Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 97. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da imam eno pooblastilo, torej kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega magister Dean Premik, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji. In še eno sem pravkar dobil, kolega Jonasa Žnidaršiča pa nadomešča kolega Predrag Baković, ki ga tako ponovno pozdravljam na naši seji. Še eno vidim, da imamo, torej doktor Martina Premka pa nadomešča Sara Žibrat, ki je prav tako lepo pozdravljam na seji Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste torej prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, ki bo v Bruslju 21. januarja 2025.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 9. januarja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah evropske unije.

Na tej točki bom sedaj prosil državno sekretarko Nikolino Prah, mislim, da … Aha, pardon, Gordana Pipan, se opravičujem, gospo Gordano Pipan torej, da nam predstavite izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Se opravičujem še enkrat.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Dovolite, da predstavim izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v torek 21. januarja v Bruslju. Ministri bodo na prvem letošnjem zasedanju ECOFIN pod poljskim predsedstvom najprej seznanjeni s programom dela do konca junija. Poljske prioritete predsedovanja, relevantne za področje ekonomskih in finančnih zadev, so usmerjene predvsem v krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Med drugim si bodo prizadevali h krepitvi unije kapitalskih trgov in zmanjšanju administrativnega bremena. Nadaljevali bodo tudi z delom na področju izvajanja okvira gospodarskega upravljanja, zakonodaje o finančnih storitvah in zadev na področju neposredne in posredne obdavčitve. Predsedstvo je pod naslednjo točko predvidelo nadaljevanje redne obravnave ekonomskih in finančnih posledic agresije Rusije proti Ukrajini. Komisija bo predstavila tudi izvajanje sprejetih instrumentov ter omejevalnih ukrepov. Na dnevnem redu zasedanje je izvajanje prenovljenega evropskega semestra. V lanskem letu je stopila v veljavo prenovljena zakonodaja za ekonomsko upravljanje, ki nalaga državam članicam pripravo srednjeročnih fiskalno strukturnih načrtov, ki opredeljujejo načrtovano fiskalno in ekonomsko politiko na srednji rok. Načrte je do sedaj predložilo 22 držav članic, med njimi tudi Slovenija. Ustreznost načrtov je ocenila komisija konec novembra lani. Potem ko so se na decembrskem ECOFIN-u ministri seznanili z vsebino ocen in predlogi priporočil, je na januarskem zasedanju predviden njihov sprejem. Slovenija pozdravlja začetek izvajanja novega okvira ekonomskega upravljanja. Ocena srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za Slovenijo ustrezno ugotavlja, da je predvidena prihodnja fiskalna politika skladna z novimi fiskalnimi pravili Evropske unije. V okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem Slovenija pozdravlja ponovno ugotovitev, da postopek presežnega primanjkljaja za Slovenijo ni potreben. Ministri bodo v okviru evropskega semestra za letošnje leto obravnavali tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja in priporočila za ekonomsko politiko državam članicam evrskega območja. Poročilo o mehanizmu opozarjanja analizira posamezne makroekonomske razmere v vseh državah članicah, predstavlja izhodišče za letni cikel postopka makroekonomskih neravnovesij. V letu 2025 bodo tako pripravljeni poglobljeni pregledi za devet držav, ki so bile v letu 2024 prepoznane kot države z neravnovesji ali prekomernimi neravnovesji, med njimi Slovenije ni, kot sem že prej omenila, redna ECOFIN točka je tudi izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, komisija bo predstavila stanje na področju izvajanja nacionalnih načrtov, predvidena pa je tudi potrditev sprememb izvedbenih sklepov za spremenjene načrte Cipra, Grčije in Španije. Dan pred zasedanjem ECOFIN, torej 20. januarja bo potekalo zasedanje Evroskupine, ki bo obravnavala prioritete in izzive Evroobmočja v novem zakonodajnem ciklu, priporočila za Evroobmočje, inovacije na področju plačil in uvedbo digitalnega evra. Najlepša hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih. Zaključujem razpravo.

Na glasovanje pa bom sedaj dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 21. januarja 2025.

Glasujemo. 12 kolegic in kolegov je za. Potem, če mislite, da vam ni delalo, kolega Baković, potem bomo dodali še enega, potem je bilo 13 kolegic in kolegov za in nihče ni proti, tako da je ta sklep sprejet.

(Za je glasovalo 13.) (proti nihče.)

Bomo to dopolnili v dokumentu, tako da upam, da sedaj dela vaša glasovalna naprava. Ja.

Torej s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo pa na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE 2011/16 EVROPSKE UNIJE O OPRAVLJENEM SODELOVANJU NA PODROČJU OBDAVČENJA.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 9. januarja 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo v državnem zboru je 24. januar 2025. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu, slednji ga ni obravnaval.

Tako, sedaj bom ponovno prosil državno sekretarko, magistro Katjo Božič. Aha, gospo Pipan imam tukaj, se opravičujem, še enkrat, torej, da nam predstavite vsebino predloga direktive in pa predlog stališča.

Najlepša hvala za besedo.

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog stališča glede Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja. Iz predloga stališča izhaja, da Republika Slovenija odločno podpira predlog direktive Sveta o spremembi direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, ki razširja področje uporabe avtomatične izmenjave podatkov na določene podatke, povezane z obračunom minimalnega davka. Cilj predloga direktive je izvajanje obstoječih obveznosti iz 44. člena direktive o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Evropski uniji, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o minimalnem davku, ki je bil sprejet konec leta 2023. S tem zakonom je bil določen sistem proti zmanjšanju davčne osnove, odlivanju oziroma preusmerjanju dobičkov jurisdikcije, ker zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev z zagotavljanjem, da mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačajo minimalni davek na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji kjer delujejo in posledično zagotovitev pravičnega, preglednega in stabilnega podjetniškega obdavčenja. Posredno je bil cilj tudi odprava pretirane davčne konkurence in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja.

Kar zadeva izmenjavo davčno relevantnih informacij, se bodo davčne informacije iz enotnega obrazca za obračun avtomatično izmenjale z davčnimi organi v ustreznih državah članicah, kar bo omogočilo oceno skladnosti in izračun /nerazumljivo/ davka kot razlike med dejansko davčno stopnjo in 15 odstotno minimalno davčno stopnjo. Republika Slovenija je posebej naklonjena pravilom in postopkom, ki omogočajo, da se obveznost vložitve opravi samo enkrat za celotno mednarodno skupino podjetij, zato si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in skladne z razvojem na mednarodni ravni. In bodo šle v smeri zagotavljanja dobrega ravnovesja med pozitivnimi učinki na javno finančne prihodke in dodatnim bremenom. Predlog direktive pomeni pomemben napredek v boju proti izogibanju davkom in zmanjševanju davčne osnove s strani podjetij. Z vzpostavitvijo usklajenega okvira poročanja in preglednosti po vsej Evropski uniji zagotavlja pošteno davčno konkurenco. In podpira prizadevanja Evropske unije za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davkov v okviru preglednejšega enotnega trga. Rok za prenos določb predloga direktive je zelo kratek, in sicer do 31. decembra letos, predlog direktive pa se bo uporabljal od 1. januarja 2026 dalje. Glede na navedeno Vlada predlaga, da predlog stališča potrdite. Najlepša hvala.

Najlepša hvala državni sekretarki.

Na 42. izredni seji, 14. januarja 2025, je predlog stališča obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki ste ga in ki smo ga tudi seveda prejeli.

Za predstavitev mnenja bom sedaj prosil predstavnika Državnega sveta, državnega svetnika torej Gregorja Koreneta, da nam predstavi mnenje.

Izvolite.

Hvala, predsednik za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Ja, kot rečeno, na redni 42. seji v torek smo tematiko obravnavali. Samo ozadje in tematika na katero smo se že v zadnjem obdobju večkrat srečali s predstavniki ministrstva nam je bila predstavljena, prav tako predlog stališča Republike Slovenije in tudi sama direktiva v enem delu podobno kot tu. Komisijo je v razpravi najbolj nekako zanimalo, kako se bo nadgradnja informacijskih sistemov za poročanje financirala in kako poteka zdaj v praksi obračun in plačilo minimalnega davka? In ali je potem ob dodatnem obdavčenju tem predvidena kakšna namenska poraba? Člane komisije je oziroma člani so nekje izpostavili tudi, da gre v samem predlogu direktive za relativno dolg rok, ki je predviden za poročanje zavezancev. To je 15 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta. Na vsa ta vprašanja, pomisleke so predstavniki ministrstva podali ustrezne odgovore, zato je tudi komisija potem podala soglasje oziroma podprla predlog stališča. Hvala.

Hvala, gospodu Korenetu torej za mnenje Državnega sveta.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo, izvolite, gospod Medic, vi ste se prijavili, še kdo? Ne.

Gospod Medic, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Jaz imam tukaj dve vprašanji glede te direktive. V svojem 50. členu omogoča zamik, začetek uporabe za šest let. Takrat, ko je bilo to v Državnem zboru obravnavano, so že napovedale ta umik Malta, Litva, Estonija, pa Slovaška. Želel bi vedeti, če je še kakšna država se temu tudi za ta zamik zahtevala. Drugo vprašanje je pa, v 40. členu te direktive se določajo zahteve glede vložitve teh izjav v navedenem členu se nanaša na informativni obrazec. Ta informativni obrazec nisem zasledil, da bi bil v elektronski obliki. Če ni v elektronski obliki sprašujem zakaj, ko gremo pospešeno v digitalizacijo, zakaj ni ta obrazec na nivoju Evropske unije tudi že pripravljen v elektronski obliki. Jaz mislim, da s tem ste vi kar nekaj sredstev tudi prihranili.

Hvala lepa za odgovore.

Najlepša …

Samo malo. Hvala.

Še želi kdo? (Ne.) Ne želi.

Izvolite, gospa državna sekretarka, za odgovor.