Dobro jutro! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje!

Začenjam s 86. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora; prejel sem opravičilo za kolega poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca, hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanka magistra Alma Intihar nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Aleš Lipičnik nadomešča poslanca Lenarta Žavbija in pa poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Pozdravljam goste, ki so z nami danes, še posebej Łukasz Michał Paprotny, začasnega odpravnika poslov republike Poljske v Republiki Sloveniji ter pa doktor Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Seveda pozdravljam tudi državno sekretarko Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Na sejo pa so bili povabljeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Državnega sveta.

Sedaj pa besedo predajam gospodu Francu Brezniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije. Izvoli.

Hvala, kolega Baković.

Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, cenjeni gostje!

Začenjam 96. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da imam naslednja pooblastila: kolega Predrag Baković nadomešča kolega Jonasa Žnidaršiča, kolega magister Dean Premik nadomešča kolegico Andrejo Rajbenšu.

Seveda pa tudi naj jaz na začetku pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej gospoda Łukasz Michał Paprotnya, začasnega odpravnika poslov na veleposlaništvu Republike Poljske, torej države članice, ki trenutno, ki je začela torej za novo leto predsedovati Svetu Evropske unije. Z nami je tudi torej doktor Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v republiki Sloveniji. In tudi jaz pozdravljam državno sekretarko z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni tudi poslanci iz Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in pa seveda tudi državnega sveta.

S sklicem seje torej ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje odborov, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem. Sedaj prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDSTVA REPUBLIKE POLJSKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA 2025.

Gradivo z dne 8. januarja 2025 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Tako, sedaj pa dajem besedo gospodu Łukasz Michał Paprotny, začasnemu odpravnikov poslov na Veleposlaništvu Republike Poljske v Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge oziroma program poljskega predsedstva svetu za prvo polovico letošnjega leta.

Izvolite.

ŁUKASZ MICHAŁ PAPROTNY (začasni odpravnik poslov Republike poljske v Republiki Sloveniji): Hvala.

Predsednika odborov, Franc Breznik in Predrag Baković. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zahvaljujem se vam za povabilo na skupno sejo odborov Državnega zbora Republike Slovenije za zadeve Evropske unije in za zunanjo politiko za prisotnost. Zahvaljujem se tudi vodje predstavništva Evropske komisije v Ljubljani, doktorice Jernej Jug Jerše in državne sekretarke na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, doktorice Merite Gabrič.

Čeprav sta poljščina in slovenščina v isti slovanski jezikovni družini, mi dovolite, prosim, da preklopim na angleščino in se zahvalim tolmaču za prevod. V čast mi je kot odpravniku poslov Republike Poljske v Republiki Sloveniji, da vam predstavim prioritete poljskega predsedstva, ki ga je moja država začela 1. januarja letos. Hvala za vaš interes. To je jasen znak, kako pomembna je parlamentarna diplomacija.

Evropska unija se danes sooča s številnimi resnimi izzivi: ruska agresija na Ukrajino, naraščajoče geopolitične napetosti in hibridne grožnje vključno z dezinformacijami in migracijskim pritiskom napadajo evropsko demokracijo in varnost. Odpornost na podnebne pojave, potreba po energetskem prehodu v razmerah vse večje svetovne konkurence in nujne naložbe bodo preizkušali zmogljivosti Unije. Zaradi teh izzivov je potreba po celoviti varnosti za naše družbe in podjetja vse večja. Pomanjkanje varnosti in stabilnosti v Evropi je eksistencialnega značaja in zahteva strateško ukrepanje, zato je temelj dejavnosti poljskega predsedovanja v letu 2025 večplastna varnost, in sicer zunanja, notranja, informacijska, energetska, gospodarska, prehranska, in zdravstvena. Pravna država ostaja temelj stabilnosti in medsebojnega zaupanja v Uniji. Cilj našega predsedovanja bo podpirati standarde pravne države, krepiti odpornost demokracije in spodbujati zavezanost vrednotam Evropske unije. Spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, na katerih temelji Evropska unija, je neločljivo povezano z občutkom varnosti. Naj se na kratko osredotočim na vsako od sedmih razsežnosti.

Najprej prioriteta zunanja varnost. Vojna na evropski celini zahteva povečanje naložb v obrambne zmogljivosti Unije s podporo evropskim obrambnim pobudam, obrambni industriji ter razvoju vojaške infrastrukture in infrastrukture z dvojno rabo, vključno z gradnjo utrdb na meji z Rusijo in belo Rusijo vzhodni ščit ali East sheald European ... in Baltic defence line. Še naprej bomo sodelovali z evropsko komisijo, da bi zagotovili ustrezno financiranje obrambe Evropske unije. Naša prednostna naloga bo krepitev čezatlantskih odnosov, zlasti sodelovanja Unije z Natom in Združenimi državami, z Združenim kraljestvom in drugimi zavezniki, Južno Korejo, Japonsko in drugimi podobno mislečimi državami. Odločeni smo nadaljevati vsestransko podporo EU Ukrajini, ki se brani pred rusko agresijo. Še naprej se bomo zavzemali za vojaško pomoč unije Ukrajini in njeno trajno večletno financiranje, ter za sodelovanje Unije pri obnovi Ukrajine. Nadaljevali bomo ambiciozno politiko sankcij proti Rusiji in Belorusiji, ter si prizadevali za preprečevanje izogibanja sankcijam EU. Evropa ne more biti varna brez stabilnega sosedstva. Pristop novih držav članic, ki delijo vrednote EU, je geopolitična nujnost ter naložba v prihodnost in rast Unije. Prizadevali si bomo ohraniti zagon širitvenega procesa Ukrajino, Moldovo in Zahodni Balkan. Kot drugo, prioriteta, notranja varnost, spopadli se bomo s hibridnimi napadi, zlasti z instrumentalizacijo migracij. Iskali bomo nove rešitve za zagotavljanje varnosti zunanjih meja EU, zaustavitev nedovoljenih migracij, krepitev učinkovitosti vračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Prizadevali si bomo za pravilno delovanje schengenskega območja, zavzemali se bomo za nadgradnjo zmogljivosti EU na področju civilne zaščite, odpornosti na naravne in civilizacijske nesreče, reševanja in humanitarne pomoči. Ukvarjali se bomo z bojem proti sabotažam, mednarodnim kriminalnim mrežam, terorizmu in radikalizaciji, vključno z grožnjami, povezanimi z rusko agresijo proti Ukrajini. Nadaljevali bomo z izvrševanjem zakonodaje na področju tihotapljenja migrantov in nezakonite trgovine z ljudmi. Zaradi tragičnih posledic zadnjih poplav, ki so prizadele Slovenijo avgusta leta 2023 in Poljsko in druge države osrednje Evrope septembra 2024, je jasno, da se mora EU bolje prilagajati podnebnim spremembam ter si vse bolj prizadevati za krepitev odpornosti in pripravljenosti EU.

In tretja prioriteta, informacijska varnost. Za učinkovito zaščito Unije pred hibridnimi in kibernetskimi napadi je treba pospešiti delo na področju odpornosti na dezinformacije in okrepiti kibernetsko varnost. Prizadevali si bomo za krepitev usklajevanja in sodelovanja držav članic v boju proti dezinformacijam in manipulaciji z informacijami. Prizadevali si bomo za preprečevanje in ublažitev učinkov sovražnih kibernetskih dejavnosti, zlasti v zvezi z vmešavanjem tretjih držav v kibernetske sisteme EU, in to s pomočjo ščita demokracije. Podpirali bomo razvoj sodobnih in varnih digitalnih storitev. Pripravljali bomo priporočila za incidente večjega obsega v okviru zagotavljanja varnosti v kontekstu podnebnih sprememb bomo ukrepali proti širjenju podnebnih dezinformacij. Z vzbujanjem polarizacije v družbah EU. Se upočasnjuje energetska preobrazba EU in ohranja njena odvisnost od energentov, uvoženih od nezanesljivih dobaviteljev.

Četrta prioriteta je ekonomska varnost: prizadevali si bomo izboljšati varnost in svobodo delovanja 32 milijonov podjetij v Uniji, od katerih je 99 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij, da bodo lahko v celoti izkoristila prednosti enotnega trga Unije za konkurenčnost in rast. Zavezani smo, da bomo podjetjem pomagali pri prilagajanju na dinamične spremembe, povezane s podnebnimi spremembami in digitalno preobrazbo, katerih uspeh je temelj nadaljnje blaginje EU. Osredotočili se bomo na poglabljanje povezovanja trga EU, zlasti v storitvenem sektorju. Osredotočili se bomo na izboljšanje podpornih mehanizmov za industrijo na področjih, ki so pomembna za varnost in ustvarjanje gospodarskih prednosti. Odločno bomo s trgovinsko politiko ponovno vzpostavili enake konkurenčne pogoje za industrijo EU zaradi protekcionističnih praks svetovnih konkurentov, instrumentov carinskega izvrševanja pri vstopu blaga na trg EU in uporabe obsežnega sistema javnih naročil EU. Hkrati bomo skrbeli za pošteno konkurenco na enotnem trgu EU. Osredotočili se bomo na odpravo ovir in birokratskih bremen. Prizadevali si bomo za poenostavitev predpisov EU, skrajšanje postopkov in zmanjšanje obveznosti poročanja, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter za večjo prožnost pravil za izvajanje energetske in podnebne politike. Zavzemamo se za izboljšanje dostopa do zasebnega kapitala za podjetja, ki želijo vlagati zlasti v inovativne projekte. Naš cilj je spodbujati inovacije in uvajanje digitalnih tehnologij v podjetjih.

Poljsko predsedstvo bo razpravljala o prihodnji obliki kohezijske politike, ki je bila oblikovana kot del enotnega trga za spodbujanje varnosti in konkurenčnosti EU. Kohezijska politika zagotavlja enake razvojne možnosti, odpravlja neenakosti in izključenost, vključuje državljane, regije in lokalne skupnosti ter gospodarske in socialne partnerje v razvojne odločitve, krepi predstavniško demokracijo in identifikacijo s prednostnimi nalogami EU. Unija je zaradi nje bolj odporna na socialne, gospodarske in okoljske pretrese. Zlasti na manj razvitih območjih.

In peta prioriteta, energetska varnost. Poljska je vodilna in spodbuja krepitev energetske Evropske unije, kjer sta zanesljivost in zagotavljanje oskrbe z energetskimi surovinami bistvenega pomena. Zaradi ruske agresije na Ukrajino se je znatno zmanjšal uvoz ruskega plina in nafte ter v celoti opustil uvoz ruskega premoga. Prizadevali si bomo ustvariti pogoje in spodbude za popolno neodvisnost od ruskih energentov. Poljska si bo prizadevala tudi za povečanje fizične in kibernetske varnosti, energetske infrastrukture EU in njenih sosednjih držav ter začela razprave o reviziji strategije EU za energetsko varnost. Energetska varnost EU danes vključuje tudi zagotavljanje zadostnega dostopa državljanov in podjetij do energije v zadostnih količinah in po dostopnih cenah, kar je ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo EU. Razpravljali bomo o tem, kako doseči nižje cene energije v EU ob upoštevanju enake podpore vsem tehnologijam za proizvodnjo energije, ki so potrebne za zeleni prehod, vključno z jedrsko energijo. Zagotovili bomo, da se umik od uvoženih goriv ne bo spremenil v odvisnost od uvoženih tehnologij, ključnih surovin ali sestavnih delov, ki so potrebni za razvoj teh tehnologij v EU.

Za varstvo okolja in podnebne si je treba prizadevati s skrbjo za človeka. Boj proti vzrokom in posledicam podnebnih sprememb je treba izvajati s spodbudami in podporo, ne pa s prepovedmi in prevelikimi obremenitvami, ki bi lahko ogrozile konkurenčnost EU in družbeno podporo zelenemu prehodu.

Prehranska varnost kot šesta prioriteta. Močna skupna kmetijska politika, ki podpira kmete, je ključnega pomena za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in ustreznih dohodkov kmetov in podjetij. Prizadevali si bomo za oblikovanje skupne kmetijske politike, ki kmete spodbuja k izvajanju ukrepov za varstvo okolja, takšno politiko, ki k temu ne sili in ki bo pokazala koristi preprečevanja in odpravljanja posledic podnebnih sprememb kot so poplave in suše. Prehranska varnost pomeni zdravo in dostopno hrano, zato bomo sprejeli ukrepe za zagotovitev odpornosti in konkurenčnosti evropskega kmetijstva. Trgovinski program EU bi moral zaščititi ranljive kmetijske sektorje in zagotoviti, da proizvajalci zunaj Evropske unije izpolnjujejo evropske standarde kakovosti in trajnosti. Prav tako je pomembno, da se kmetijsko živilski sektor pripravi na širitev EU. Ustrezna prometna in logistična infrastruktura ter uporaba novih digitalnih rešitev bi morali okrepiti in povečati odpornost sektorja v pristopnem procesu.

In zdravstvena varnost kot naslednja prioriteta, prizadevali si bomo za izboljšanje varnosti preskrbe z zdravili v EU, s posebnim poudarkom na vidiku bolnikov. Tveganja zaradi odvisnosti od zdravil in aktivnih farmacevtskih sestavin, potrebnih za njihovo proizvodnjo, ki prihajajo iz Azije, so se kazali med pandemijo Covida-19. Podpreti je treba proizvodnjo zdravil v EU, indiverzifikacijo dobavnih verig ter hkrati zagotoviti daljše vrednostne verige za evropsko proizvodnjo ključnih zdravil in učinkovin. Prav tako si prizadevamo za ponovno vzpostavitev enakih pogojev, med drugim v okviru visokih okoljskih standardov EU za farmacevtsko proizvodnjo. Zdravstvena varnost pomeni tudi duševno blagostanje državljanov EU, zato se bomo osredotočili na izboljšanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov v okviru digitalizacije. Vsem se morda zdijo te prednostne naloge ambiciozne, ampak kot je naš premier Donald Tusk dejal v Varšavi, Poljska je pripravljena, da se sooči z izzivi in skupaj z vsemi državami članicami EU bomo Evropsko unijo pripravili na to, da se bo lahko soočila z vsemi temi izzivi.

Naj zaključim rekoč, ruska agresija na Ukrajino seveda je tudi vojna proti načelom in vrednotam, vrednotam Evropske unije. To kaže, da demokracija, svoboda in pravna država predstavljajo nekaj, kar je v skladu z našo agendo v naslednjem obdobju in seveda je to tudi vodilo aktivnosti poljskega predsedovanja. Kot se vsi dobro zavedate, je predsedovanje velik organizacijski zalogaj. V naslednjih mesecih 22 neformalnih sej svetov bomo gostili, kot tudi druge dogodke, okrog 300 jih bo vseh in s kolegom iz vašega ministrstva sem se pošalil, da bo na ta račun Poljsko obiskal celo pogosteje kot jaz, prav zaradi našega predsedovanja. Poljsko predsedovanje je odprto za javno participacijo, vabimo predstavnike podjetij, civilne družbe in znanstvenikov in zato bomo organizirali številne pomembne konference, ki bodo združevale različne sektorje v naslednjih mesecih. To bo za nas priložnost, da predstavimo, kako pomembne so te spomina, so ta ključna vprašanja pod okriljem teh sedmih razsežnosti. In ne nazadnje vas spodbujam, da sledite naši spletni strani, poland25.eu, tukaj je tudi naš logotip, in sicer se nanaša na tradicijo. Solidarnosti, ki jo bomo ki jo letos, torej letos imamo 45. obletnico, gospod Janiševski je avtor tega logotipa Solidarnosti, torej imamo modro in rdečo barvo, to simbolizira več kot 20 let pripadnosti tej skupnosti, naše pripadnosti tej skupnosti. Hvala lepa za vašo pozornost.

Odpravniku poslov na veleposlaništvu Republike Poljske v Sloveniji, gospodu Łukasz Michał Paprotny za predstavitev programa predsedovanja Poljske v prvi polovici letošnjega leta. Tako.

Sedaj bom za komentar tega programa poljskega predsedstva Svetu Evropske unije prosil doktor Jerneja Jug Jerše vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Spoštovana gospod, gospa Jeršetova, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik Odbora za zadeve EU, spoštovani predsednik Odbora za zunanjo politiko, spoštovani začasni odpravnik poslov Republike Poljske ter spoštovana državna sekretarka, pa seveda spoštovane poslanke in poslanci!

Hvala lepa za povabilo na to skupno sejo odborov, in na začetku bi se seveda še posebej rada zahvalila začasnemu odpravniku poslov Republike Republike Poljske za predstavitev prednostnih nalog poljskega predsedovanja. Kot je v navadi, predstavitev prioritet in uradni začetek predsedovanja potekata v državi članici v prvih dneh predsedstva, tokrat pa moramo priznati, da je vmes posegla višja sila in kolegij komisarjev na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen bo Poljsko obiskal šele v začetku februarja. Zato težko v detajle danes komentiramo s strani Evropske komisije vse prioritete, ki jih je predstavil začasni odpravnik poslov, vendar skupaj pa lahko že danes potrdimo, da so prednostne naloge Poljske tesno prepletajo s prioritetami Evropske komisije. Poljsko predsedovanje namreč poteka v času, ko so novi Evropski parlament, nova komisija in novi predsednik Evropskega sveta ravno dobro začeli svoje mandate in tako bo poljsko predsedstvo pomagala oblikovati odziv Evropske unije na ključne izzive, ne samo trenutno, ampak tudi v prihodnjih letih.

Poljska se bo osredotočila na sedem vidikov oziroma sedem dimenzij varnosti, kot je predstavil začasni odpravnik poslov. Nova komisija, ki pa je že dodobra zavihala rokave, pa je za prvih 100 dni svojega mandata tudi napovedala sedem pobud, ki sovpadajo s prioritetami poljskega predsedovanja. In vseh sedem pobud bo torej predstavljenih ali obravnavanih v času poljskega predsedovanja.

In mislim, da je pomembno, da se jih vsaj da se jih predstavi kaj se pravi, lahko se čaka s strani Evropske komisije v prvih sto dneh. Prva iniciativa napovedana za prvih sto dni, prvo iniciativo smo že predstavili ta teden v sredo, to je akcijski načrt za zaščito zdravstvenega sektorja pred kibernetskimi napadi. Digitalizacija prinaša revolucijo v zdravstvu, vendar pa so naše bolnišnice, zdravstvene ustanove in zdravstvene ustanove tako bolj izpostavljene kibernetskim incidentom. V akcijskem načrtu se osredotočamo tako na izboljšano preprečevanje ter izboljšano odkrivanje groženj, kot tudi na odziv oziroma omejitev posledic napadov in ukrepe za odvračanje napadalcev.

Druga iniciativa, Draghijevo poročilo o konkurenčnosti gospodarstva, je izpostavilo izzive Evropske unije pri tekmovanju z ostalimi na svetovnem parketu. In čeprav je bila Evropa vedno celina industrije, podjetništva in inovacij, ki je premagala tudi številne šoke in krize, naša konkurenčnost v tem trenutku potrebuje močan zagon. Svetovno gospodarstvo se hitro spreminja in da bi zaščitili in okrepili konkurenčnost Evrope, moramo sprejeti odločne ukrepe. V prihodnjem tednu bo torej Evropska komisija predstavila tako imenovani kompas za konkurenčnost, pri katerem bo eden glavnih stebrov zagotavljanja ekonomske varnosti.

Da nadaljujem, v mesecu februarju bo komisija predstavila svojo vizijo za prihodnost kmetijstva in prehrane oziroma predloga o tem, kako zagotoviti dolgoročno konkurenčnost in trajnost našega kmetijskega sektorja, varno in stabilno pridelavo za naše kmete, a znotraj omejitev našega planeta.

Gremo na četrto iniciativo. Februarja prihaja tudi predlog o čisti industriji, s katerim želimo pomagati evropskim podjetjem pri prehodu na brezogljično gospodarstvo in obenem ostati konkurenčni vizavi ZDA in Kitajski.

Peta iniciativa, sredi meseca marca pričakujemo Belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, s katero bomo odprli razstavo o tem, kako okrepiti našo obrambo, obrambno industrijo in skupna javna naročila.

Šesta iniciativa, v sredo je na obisku Poljske bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk je rekel: Poljsko predsedstvo Sveta EU bo pospešilo približevanje Ukrajine Uniji. Evropska komisija izvaja trenutno pregled širitvene politike in v prvih sto dneh bo tudi ta iniciativa predstavljena. In ta pregled bo pokazal, kako hitro bomo lahko napredovali s širitvijo na nove članice. To je namreč tesno povezano tudi z našo kmetijsko politiko, notranjim trgom in kohezijsko politiko. Če pa preidem na sedmo iniciativo, po celotni Evropski uniji hkrati že potekajo dialogi z mladimi o tem, kako in kam naj Evropa pluje naprej. Glas mladih mora sooblikovati našo prihodnost in pri pogovorih sodelujejo prav vsi člani kolegija komisije. V Sloveniji bo dialog z mladimi potekal na kulturni praznik 8. februarja, ki se ga bodo predvidoma udeležili kar trije evropski komisarji, in to bo potekalo v evropski prestolnici kulture.

Na koncu pa naj še povem, da bo v začetku leta, predvidoma februarja, Evropska komisija predstavila tudi delovni načrt za leto 2025 in tradicionalno ga bo predstavnik oziroma predstavnica komisije prišla predstaviti tudi k vam na Odbora za zadeve EU in za zunanjo politiko, tako da upam, da se zelo na kratko vidimo, mogoče v drugačni sestavi, z novim programom. Tako, da to je bilo teh sedem že napovedanih iniciativ za začetek tega leta, seveda več jih bo pa predsednica Evropske komisije predstavila prihodnji teden v Evropskem parlamentu, zato tukaj v detajle še ne moremo iti, tako da vidimo pa, da se pobude evropske komisije tesno prepletajo s poljskimi načrti glede zunanje in notranje varnosti ter informacijske, ekonomske, energetske prehranske in zdravstvene varnosti in prepričana sem, da bo evropska komisija s Svetom EU pod poljskim predsedovanjem odlično sodelovala in da bomo lahko skupaj oblikovali konstruktivne rešitve na vseh omenjenih področjih.

Veselimo pa se tudi tesnega sodelovanja s Poljsko, tudi tukaj v Ljubljani in na veleposlaništvu lahko računate na pomoč predstavništva Evropske komisije. Čisto za konec pa še, glede na to, da je Poljska za simbol svojega predsedovanja izbrala jabolko. Vemo pa, da slovenski rek reče, jabolko na dan odžene vse zdravnike stran, sem zelo optimistična, da se bo to zdravje zrcalilo tudi v odporni Evropski uniji, pripravljeni na vse današnje in prihodnje izzive. Hvala lepa.

Najlepša hvala predstavnici Evropske komisije v Sloveniji, doktor Jug Jerše.

Sedaj pa še prosim doktor Melito Gabrič, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, če želi seveda, če želite podati kratek komentar k programu poljskega predsedovanja.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča odboroma za zadeve Evropske unije in za zunanjo politiko, gospod Franc Breznik in gospod Predrag Baković, spoštovana gospa vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, spoštovani poslanke in poslanci!

Najprej velika zahvala začasnemu odpravniku poslov Republike Poljske v Republiki Sloveniji za to pregledno in jasno predstavitev poljskih prioritet in programa predsedovanja, ki ga je Poljska prevzela s 1. januarjem letos. Če mi dovolite, bom na kratko komentirala in se odzvala na vse točke, ki ste jih predstavili, svojih prioritet.

Program in prednostne naloge poljskega predsedovanja so osredotočeni na aktualna vprašanja in izzive, s katerimi se sooča Evropska unija v tem zahtevnem obdobju, ko že skoraj tri leta divja vojna v njeni neposredni soseščini. V teh okoliščinah je razumljivo in tudi dobrodošlo, da Poljska med prednostne naloge predsedovanja uvršča krepitev evropske varnosti v njenih različnih dimenzijah. Dovolite, da se na kratko torej dotaknem nekaterih izmed njih. Slovenija podpira ambiciozno in celostno krepitev varnosti in obrambe Evropske unije v skladu s skupnimi odločitvami. Zavzemamo se za skupen in celosten evropski pristop do upravljanja migracij. Sprejem pakta o migraciji, o migracijah in azilu smo vseskozi podpirali in zdaj so v teku priprave na implementacijo novega zakonodajnega okvirja. Podpiramo program poljskega predsedovanja na področju boja proti terorizmu in novim oblikam groženj in prav tako pozdravljamo pozornost, ki jo poljsko predsedovanje namenja odpornosti proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam ter podpiramo odločnejše ukrepanje na področju kibernetske varnosti. Glede prioritete o zagotavljanju varnosti in svobode poslovanja Slovenija poudarja pomen enotnega trga Evropske unije za krepitev njene dolgoročne konkurenčnosti, odprte strateške avtonomije in gospodarske varnosti. Pozdravljamo, da je Poljsko predsedstvo prepoznalo kohezijsko politiko kot eno izmed prioritet in da bo tudi nadaljevalo z razpravo o njeni prihodnosti. Mi namreč zagovarjamo, da mora kohezijska politika tudi v prihodnje ostati ključna naložbena politika Evropske unije.

Osrednji moto predsedovanja Poljske varnost se odraža tudi na področju energetike. Tukaj zagovarjamo prizadevanja za dostopno energijo po konkurenčnih cenah. Pri prehranski varnosti se zavzemamo za dostopnost do zdrave, kakovostne, trajnostno pridelane in varne hrane za vse državljanke in državljane.

Slovenija pozdravlja tudi prednostne naloge na področju širitve Evropske unije, ki je ključnega pomena za stabilnost in napredek celotne evropske celine. Posebej poudarjamo pomen širitvenega procesa tako z državami zahodnega Balkana, kot tudi z vzhodnimi državami.

V zvezi s prizadevanji poljskega predsedovanja za nadaljnjo podporo Ukrajini in njeni obnovi kot tudi za povečan pritisk na Rusijo in njene zaveznike z namenom čimprejšnjega končanja vojne se Slovenija zavzema za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na mednarodnem pravu.

Prav tako pozdravljamo pozornost, ki jo v svojem programu Poljska namenja vzhodni soseščini in predlagamo, da se Evropska unija v času poljskega predsedovanja osredotoči tudi na južno sosedstvo saj varnost in blaginja te regije pomembno vplivata tudi na Evropsko unijo.

Visoko na agendi poljskega predsedstva so tudi transatlantski odnosi. Tukaj bi želela poudariti, da je pomembno, da Evropska unija v odnosih z ZDA nastopa enotno z usklajenimi stališči in pristopi. Pri prednostnih nalogah poljskega predsedovanja bi si želeli več poudarka na dogajanju na Bližnjem vzhodu, saj imajo nestabilnost regije in konflikti, kot so v Gazi, Jemnu, Siriji in Libanonu, neposreden vpliv na Evropsko unijo, zlasti glede migracij, energetske varnosti in trgovine. Slovenija tako pričakuje oziroma želi, da poljsko predsedstvo pri operativni izvedbi prednostnih nalog tudi temu vprašanju posveča ustrezno pozornost.

Pri uresničevanju predstavljenih prioritet vam želimo veliko uspeha in smo pripravljeni po svojih močeh pomagati poljskemu predsedstvu pri uresničevanju programa in seveda tudi konstruktivno sodelovati pri vašem ambiciozno zastavljenem programu in prioritetah. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka, z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, doktor Melita Gabrič, tudi za vaš kratek komentar k temu predstavitvenem programu poljskega predsedovanja v prvi polovici letošnjega leta.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, odpiram sedaj razpravo. Prvi se je prijavil naš evropski kolega, nekdanji naš skupni kolega, sedaj evropski kolega magister Tonin, vaša beseda je prva. Še želi kdo? (Da.) Gospa Tacer. Bomo kar spisali prijave.

Izvolite, magister Tonin, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala lepa.

Dragi kolegice in kolegi, predstavniki poljskega veleposlaništva, predstavniki Evropske komisije, lepo pozdravljeni!

Z zanimanjem sem poslušal prioritete poljskega predsedstva. Sam ocenjujem, da so prave prioritete in so pravi odgovor na izzive sedanjega časa.

Bi pa imel še nekaj dodatnih vprašanj, zlasti kar zadeva zunanjo varnost, eno izmed prvih prioritet, ki jo je tudi odpravnik poslov predstavil. Iz te predstavitve je bilo seveda jasno razvidno, da bo Poljsko predsedstvo stavilo na krepitev transatlantskih odnosov, zlasti tudi na krepitev Nata in pa naše evropske komponente. Ena stvar, ki sem jo pa morda pogrešal v tem delu, je pa morda vse omemba ali pa kratko pojasnilo, kaj poljsko predsedstvo namerava s strateškim kompasom. Strateški kompas je bil dokument, ki je bil v večji meri pripravljen v času slovenskega predsedovanja. Med drugim predvideva, da se znotraj Evropske unije oblikujejo tudi posebne hitre odzivne sile v številki 5000. V letu 2025 je predvidenih kar nekaj zelo pomembnih časovnic in če ne bo odločnih, jasnih, konkretnih ukrepov, potem bodo seveda te časovnice zamujene, kar bi bilo seveda velika škoda z vidika evropske varnosti in pa tudi z vidika evropske strateške avtonomnosti. Torej moje vprašanje je, kakšni so načrti v zvezi s strateškim kompasom na strani poljskega predsedovanja, ker vemo, da se oblikujeta dve skupini, skupina, ki bi rada ta strateški kompas na novo oblikovala oziroma ga adaptirala in tista, ki bi ga enostavno implementirala v obliki, kakršni je bil v preteklosti sprejet.

Na drugi točki bi se seveda dotaknil tudi naše notranje varnosti. Tukaj se mi zdijo migracije ključen problem, ki so vir tudi številnih drugih problemov, ki jih Evropska unija ima, zato bo potrebno tukaj preiti od besed k dejanjem in na nek način se resno soočiti z vsemi posledicami, ki jih prinašajo nezakonite migracije oziroma kot se Poljska sooča tudi z uporabo nezakonitih migracij kot hibridnega orožja za boj proti Evropski uniji. Zanima me stališče poljskega predsedstva do migracijskega pakta. Moram reči, da se v evropskem parlamentu nakazuje zelo jasna večina, ki si želi spremembe migracijskega pakta v smeri hitrejšega vračanja vseh tistih, ki so nezakonito prišli v Evropsko unijo in pa tudi s procesiranjem zaprosil prosilcev za azil v tretjih varnih državah Evropske unije. Tako da jaz bi se pri svojem delu osredotočil na ti dve točki, torej na migracije in pa na strateški kompas, kjer bi prosil odpravnika poslov za dodatna pojasnila.

Hvala, gospod Tonin.

Naslednja je prijavljena kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Hvala za predstavitev prioritet. Moram reči, da se strinjam s tem pristopom, da na varnost v Evropi in po svetu pogledamo iz več vidikov. Mislim, da državljanke in državljani, tudi jaz, najprej pomislimo na pač oboroževanje, na vojno, ampak dejansko je varnost širši pojem in vsebuje tudi druge faktorje, ki prispevajo k odpornosti naših družb. Tako da ta pristop podpiram. Gre tudi za odpornost kmetijstva, energije, gospodarstva in tako naprej. In zato sem želela v tej luči izpostaviti iniciativo, mogoče en vidik, ki ga sicer v dokumentu nisem videla, ampak verjamem, da je poljski dobro znan. In to je ta vidik kroženja možganov in odpornost družbe iz vidika v bistvu ohranjanja mladih kadrov v matičnih državah. Vračanja ali pa pač ohranjanja teh kadrov in to je tudi komponenta, katero smo kot Slovenija smo aktivni v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, kjer imamo mrežo mladih parlamentarcev. Tam sama sodelujem kot podpredsednica in letos bomo organizirali konferenco v marcu v Državnem zboru ravno na to temo. Sicer je krovna ideja varnost, ampak pogledali bomo ta vidik, kako lahko krepimo odpornost družbe s tem, da omogočamo mladim neko stimulativno prihodnost v naših državah in da v bistvu kroženje možganov ali pa beg možganov ne more biti igra ničelne vsote, ker na koncu, če destabiliziramo eno regijo, posebej če je ta blizu nas, potem to ni dolgo, ko ta te posledice pridejo tudi do naše družbe. Tako, da mene bi zanimalo, če bi, če namerava Poljska, ki glede na indikatorje naše Zakonodajno-pravne službe tudi dobro pozna ta problem, tako kot Slovenija, če namerava ta vidik vključiti v kakšne razprave na temo varnosti in krepitve naše družbe. Hvala.