Spoštovane kolegice in kolegi!
Začenjam 19. sejo Odbora za obrambo.
Lepo pozdravljam vse prisotne, ministra za obrambo, magistra Boruta Sajovica, načelnika Generalštaba, general podpolkovnika Roberta Glavaša, svetovalko predsednice Republike magistro Natašo Dolenc in vse ostale vabljene!
Obveščam vas, da na seji kot nadomestni član namesto Teodorja Uraniča sodeluje poslanec Gašper Ovnik.
In prehajamo na določitev dnevnega reda. Ja, se je že začela seja.
S sklicem, ste seje prejeli v naslednji dnevni red:
Točka 1, Poročilo o izvajanju investicij v Slovenski vojski na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 za leto 2023.
In 2. točka vprašanja in pobude članov Odbora za obrambo.
Ker nisem prejel predlogov za razrešitev dnevnega reda oziroma za umik katere točke je določen dnevni red seje, kot je bil določen s sklicem.
In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU INVESTICIJ V SLOVENSKI VOJSKI NA PODLAGI ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKI VOJSKI V LETIH OD 2021 DO LETA 2026 ZA LETO 2023.
Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, Vlada pa je obravnava poročilo posredovala na podlagi Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026.
Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 23. 12. 2024 in kar gre, predajam besedo, če želite, seveda, ministru za obrambo, magistru Borutu Sajovicu.
Izvolite.
mag. Borut SajovicHvala lepa spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Dragi gostje, strokovni sodelavci, sodelavci z ministrstva, predstavnica predsednice!
Ker je prva seja v letošnjem letu vsem skupaj srečno, zdravo, zadovoljno na področju varnosti, ki ni in ne sme biti ne leva ne desna, mora biti naša, slovenska, pa seveda veliko mirnosti, potrpežljivosti, predvsem pa skupnega sodelovanja v dobro in pa za Slovenijo. Dokazali smo že ničkolikokrat, da to zmoremo in tako mora biti tudi naprej.
Kar se tiče točke današnjega dnevnega reda, izvajanje investicij v Slovenski vojski. Zgodba temelji na zakonu iz leta 2021, Vlada je konec leta opravila svojo dolžnost, tako kot tudi Državni zbor, zdaj, okviri so jasni in pa razumljivi. Zgodba se je začela leta 2021 z zakonom, ki je opredelil obdobje do leta 2026, vmes smo imeli leta 2023 strahovite poplave. Za, torej tudi zamik za dve leti za nadgradnjo opremljanja bomo imeli še leti 2027 in pa 2028 in pa seveda jasno je določen tudi finančni okvir, v prvih letih po sto milijonov evrov, v kasnejših pa do 145 oziroma v skupnem znesku 780 milijonov evrov, ki ga bomo do leta 2028, kar imamo čas, zagotovo izpolnili in pa dosegli. Ministrstvo za obrambo je v letu 2023 v okviru zakona realiziralo izplačila v višini dobrih 46 milijonov. Trenutno znaša skupna finančna realizacija v okviru zakona v obdobju, govorimo seveda za nazaj, 2021 do 2023, 238 milijonov 156 tisoč evrov, ki pa se tudi v letu 2024 ni bistveno povečala. Saj v letu 2024 sredstva po tem zakonu niso bila koriščena. V okviru projektov, pri katerih so bila izvedena plačila v letu 2023, pa so po postavkah, po naši oceni ključne sledeče aktivnosti. Na prvo mesto bi postavil vojaško letalstvo. Odločili smo se za taktično transportno letalo Spartan. Vrednost projekta po NRP dobrih 159 milijonov evrov. Izvedbeni dogovor za nakup taktičnega transportnega letala Spartan C27-J, je bil z Ministrstvom za obrambo Italije sklenjen v letu 2021, v letu 2023 je bila opravljena dobava prvega zrakoplova, dobava drugega pa je bila izvršena v lanskem letu konec leta, tako da se je Martinu Krpanu pridružil še Edvard Rusjan, skupna finančna realizacija s tega dela v letu 2023 pa je znašala skoraj 630 tisoč evrov. Pri bojnih vozilih, uspešno nadaljevanje zgodbe, lahek nakup lahkih kolesnih oklepnih vozil LKOV 4×4, vrednost projekta po NRP 259 milijonov in pa 144 tisoč evrov za nakup LKOV 4×4 je bila v letu 2018 izdelana, v letu 2023 pa tudi novelirana investicijska dokumentacija. Predmet projekta je nabava 204 lahkih kolesnih oklepnih vozil 4×4. Nabava teh vozil se izvaja po postopku Vlada vladi in sicer po programu z vlado ZDA. Doslej je bilo sklenjenih pet pogodb med obema vladama za dobavo 4× 4 vozil skupaj za 161 vozil, v letu 2023 pa je bila sklenjena pogodba za dobavo 32 vozil LKOV 4×4. V letu 2023 so bile izvedene tudi dodatne izvedene dobave dela oprema za te vozila, ki bodo dobavljeni v letih 2024 in 2025 in del opreme tudi za, za KIS, to se pravi komunikacijski in informacijski sistemi. Konec leta 2023 je bilo dobavljenih tudi 37 vozil, ko finančna realizacija v letu 2023 po zakonu pa je znašala 13 milijonov 725 tisoč. Naslednja zgodba, bojno kolesno vozilo BKV 8×8, vrednost, vrednost projekta po NRP je bila 31 milijonov, pa 177 tisoč evrov. V letu 2022 je bil sprejet sklep s katerim se je Vlada Republike Slovenije odločila, da se Republika Slovenija umakne iz programa Boxer. Dosežen je bil uspešen dogovor glede dokončnega izstopa iz programa Boksar, ki je bil formaliziran s podpisom končnega sporazuma o poravnavi ter pa tudi amandmaja k memorandumu. Podpis dokumentov se pričakuje do konca meseca januarja. Republika Slovenija je v okviru daljših intenzivnih pogajanj dosegla dogovor o odpisu tako imenovanih vstopnih oziroma razvojnih stroškov v znesku 7,2 milijona evrov, to se pravi, ta znesek Slovenijo ne bremeni. Kot pa tudi zmanjšanje stroškov delovanja OCCAR izvršne administracije za leto 2024. Plačila v letu 2023 so se nanašala na stroške izstopa iz programa Boxer, finančna realizacija v letu 2023 je znašala 2 milijona 770 tisoč evrov. Končni stroški sodelovanja za izstop Slovenije iz tega programa pa so skupaj znašali 4 milijone 339 tisoč 709 0,1 evra.
Naslednje pomembno področje nabav in pa opremljanja so komunikacijski in pa informacijski sistemi, s kratico KIS ter pa kibernetska obramba. Na prvem mestu so bili premestljivi komunikacijsko informacijski sistemi slovenske vojske. V okviru tega projekta namerava Slovenska vojska posodobiti komunikacijske in informacijske sisteme, tako za poveljevanje kot tudi za kontrolo na taktični in operativni ravni, s katerim se zagotavlja interoperabilnost KIS znotraj enot in poveljstev Slovenske vojske, pa tudi znotraj zavezništva. V okviru tega projekta je v letu 2023 skladno s terminskim načrtom in več podpisanimi pogodbami, pri čemer je bila ključna pogodba za integracijo vozlišč, potekalo kar intenzivno delo. Intenzivno delo na projektu je bilo izvedeno tudi v letu 2024, zaključek projekta in pa uvedba, operativno uporabo pa se pričakuje za letošnje leto. Finančna realizacija v letu 2023 je znašala 5 milijonov 676 tisoč550,92 evra. Vlaganja so bila v nadaljevanju tudi v infrastrukturo, tu je bil cilj investicij zagotovitev pogojev za delo poveljstev in pa enot Slovenske vojske, ureditev delovnih in bivanjskih prostorov za naše pripadnice in pripadnike ter seveda veliko smo vlagali v energetsko prenovo nepremičnin. Za to energetsko prenovo pa smo v Slovenski vojski in na ministrstvu na prelomu leta pridobili tudi certifikat 50 tisoč 001, ki nam omogoča boljše pogoje bivanja, predvsem pa velike finančne prihranke in pa racionalno rabo energije. Od objektov velika vlaganja v vojašnico Edvarda Peperka. Vrednost projekta po NRP je bila ocenjena na 50 milijonov 847 tisoč in pa 680 evrov. Danes so dela seveda končana in že skoraj prevzeta. Realizacija pa je v letu 2023 zajemala pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije za samo posodobitev infrastrukture v vojašnici ter nakup opreme oziroma začasnih modularnih objektov ter pa manjših gradbenih oziroma pripravljalnih del. Tako da je finančna realizacija v letu 2023 znašala 2 milijona 349 tisoč 864 evrov. Vzporedno s tem je potekala tudi izgradnja objektov za garažiranje vojaških vozil, ki seveda morajo biti v ustreznih pogojih za to, da je vzdrževanje in pa stabilnost delovanja nemotena. Vrednost projekta po NRP je bila dobrih 12 milijonov 245 tisoč evrov. Iz tega naslova se je v letu 2023 izvedlo projektiranje in pa gradnja garažnih objektov, tako da je finančna realizacija na tem področju znašala dobrih devet milijonov in pa 610 tisoč evrov. Eden od pomembnih objektov za Slovensko vojsko je tudi osrednje vadbišče, osrednje vadišče Slovenske vojske v Postojni. V letu 2023 je realizacija zajemala pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije za posodobitev strelišč Bač, in sicer tako B kot tudi C. Potem gradbeni nadzor, tudi izdelavo okoljskega poročila, presoja sprejemljivosti umeščanja v okolje ter gradbena in pripravljalna dela. Finančna realizacija v letu 2023 je znašala 4 milijone 275 tisoč evrov. Pomemben objekt, tudi strelišče Apače. Zgodba uspešno gre h koncu, vrednost projekta po NRP v letu 2023 8 milijonov 978 tisoč pa 236 evrov. Investicija je bila v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Finančna realizacija se nanaša na nakup tehnološke opreme ter izdelava tehnološkega načrta in same gradbene dokumentacije; v letu 2023 je bilo za to porabljenih dobrih 240 tisoč evrov. Seveda je pa vedno na mestu in pa tudi skrb za orožje in pa opremo naših pripadnic in pripadnikov; nadaljujemo z modernizacijo pehotne oborožitve. V prvem koraku ta obsega dokup sodobne lahke pehotne oborožitve, ki ima seveda tudi optoelektronska sredstva za detekcijo ciljev, pomoč tudi pri opazovanju in namerjanju v vseh pogojih in razmerah delovanja. Vzporedno s tem za vse enote Slovenske vojske tudi poteka projekt zamenjave osebne zaščite, opreme vojaka ter opreme za nošenje in bivanje na terenu, s katerim bo vojaku zagotovljena najsodobnejša oprema, ki omogoča optimalno delovanje in pa seveda tudi optimalno zaščito. Za projekt Pehotna oborožitev in oprema so v letu 2023 potekale investicije v okviru sledečih načrtov razvojnih programov. V letu 2023 so bile tako prevzete balistične čelade, finančna realizacija za leto 2023 je znašala dobrih 773 tisoč evrov. Naprava opreme za bivanje na terenu, potem podloga za spanje in pa spalni komplet - bivak, finančna realizacija za leto 2023 milijon 458 tisoč. Oborožitev in oprema specialnih sil, finančna realizacija v letu 2023 67 tisoč 837 evrov. In pa popolnitev tudi opreme za bivanje na terenu za Slovensko vojsko, gre za opremo, za zagotavljanje pogojev za terensko bivanje v času usposabljanja pripadnic in pripadnikov naše vojske tako doma kot pa tudi v tujini, vsebinsko pa so to namestitveni šotori, namenski šotori, grelne hladilne naprave, terenske postelje, zložljive terenske mize in pa generatorji, finančna realizacija je v letu 2023 znašala dober milijon 769 tisoč in pa 703 evre. Pomembna zgodba je tudi medicinska oprema, ki služi vse bolj pa tudi v bodoče bo dvojnemu namenu. Šlo je za dokup opreme za obstoječi Role 2, in sicer so se povečale šotorske zmogljivosti, okrepila medicinska oprema za delovanje enote, tudi oprema za diagnostiko, oprema za intenzivno nego in pa oskrbo; za to je bilo potrošeno 1 milijon 147 tisoč 804 evra. Nabavljena uspešno so bila tudi reševalna vozila, in sicer govorimo o štirih cestnih vozilih za nujne reševalne prevoze / nerazumljivo/, finančna realizacija je tako za leto 2023 znašala milijon pa 160 tisoč evrov.
Ob zaključku tega poročila se nam zdi na ministrstvu pomembno poudariti tudi, da je Ministrstvo za obrambo skladno s 6. členom zakona v letu 2023 organiziralo tudi srečanja v okviru grozda obrambne industrije Slovenije GIS, na katerem je gospodarskim subjektom s sedežem v Republiki Sloveniji predstavljal tudi investicije v Slovenski vojski v letu 2023. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod minister.
Dajem besedo načelniku generalštaba generalpodpolkovniku Glavašu, če želite? (Da.)
Robert GlavašSpoštovani predsednik, mislim, da je minister za obrambo dal celovito poročilo, tako da nimam kaj dodati znotraj, mogoče skozi vprašanja, če bo potrebno, pa bomo še kaj odgovorili. Hvala lepa.
Hvala lepa.
Potem bi dal besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu.
Prosim izvolite, imate…
Rajko FajtSpoštovani predsednik, hvala za besedo.
Spoštovani gospe in gospodje!
Torej v, poročilo je obravnavala Komisija za državno ureditev. V razpravi na komisiji so se zastavljala vprašanja, ko se je, torej vprašanja, ki so se nanašala na način financiranja investicij za Slovensko vojsko. Po mnenju članov komisije gre za relativno nizke zneske in zato bo naša država težko izpeljala zastavljene cilje glede opremljenosti Slovenske vojske, ki smo jih dali kot člani zveze Nato. Komisija je prosila za dodatna pojasnila glede nakupa medicinske opreme za bolnišnico Role 2, kjer je bilo v letu 2023 porabljenih le nekaj več kot polovico načrtovanih sredstev.
Predstavnik Ministrstva za obrambo je pojasnil, da gre pri predstavljenih financah v uvodni predstavitvi poročila za finančni vložek in realizacijo za nakup opreme le v letu 2023. Tudi pri nakupu medicinske opreme v višini en milijon 174 tisoč evrov gre za finančno realizacijo za leto 2023 in s tem se vzdržuje obstoječo zmogljivost bolnišnice. Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska izgrajujeta tudi dodatne kapacitete in zato potekajo že dodatni nakupi kot je bilo predstavljeno, ki so v poročilu, torej za 2023 še niso zajeti. Ministrstvo za obrambo je na področju medicinske opreme tako v postopku prevzema 16 nujnih reševalnih vozil. Vrednost pogodbe je približno 6,7 milijona, kar dokazuje, da Slovenska vojska kljub vsemu vlaga tudi v medicinsko opremo, kjer je še posebej pomemben element dvojne namembnosti.
Prav tako je bilo zastavljeno tudi vprašanje, kako se uresničujejo načrti Slovenske vojske za pridobivanje novega kadra in na kakšen način poteka usposabljanje kadra za ravnanje s tehnološko vedno bolj zahtevno opremo in sistemi oborožitve. Na primer, samo za upravljanje transportnega letala je po podatkih potrebno približno 40 strokovnjakov z najrazličnejšimi znanji. Podobno verjetno velja seveda tudi za ostalo opremo in oborožitve in brez dobro izobraženega kadra oprema seveda ne more biti v popolnosti operativna. Tu nam je predstavnik Slovenske vojske poudaril, da skupaj z Ministrstvom za obrambo vlaga velike napore v pridobivanje novega kadra. Torej aktivna štipendijska politika kaže na rezultate, zanimanje za vstop v Slovensko vojsko se povečuje. In trendi pridobivanja kadra s Slovensko vojsko so po poročanju oziroma po obrazložitvi ministrstva za obrambo pozitivni.
Prav tako je predstavnik Slovenske vojske se tudi strinjal z mnenjem članov komisije, da je za uporabo opreme nujno izobražen, dobro izobražen in sposoben kader. Zmogljivosti Slovenske vojske ne predstavljajo samo oborožitveni sistem in materialni, ampak ga sestavljajo tudi posamezniki in enote, ki so usposobljeni za ravnanje s sistemi, ki imajo tudi ustrezna dokazila, seveda, oziroma certifikate. Komisiji je bilo predstavljeno, da proces kupovanja novih oborožitvenih zmogljivosti in drugih sistemov v Slovenski vojski poteka vzporedno z uvajanjem nove operativne uporabe, pri čemer se najprej pripravi načrt, nato pa se izvede, tako individualno kot tudi kolektivno, usposabljanje vojakov za sisteme, ki jih kupujejo. Toliko, hvala.
Hvala lepa.
In sedaj odpiram razpravo o poročilu. Želi kdo… Lenart, pa Sukič. Okej. Gospo… / izklop mikrofona/
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav generalštabu, ministru, državnemu svetniku in seveda vsem prisotnim!
Torej v Slovenski demokratski stranki, nekako pa tudi sam, podpiramo Slovensko vojsko. Zavedamo se tudi pomena sodobne tehnike, ki jo je pač zaradi tega treba posodabljati, nakupovati novo in opuščati staro. In seveda tudi se zavedamo tega, da bi lahko s temi sodobnejšimi opremami in seveda vrhunsko usposobljenimi posadkami na tej opremi tudi dosegli in upamo, da bomo dosegli, seveda tudi višje ocene pri ocenjevanju pripravljenosti Slovenske vojske za obrambo države. Sedaj glede nakupov, bom rekel, se tudi, nekako podpiram, da se nadaljujejo začete zadeve v prejšnji vladi in nekako seveda preverjamo tudi kot varuhi slovenskega proračuna, denarja davkoplačevalcev te številke. Kajti ves čas nekako, bom rekel, da se od prejšnjega ministra naprej, Šarca, pa ta Vlada ves čas poudarja dvojno uporabo, sedaj dvojno uporabo. Pač včasih meni ta dvojna uporaba ne gre skupaj. Zakaj? Letalo Spartan, transportno letalo za taktične zadeve za prevoz vojaške opreme in ljudstva, se lahko potem tudi uporabi z modulom za gašenje. Dobrodošlo. Sedaj pa mi ni jasno, kako uporabljati to letalo za vojaške namene, prevoz, transporte, potem pa še za gašenje požarov, potem pa še v zadnjem času opažamo, da se pač tudi uvaja oziroma nabavlja module za bolj sodoben, bolj, če tako rečem, udoben prevoz guvermenta in, ne vem, diplomatski prevoz. Glejte, mi smo imeli leta 2023, in sicer natančneje 19. 9., iz vladne strani, še danes je gor potegnjeno, da staneta dvakrat Spartan, evo ga, the total cost of the purchase, dva C27J taktična aviona, plovila z vsemi moduli in z logistično podporo in z zavarovanjem in s certifikacijo in z menedžmentom oziroma organizacijo nabave 128 milijonov 900, mi pa danes imamo v tem poročilu že številko 159 milijonov. 159 milijonov. Vem, da so, da je inflacija, da cene gredo gor, ampak razlika 30 milijonov od septembra 2023 je pa le 25 procentov, ne? In sedaj če mi dajemo za te module, da se bo še državno vodstvo vozilo, ker jaz še enkrat pravim, če rabimo za vojsko dva Spartana, rabimo, ampak zdaj pa da se bo vozilo državno vodstvo s temi težkimi avioni pa bi za 30 milijonov, kolikor smo leta 2001 nekako v dolarjih dali za Falcona vladnega, ne, s tistimi avioni, ne, veliko manj goriva porabili pa tudi ne bi imeli toliko logističnih sprememb, da se ti moduli potem izmenjujejo v avionu, ne. Še enkrat, pač nisem prepričan, da vedno gredo, ne mi zameriti, ampak nisem prepričan, da ti dvojni nameni vedno gredo skupaj. In če tako rečem, ne podpiram nabave, ampak tukaj so mogoče stvari, ki bi se dale drugače. Če bi danes stal, ne vem, vladni avion, sicer to nima z generalštabom pa z ministrom za obrambo nič, če bi danes bil vladni avion kot smo ga takrat kupili, pet ali deset let star za vlado cirka 40 ali 50 milijonov, potem je ta razlika tule pri Spartanih že skoraj pokrita z onim, ki je je, vladnim avionom imamo v glavnem veliko stroškov za popravila.
Tako da druga zadeva morda nekako me je razveselilo, da se tudi na štajerskem koncu lotevamo rekonstrukcije in obnove strelišča v Apačah, da bomo imeli enega na vzhodnem koncu države, enega pa v seveda centralni ali pa imamo že tamle v Postojni na Počku in tako naprej, kar je dobrodošlo, ker se bo vojska, seveda veliko manj bo potrebnih teh logističnih zadev, transportov, prevozov, ko bo to narejeno, ne, ampak tudi tam pa recimo, ne, gremo iz vrednosti, ko smo se pač napovedovali vrednost cirka 8 do 9 milijonov, ne, sedaj pišejo novinarji na ptujski, kaj je že, Ptuj info, da se na Vladi napoveduje okoli 18 milijonov vložka za to, bom rekel tako, naše strelišče, ki ga vojska potrebuje, kar je več kot 50 procentov več. In tudi samo za gradbeno dovoljenje so nam zaračunali 30 tisoč evrov. Mislim, številke, ko res ljudi preproste potem zabolijo, pa, bom rekel, nekako se potem ne čudiš, zakaj so ljudje tako včasih nastrojeni proti tej, proti tem investicijam, če se ne uspeva nekako bolj racionalno iti skozi te nabave in obnove.
Tako da mogoče vprašanje okoli teh modulov zdaj, če je tole v prihodnosti vse tukaj. Videli smo, kako naj rečem, pristanek drugega Spartana - imam prav, ne? Potem ti moduli, če je to dejansko res zdaj končna cena, da ne bo potem še kakšnih stroškov. Pa tudi tole, bom rekel, nekako prenovo načrtov za vadišče oziroma strelišče Apače v Spodnjem Podravju me zanima, kaj se bo vse naredilo. Hvala lepa.
