobju se je sicer še iz enih drugih sredstev začelo graditi in se je potem v preteklih letih dokončalo in tudi odprlo število, število mislim, da okoli slabih 30 dnevnih centrov in začasnih namestitev po vsej Sloveniji za najranljivejše, starejše in tiste, ki potrebujejo storitve dolgotrajne oskrbe. Drugo pa to, kar je nekdanja državna sekretarka, gospa Kirbiš Rojs izpostavila, s tistimi več kot 90 milijoni kohezijskih sredstev, ki so bila preusmerjena v REACT in s hitro akcijo, lahko rečem, lokalnih skupnosti, moram reči tudi upravnih enot, ki so skupaj stopile z županjami in župani, sposobnimi ekipami in pripravili v najkrajšem možnem času tudi vso dokumentacijo, gradbena dovoljenja in tako naprej, pa se je zgradilo, lahko rečem, veliko število novih domov in pa tudi obnovilo in dogradilo, nadgradilo številne domove za starejše po vsej Sloveniji. Mislim, da to tudi sedanja vlada zelo dobro ve, čeravno moram reči, da resorni minister Maljevac ne hodi ravno veliko na te otvoritve. Včasih pride, večkrat ne. Včasih pošlje katerega od državnih sekretarjev, včasih pa niti tega ne, kot da se tega ne bi veselil, pa kot da je vseeno katera vlada je to naredila ali pa zgradila, ker bo to ostalo ljudem. Kaj je point? Moj point je da je tudi ali pa predvsem taka infrastruktura, ki smo jo s tem zgradili, platforma za tiste nevladne organizacije, da pomagajo, četudi je to institucionalna oskrba starejših, ranljivih in tako naprej, dolgotrajna oskrba, to je platforma za nevladne organizacije, ki so resnično na terenu, ki pomagajo, ki imajo koristne programe in tako naprej, da lahko delajo. Torej, mi nismo nobene krivice nobenemu povzročili, ampak smo odpirali prostor in gradili infrastrukturo za to, da lahko potem nevladne organizacije, ki se resno ukvarjajo s pomočjo najranljivejšim lahko tem tudi pomagajo, da tudi stanovalke in stanovalci, uporabnice in uporabniki oskrbe, dolgotrajne oskrbe dostojanstvo živijo na jeseni svojega življenja. Zdaj povprek označiti, da je pa prejšnja vlada z nekim imaginarnim, ne vem, aktom storila krivice, to je pa treba argumentirati, s čim naj bi naredili krivice in komu. Jaz si lahko interpretiram samo tako, da pač ne pravi ali pa pravi po vaše niso dobili teh sredstev. To so razne iniciative za, ne vem, spodbujanje aktivnega državljanstva, za ne vem kaj, podobno kot je ta Nika Kovač in tako naprej, te, ki pač dobro živijo na račun teh sredstev na različne načine. Predvsem te, za katere se je izkazalo, da nič konkretnega ne delajo, da ni rezultatov, da ni prispevka k razvoju družbe, večji koheziji družbe, to, kar je vloga nevladnikov, ampak pomoči najranljivejšim in tako naprej. Imamo veliko organizacij, ki pa veliko pripomorejo: Karitas, Rdeči križ, taborniki, skavti in tako naprej. To so organizacije, ki gradijo našo družbo. Razne te civilne iniciative, pa bomo rekli, ki jim lahko pod krovno besedo kolesarat, kolesarjat rečemo, da so pa sicer opravili svojo nalogo, ampak nobene krivice jim ni bilo storjene, ker so delali samo škodo. In to lahko samo rečem, ponosen sem na to, če ste rekli, če je rekel gospod Koprivc, da smo jim naredili krivico, sem ponosen na to, da smo jim naredili. Ker kolesariat je naredil toliko škode tej družbi, ki se bo vlekla še še desetletja naprej in lahko vam povem, da bomo podobno ravnali tudi, če dobimo kdaj spet priložnost, da pridemo do odločanja o tem, kam gredo sredstva, v domove za starejše, pomoč najranljivejšim, razvoj infrastrukture, pomoč malim občinam in to je zdaj 1. točka, o kateri sem hotel govoriti in je tudi kolegica Kirbiš Rojs to izpostavila. In tudi v raznih člankih glede črpanja kohezijskih sredstev, zdaj je to izpostavljeno in še pred kratkim na terenu sem se še enkrat prepričal, da je to res. Ta Vlada že od svojega nastopa, pa s tem ne napadam vas direktno minister Jevšek, podobno kot je rekel Vrtovec, tu gre predvsem za ministrstva, vi ste koordinatorski organ. Žal mi je, da morate zdaj, bi rekel, braniti neke koncepte, ki pa morda niste vedno vi za njih odgovorni, in sicer ta Vlada od svojega nastopa obratno kot smo prej mi z ekipo, pa lahko nekateri tu prisotni, ki smo bili s sodelavci, potrdijo, ne zaupa lokalni samoupravi, ne zaupa občinam. Javno in jasno je iz teh predstavljenih številk, da so bila sredstva za dogovor o razvoju regij zmanjšana za dobro tretjino. Tu bi moralo biti okrog 316 milijonov evrov. Ta vlada, leva vlada je zmanjšala ta sredstva na 162 milijonov evrov. In to občine, kamorkoli po terenu pridem, jasno izrazijo kot eno večjih cokel v svojem razvoju. Ta Vlada ne zaupa lokalnemu nivoju, ampak je preusmerila ta sredstva na ministrski, na državni nivo in to je problem. To je problem. Kdorkoli je kadarkoli delal na kateremkoli nivoju slovenske državne uprave, lokalne samouprave in tako naprej, ve, da vsaka občina iz enega evra naredi 3 evre. Najbolj smotrno in racionalno porabi ta denar, ki ga dobi, tudi manjše občine, seveda nekatere imajo izzive, probleme in tako naprej, tudi lokalna specifika in tako naprej. Zdaj nazadnje sem bil na območju, ki pokriva ribniško, Kočevsko, Sodražica, Osilnica, Kostel, Loški Potok, te občine, pa tudi na drugih delih Slovenije so nekatere občine obupane. Poglejte, ene občine so manjše, pa nimajo še niti osnovne infrastrukture, kanalizacije, vodovoda in tako naprej, se na vaše razpise oziroma razpise vaših ministrstev, ki ste ostali brez besed, minister Jevšek, ga moram tu vzeti v bran, je spregovoril, je povedal svoj del, ampak ministrstva se nič ne oglasijo, ampak oni ne pridejo do sredstev. Nekatere male občine pač same imajo zelo majhne proračune, razpise ste jim pa tako postavili, da niti približno ne morejo priti zraven. Veliko jih je že izgubil sploh motivacijo, se sploh ne bodo prijavili in tako naprej, so obupani. Kaj šele, da bi pri vas na ministrstvih prišli do sogovornikov, kompetentnih sogovornikov. Tako, da mislim, da je to ena večjih napačnih odločitev in napačnih smeri, da se sredstva iz koristnih projektov preusmerjajo k pravim nevladnikom in se po besedah državnega sekretarja Koprivca popravljajo krivice, ki jih je nevladnikom povzročila prejšnja vlada. Me zanima, katere nevladne organizacije so prejele tistih 500 tisoč evrov preko CNVOS in si dovolim tezo, da se s tem že pripravlja kolesarjati, če bi bilo treba ga spet aktivirati ob kateri od akcij ali pa družbenih sprememb ali pa političnih sprememb. In drugič, druga večja napaka je to, da se sredstva preusmerjajo iz lokalnega, regionalnega nivoja na državni nivo. Država pri tem nikoli ne bo mogla biti tako učinkovita, kot so lahko občine. Hvala.

Najlepša hvala. Gospod Jožef Horvat.