92. izredna seja

Državni zbor

21. 1. 2025

Transkript seje

Dobro. Lepo pozdravljeni, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Vidimo se prvič sedaj v novem letu; vsem želim srečno, zdravo, uspešno leto 2025. In začenjam 92. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kolegica Godec, vam kar dajem besedo za vaš predlog. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Za nekatere se je to leto res začelo srečno, veselo in zdravo, za rudarje v rudniku Velenje pač ne. Bili ste seznanjeni z nesrečo in tudi smrtno žrtvijo, zato v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo minuto molka za žrtev te nesreče v Velenju.

Hvala lepa.

Seveda bomo imeli minuto molka. In naj vas obvestim ob tem še, da je umrl gospod Silven Majhenič, ki je bil poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 2008-2011 in prosim vas, da v spomin nanj in tudi spomin na preminulega rudarja počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Najlepša hvala.

Obveščam vas, da sta obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

In prehajamo na določitev dnevnega reda 92. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 17. januarja, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Se opravičujem, očitno gre za tehnično napako. Bomo takoj videli, v čem je problem. / izklop mikrofona za 20 sekund/ Dajmo, prosim, še enkrat ponoviti glasovanje o dnevnem redu.

Glasujemo. Ravno sem bila obveščena, da je očitno prišlo do tehničnih težav s sistemom in da bi bilo treba za 15 minut prekiniti sejo, da bomo te tehnične težave rešili. Se iskreno opravičujem.

Torej prekinjam sejo za 15 minut, nadaljujemo ob 13.20 uri.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Mislim, da zadeva sedaj deluje, da smo usposobili tehnično tako glasovanje, kot uro in vas sedaj vljudno prosim, da vstavite svoje glasovalne kartice v glasovalne naprave, ker so morale biti vse zunaj, ko smo preverjali delovanje sistema. Tako da vas prosim, da sedaj usposobite svoje glasovalne naprave. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 71.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 92. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE BOŠTJANA POKLUKARJA.

Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja doktorici Vidi Čadonič Špelič. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, gospod minister Poklukar, slovenska javnost! Lepo pozdravljeni.

Danes bomo govorili o delu ministra za notranje zadeve in o razlogih za njegovo razrešitev, v resnici pa bomo predstavljali tudi bistvo zgrešenih potez predsednika Vlade. On je namreč obljubljal eno, delal je popolnoma drugače. In kaj je pravzaprav največja napaka predsednika vlade? Da napak ne priznava. Dela in odloča se po navdihu. Kljub temu, da tako predsednik vlade kot v Svobodi ne priznavajo napak, sem prepričana, da globoko v sebi vedo, da je bila odstranitev Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava napaka. Zaradi te napake je posledično prišlo do politizacije policije, krize vodenja razkroja institucij in zaradi velike ubogljivosti in želje ugajati šefu je stanje na področju varnosti slabo. Tako čutijo ljudje, tako govorijo ankete in tako vam bom zdaj dokazala s številkami.

V mandatu gospoda Poklukarja se je povečalo skupno število kaznivih dejanj kar za 8 procentov, preiskanost kaznivih dejanj pa od leta 2022 konstantno pada, kar kaže na slabo vodenje policije. V navedenem obdobju se je za 43,5 procentov zmanjšalo število odkritih kaznivih dejanj organiziranega kriminala, povečalo pa se je število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala za 18, mladoletniškega pa za 9,4 in splošne kriminalitete za plus 7 procentov. Še naprej o številkah, ki ne lažejo, za 15,7 se je povečalo število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, najbolj pri posebno hudih telesnih poškodbah za 50 procentov. Za 4,2 procenta se je povečalo število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Največ pri spolnem nasilju, za 35,3 procente in za 19 procentov pri posilstvih. Na področju nasilja v družini, o kateri radi govorimo, se je število kaznivih dejanj povečalo za 18,4 procenta. Največ pri odvzemih mladoletnih oseb za kar 65,7 procenta, za 9,4 se je povečalo tudi število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete. Posebej, dragi moji, pa je zaskrbljujoče, da je izredno velik poraz zabeležen pri kaznivih dejanjih nasilništva, kar za 26,8 procentov. Saj se boste spomnili dogodkov v Osnovni šoli Velika dolina, pa v Občini Škocjan, Šentjernej, Novo mesto, kjer povzročajo kazniva dejanja, žal, v največji meri mladoletni Romi, vi pa nič. Ob dejstvu, da je gospod Poklukar v svoj program napovedal povečanje aktivnosti na področju odkrivanja korupcije, rezultati kažejo, da mu tudi tukaj ni uspelo. Število odkritih korupcijskih dejanj se je namreč zmanjšalo za 6,4 procenta. Na področju organiziranega kriminala, kjer gre predvsem za kazniva dejanja odkrita s proaktivnim delovanjem policije, so rezultati slabši kar za 43,5 procenta. Posebej pa bode v oči statistika v zvezi z napadi na uradne osebe pri opravljanju nalog varnosti, kjer je porast 22,2 procenta - se boste spomnili Ribnice in pretepenega policista. Pri preprečevanju korupcije kot eden glavnih ciljev trenutne vlade Poklukarju več kot očitno ni uspelo, saj so statični podatki zelo slabi. Na drugi strani pa je korupcija ena od značilnosti te vlade. Tako je bilo zoper predsednika Vlade podana kazenska ovadba, zaradi suma kadrovanja v policiji. Minister za notranje zadeve pa se je po navedbah nekaterih medijev znašel v manjši korupcijski aferi pri oddajanju nastanitvenih objektov za varnostnike CVZ in službene pogostitve v neki gostilni, ki jo vodi brat vodje kabineta ministra Poklukarja. Tako nikakor ne drži večkrat izrečena v javnosti Poklukarjeva trditev, da je slovenska policija pod njegovim vodstvom delovala dobro in da se je stopnja varnosti povečala. Povečalo se je število nasilnih kaznivih dejanj v vseh segmentih, še enkrat naštejem: telesne poškodbe, nasilje, nasilje v družini, spolno nasilje, pa tudi premoženjske koristi oziroma dejanja vezana z velikimi tatvini, ropi, goljufijami, to so vse dejanja, ki prizadenejo povprečnega človeka. In policija ni bila tudi uspešna s spopadanjem z migracijami. Namreč, v Evropski uniji so zabeležili kar 38 procentov manj nezakonitih vstopov, medtem ko je naša policija dosegla šele polovico te številke. Več kot očitno je neučinkovito tudi preventivno delo policije, kar se kaže skozi neuspešnost pri preprečevanju nezakonite uporabe pirotehnike, tudi to smo bili priča za novo leto. Poklukarjevo spopadanje s slabo kadrovsko sliko v policiji je seveda tudi neuspešno. Policisti žal odhajajo v upokojitve tudi, če za to nimajo najbolj ugodnih pogojev, ker pravijo, da so razmere v policiji neznosne. Saj mi radi verjamete, da je temu tako. Vsak dan smo priča eni novi aferi. Že tako kadrovsko oslabljeno policijo je Poklukar dodatno obremenil še s sprejemanjem nekaterih drugih nalog, ki dejansko niso zakonske naloge policije, ampak njegova prioriteta je bila pač taka. Pravi, da je podpisal kolektivno pogodbo za javni sektor, ki naj bi omogočala nadaljnji karierni razvoj policistov. Ne pozabimo, da je prav on, torej gospod Poklukar, z imenovanjem Juršiča že za vede generalnega direktorja Policije povsem porušil ta kompetenčni model, kakor tudi karierno lestvico v policiji, saj je na najvišji položaj v policiji postavil nekompetentnega uradnika brez vodstvenih izkušenj. Temu je sledilo seveda še več nekompetentnih uradnikov po hierarhični lestvici navzdol. Torej z eno besedo velika kriza vodenja in odločanja v policiji, ki pa ima seveda za posledice huda dejanja. V nebo vpijoča in skrajno nevarna je kriza v Centru za varovanje in zaščito. Pri izvajanju nalog Centra za varovanje in zaščito v javnosti seveda odmeva odkrita nepravilnost, na katero je v mesecu marcu lanskega leta opozorila okrožna državna tožilka Mateja Gončin. Pristojna za pregon najhujšega organiziranega mednarodnega kriminala, hudodelskih združb v Republiki Sloveniji, med drugim tudi krvoločnega dela Kavaškega klana. Januarja letos je bilo namreč ugotovljeno spremljanje oziroma nepooblaščeno sledenje tožilki ter zaposlenim varnostnikom za preverjanje njihovih delovnih obveznosti, kar je v nasprotju z namenom, za katere je bil varnostni sistem sploh nameščen in uporabljen. Posnetki so bili uporabljeni z namenom nadzora varovane osebe, torej tožilke, in varnostnikov. Tožilka je namreč večkrat, tudi pisno, v korespondenci z generalnim direktorjem Senadom Jušićem in vodjo CVZ, opozarjala na številne nepravilnosti vodstva CVZ, pri izvajanju nalog varovanja. Kasneje je tudi inšpekcijski pregled potrdil njene domneve. Šlo je za kršitev zakonodaje in namesto, da bi vodstvo policije ukrepalo in preprečilo nadaljnjo zlorabo varnostnega sistema je vodstvo CVZ ocenilo in temu je takratni generalni direktor policije potrdil, da je potrebno zamenjati varnostnike Mateje Gončin.

Tožilka se je zaradi nezaupanja v policijo varovanju odpovedala, saj je posumila, da je prišlo do nezakonitega vpogleda v nadzorno kamero, nameščeno na njeni hiši. Naj spomnim na znameniti stavek predsednika Vlade: "Namesto, da bi bila varovana, je bila nadzorovana." Javno je priznal napake generalnega direktorja policije in ministra Poklukarja, toda ni ukrepal. In pri odstopu gospoda Jušića sta oba, tako predsednik vlade kot minister Poklukar, rekla, da je Jušić delal dobro in da je njegov odstop časten. Kaj je častnega v takšnem delu, kot sem ga zdaj predstavila? Na SVZ so razmere še zdaj nerešene in pred kratkim smo slišali, da mnenje, ali je potrebno ali ni potrebno varovanje tožilke in ostalih, ki delajo v pravnem sistemu, menjajo na SVZ hitreje kot mnenja, mnenje predsednik Vlade oziroma stališče o recimo omrežninah. Saj veste, v parih urah so rekli, da, potem pa ne. In kaj smo danes slišali? Da je bila v obdobju, ko SVZ ni varoval tožilke Gončinove, velika verjetnost, da je bil v Sloveniji morilec Satka Zovka, tako imenovani Cezar. In hvala bogu, tožilka je še živa.

Predlagatelji interpelacije ob tem izpostavljamo dejstvo, da je Generalna policijska uprava potrebovala kar osem mesecev za ugotavljanje nepravilnosti, potem še na zadnjih nadaljnjega pol leta, da bi jih odpravila in napake še vedno niso odpravljene. Mogoče jih bo odpravil novi vodja.

In še nekaj o slabem delu NPU. Statistika dela NPU je tudi slaba. Glede na to, da je primarno področje dela NPU gospodarski kriminal in korupcija s poudarkom na ugotavljanju velike premoženjske koristi je leta 2023 bila cela, celostno ugotovljena škoda, torej protipravno premoženjska škoda 40 milijonov evrov, lani samo še 7,4 milijona evrov. Spomnimo, korupcija pa v državi raste. Razlog slabega dela NPU je brez dvoma v nesposobnosti oziroma slabem delu direktorja NPU, ja, ki si ga je mimogrede predsednik Vlade sam izbral, ki nestrokovno oziroma politično sprejema odločitve o prevzemu sumov kaznivih dejanj in potem namesto, da bi strokovno vodil preiskavo, verjetno deluje politično, torej sprejema odločitve, ki so usklajene s predsednikom Vlade. In še nekaj o preplačanih stražarskih hišicah. Že januarja leta 2023 je ministrstvo objavilo javni razpis za nakup pet stražarskih hišic, ki bodo stale davkoplačevalce kar 50 milijonov evrov. In novinarji, ki so smeli pogledati v notranjost te hišice, so rekli nekako tako: špartanska opremljenost na 2,4 kvadratne metre, za ceno pazite, nekaj manj evrov kot 40 tisoč evrov na kvadratni. Vsem je znano, da je trenutno najdražja nepremičnina v naši državi 10 tisoč evrov na kvadratni, torej, glede na ceno bi pričakovali, da bodo vgrajeni najboljši kakovostni materiali, pa strokovnjaki pravijo, da temu ni tako, da bi lahko dobili cenejše materiale. Za tudi nižjo ceno, če bi se seveda kdo potrudil. Mi lahko samo ugibamo, zakaj se ni nihče potrudil. Nekdo je moral s tem poslom zaslužiti. Nikakor pa ne moremo reči, da je minister deloval kot dober gospodar, in da je čuval proračunska sredstva.

In še nekaj o nakupu helikopterjev. O tem smo tudi že veliko govorili. Namreč, minister Poklukar je po naše kar zavestno prikazoval Vladi lažne okoliščine, saj je predsedniku vlade obljubil, da bo nabavil namenske helikopterje, torej helikopterje, ki bodo opremljeni z medicinsko opremo, tako kot ste jih vajeni videti ali pa smo jih vajeni videti v tujini, vendar ko smo pogledali razpis za dva helikopterja, ki bosta vredna 50 milijonov evrov, smo v resnici videli, da gre za policijske helikopterje, ki pa nimajo medicinske opreme imajo pa seveda osem sedežev, torej tudi na ogled, izlet se lahko bo kdo peljal s tem helikopterjem, nimajo pa postelje, saj veste, da ko poškodovanec potrebuje prevoz s helikopterjem, rabi posteljo, ne s sedeža, gre za najhujše poškodovance. Zakaj je temu tako? Uganka za zdaj ostaja nerešena.

In na koncu še k imenovanju generalnega direktorja gospoda Jušića. Kljub temu, da je gospod senat Jušić odstopil, je potrebno poudariti, da je bilo nezakonito njegovo imenovanje najprej za vede generalnega direktorja, to je bilo 23. 2. 2023. Takrat je bil iz nam znanih virov gospod Poklukar opozorjen, da Jušić ne izpolnjuje pogojev, namreč zakon o javnih uslužbencih v devetem odstavku 83. člena govori, da tudi vršilec dolžnosti ne more postati nekdo, ki ne izpolnjuje pogojev. Preveritev izpolnjevanja pogojev za gospoda Jušića, je bila za gospoda ministra na dosegu roke. Lahko bi upravo za organizacijo in kadre vprašal, kako je z njegovim izpolnjevanjem. Zdaj lahko samo dvomimo, ali ni vprašal ali pa je bil zaveden. Nekaj se je zgodilo, kajti izkazalo se je, da gospod ne izpolnjuje pogojev. In kasneje je seveda gospod Poklukar tega istega gospoda Juršiča imenoval oziroma dal vladi imenovati na mesto generalnega direktorja s celimi pooblastili. Kolikokrat je bil na to opozorjen ne samo od politikov, ki se menda na stroko ne spoznamo, ampak od uglednih pravnikov, vendar je bil trmast do trenutka, dokler nismo v Novi Sloveniji dejansko dali interpelacijo in videli, da je javnost stopila na našo stran. Glejte, Poklukar je torej 23. 2., na tiskovni konferenci bil javno seznanjen, da ne izpolnjuje pogojev. Kljub temu je vztrajal več kot dve leti v takšnem stanju, zato pod vprašaj postavlja vse odločitve direktorja policije od 23. 2. pa do zdaj -direktorja policije, ne kogarkoli. Kako naj bi ljudje tej policiji še zaupali? Da, verjetno je gospod Jušić z odstopom najbolj razbremenil sebe, ker roko na srce ni bil kos funkciji, nikakor pa ni mogel razbremeniti vseh, posebno ne predsednika Vlade in ministra Poklukarja, da so na to mesto imenovali človeka brez izpolnjevanja pogojev in da, ko so bili večkrat opozorjeni, niso reagirali. In kaj je posledica te njihove trme? To, kar sem rekla na začetku, kriza vodenja policije, razpad sistema po celi piramidi, nezaupanje javnosti, upad ugleda policije. Namreč javnost si zasluži vsaj občutek varnosti. In veste, kdaj je bila največja, največji občutek varnosti oziroma je javnost najbolj zaupala policiji, to kažejo tudi številke Eurobarometra in Valicona? To je bilo v času, ko so policijo vodili gospa Tatjana Bobnar in gospod Lindav.

Torej zaradi vsega naštetega in še marsičesa, kar bomo danes v razpravi povedali, sem prepričana, da poslanke in poslanci, ki premorete vsaj malo odgovornosti do te države, do njenih institucij, do državljank in do državljanov Republike Slovenije, boste danes glasovali za razrešitev gospoda Poklukarja, ministra za notranje zadeve, tako kot predlagamo podpisniki interpelacije. Hvala lepa.

Hvala.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo še predstavniku predlagatelja doktorju Anžetu Logarju. Izvolite.

Spoštovani minister, zase pravite, da ste ugleden politik. Poštenje in iskrenost ter odgovorno delo so na vrhu moje lestvice vrednot, tako ste zapisali v odgovoru na interpelacijo. Poznamo politike, ki se predstavljajo pod blagovno znamko "pošteno", pa so v številnih kazenskih postopkih, pa take, ki prisegajo na javno zdravstvo, a se zdravijo v zasebnih, še raje v tujih bolnišnicah. Pa take, ki zaupajo v pravno državo, ko se njihov primer znajde pred tožilci, pa pravijo, da je ovadba farsa. Pošteni in iskreni politiki so. Še dobro da so. Ali spadate med njih ali pa sodite bolj v pravkar omenjeno kategorijo pa bo na nek način pokazala tudi današnja interpelacija. Policijo spoštujem, kot politik si želim, da ima ugled, je učinkovita, spoštovana in uspešna pri svojem delu. Interpelacija, ki je danes pred nami, v samem bistvu ni akt političnega boja opozicije proti koaliciji, ne, je le zadnji poziv tistih, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja s situacijo na področju notranjih zadev. Vprašanje varnosti, kadrovska vrzel v policiji, ki vpliva na varnost, nezakonito kadrovanje na vrh policije, ki vpliva na motiviranost zaposlenih, dogajanje v Centru za zaščito in varovanje, upravljanje s kriznimi primeri, predrag nakup helikopterjev, to je samo seznam opozoril, da je z vašim ministrovanjem nekaj hudo narobe. Drugače pa, spoštovani minister Poklukar, vam moram čestitati. Slovenke in Slovenci smo dolgo čakali na tako učinkovitega ministra kot ste vi, vsaj če sodim po vašem odgovoru na interpelacijo, ki smo jo skupaj predlagali v stranki Demokrati in Novi Sloveniji. V njem namreč kot odgovor na očitek o neučinkovitem delu NPU zapišete, citiram: "Delež preiskanih kaznivih dejanj se je v času mojega mandata, torej v letih 2023 in 2024, povišal na 100 odstotkov". 100 procentov, drage državljanke in državljani. Pod ministrom Poklukarjem so prav vsa kazniva dejanja preiskana. Ga ni lumpa, ki bi ušel budnim očesom Poklukarjevega NPU. Demokrati imamo boj proti korupciji kot enega izmed petih prioritetnih področij za naslednji mandat. Ampak če boste še dolgo na mestu ministra za notranje zadeve tako uspešni, lahko to prioriteto očitno kar odložimo. Je sicer res, da v odgovoru na interpelacijo hkrati tudi pišete, da je upadel pripad kaznivih dejanj. Kriminalcev ni nič manj, smo pa prosto po vašem odgovoru spet krivi državljanke in državljani. Zapišete namreč: Žal je kultura prijavljanja gospodarske in še posebej korupcijske kriminalitete v Sloveniji na dokaj nizki ravni. Ampak spoštovani minister, saj to je dobro za vaš rating, manj kot je prijav, manj je treba preiskovati in vi boste lažje dosegli 100 odstotkov preiskanosti primerov. Je pa tudi res, da državljani tega ne zaznavamo enako kot vi, gospod minister. Nam se zdi, da je ta država vedno bolj skorumpirana, celo tako, da ljudje postajajo apatični ob vsaki novi aferi, ki ne dobi epiloga. Ampak si mislim, ja, občutek je dober, če lahko rečeš, vse sem preiskal. Imam preprosto vprašanje za iskrenega in poštenega politika. Ste vi zadovoljni s stanjem na področju pregona gospodarske in organizirane kriminalitete, gospod minister? Podpisniki interpelacije nismo, zato vprašanje varnosti pa tudi razmere v policiji uvrščamo na vrh očitkov iz interpelacije, ampak več o tem v nadaljevanju.

Dovolite, da se referiram še na eno vašo značajsko lastnost, ki jo izpostavljate v odgovoru na interpelacijo. Zapišete: Visoka stopnja politične kulture bo vedno eno izmed mojih temeljnih vodil pri opravljanju funkcije. Pa se zato za zaključek dotaknimo še nezakonitega imenovanja direktorja policije. V odgovoru na interpelacijo zapišete: Nezakonitosti imenovanja magistra senata Jušića za generalnega direktorja policije. Posledično Upravno sodišče torej sploh ni moglo ugotoviti in je tudi ni ugotovilo. O nezakonitem imenovanju zato ne moremo in ne smemo govoriti. Spoštovani minister, pravnik doktor Pirnat, si je vendarle drznil govoriti. Rekel je: Če je akt posebne natečajne komisije uradniškega sveta nezakonit, potem je gotovo nezakonito tudi imenovanje generalnega direktorja. Tako nazadnje veleva tudi zdrav razum. Na dan sodbe Upravnega sodišča je potekel rok za odstop generalnega direktorja policije. Kajti, gospod Poklukar, če ste res pošten in iskren politik, potem se morava strinjati, da za nezakonito imenovan direktor ne more opravljati svoje funkcije niti en dan. Kakšen vtis v javnosti pa daje policija, če jo vodi nezakonito imenovan direktor, medtem ko v vseh ostalih zahteva zakonitost delovanja? In naprej, z vsakim dnem, ko je po odločitvi sodišča generalni direktor Policije vztrajal na svojem mestu, vi, gospod Poklukar, pa ga niste pozvali k odstopu, je minil dan strmoglavljenja politične kulture te vlade. In vi ste več kot dva meseca branili to stanje. Če ste torej pošten in iskren politik, katerega, kot sami pravite, visoka stopnja politične kulture bo vedno eno izmed temeljnih vodil pri opravljanju funkcije ministra, potem preprosto morate odstopiti, ker ste predolgo tolerirali nekaj, kar ni moč tolerirati, sploh ne na vrhu represivnega organa, ki bi moral biti vsem državljankam in državljanom za vzgled. Hvala.

Hvala.

Odgovor ministra za notranje zadeve na interpelacijo ste prejeli 30. decembra 2024.

In sedaj dajem besedo ministru za notranje zadeve, Boštjanu Poklukarju za obrazložitev pisnega odgovora.

Gospod minister, izvolite.

Boštjan Poklukar

Spoštovana gospa predsednica Državnega zbora! Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred skoraj dvema letoma, natančneje 21. februarja leta 2023, sem pred vami, spoštovani visoki zbor, prisegel, da bom spoštoval ustavni red, da bom deloval po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. To zaprisego sem dal vam, spoštovane poslanke in poslanci, in vam, spoštovane državljanke in državljani in jemljem z vso resnostjo ter z visoko stopnjo odgovornosti, predvsem pa z mojo največjo odgovornostjo za varnost Slovenije in vseh njenih prebivalk in prebivalcev. Imam veliko odgovornost in čast, da funkcijo ministra za notranje zadeve opravljam že drugič. Izkušnje, ki sem jih pridobil skozi pretekla leta, so eden izmed gradnikov mojega zavedanja, da je minister v službi ljudi, državljank in državljanov, zato svoje delo opravljam odgovorno, vestno in učinkovito. Današnja interpelacija je priložnost, da vam predstavim in pojasnim svoje dosedanje delo na Ministrstvu za notranje zadeve in v obeh organih v sestavi, v policiji in Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve. V svojem mandatu sem vedno in povsod deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno. Konstruktivno kritiko sprejemam in tudi izredno spoštujem, žal pa ni vsaka kritika konstruktivna, še manj pa upravičena. In tu trčim ob današnjo interpelacijo. Očitek, ki se pojavlja skozi več delov besedila interpelacije je splošen očitek o poslabšanju varnosti v Sloveniji. Naj na tem mestu zelo jasno povem, da je Slovenija varna država. Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu. Če želite prikaz moje trditve še v številkah. Slovenija je v zadnjih desetih letih imela na mednarodnem kazalniku globalni indeks miru ves čas vrednosti med 1,33 in 1,43 točke, kar nas uvršča med najbolj varne države na svetu. Še bolj kot visoka uvrstitev Slovenije na indeksu miru je povedna vrednost kazalnika, ki se je v obdobju zadnjih desetih let med najboljšo in najslabšo oceno spremenila le za 0,1 točke, kar dokazuje, da so varnostne razmere v Sloveniji ves čas stabilne. Razlika v vrednosti kazalnika med leti 2021 in 2024 pa znaša zgolj 0,7 Točke 0,07 točk. Zato o kakršnem koli poslabšanju varnostnih razmer tudi na podlagi tega pomembnega kazalnika ne morem govoriti. In še enkrat, Slovenija je dokazljivo, preverljivo in merljivo varna država.

Očitek v zvezi s slabimi upravljanji nezakonitih migracijskih tokov zavrača. V lanskem letu smo s skupnim ukrepanjem vseh držav Evropske unije in držav na zahodnem Balkanu zmanjšali število nezakonitih prehodov meja. Slovenska policija je zabeležila za skoraj 20 odstotkov manj nezakonitih prehodov državne meje kot leto poprej. Dejstvo je, da migracije ni mogoče učinkovito opravljati šele na notranjih mejah držav Evropske unije, ampak predvsem na zunanjih mejah Evropske unije ter s tesnim sodelovanjem vseh držav in njihovih varnostnih organov. V letošnjem letu je zunanja schengenska meja Evropske unije še bolj varovana, saj sta v schengenski prostor polnopravno vstopili Bolgarija in Romunija, ki sta imeli močno in trdno podporo Slovenije, ki sem jo vseskozi zastopal na Svetu Evropske unije za notranje zadeve. Varnostna vprašanja povezana z izzivi upravljanja nezakonitih migracij obravnavamo prednostno in celostno. Dnevno spremljamo vse varnostno relevantne dogodke in jih smiselno razvrščamo. Vrednotimo in analiziramo na strateški, operativni in taktični ravni odločanja. Močno smo vpeti v mednarodno policijsko sodelovanje. Včeraj ob robu srečanja ministrov za notranje zadeve Slovenije, Italije in Hrvaške v Novi Gorici je bil s strani slovenske, italijanske in hrvaške policije podpisan operativni memorandum o soglasju, s katerim smo se dogovorili in način izvajanja skupnih trilateralnih mešanih patrulj. Dokument predstavlja pomemben uspeh našega skupnega sodelovanja in dogovora med notranjimi ministri in šefi policij.

V luči povedanega torej ne pristajam na pavšalne navedbe predlagateljev, da je varnostna situacija v naši državi slabša zaradi migracij in družbenih skupin kot so begunci in migranti. To retoriko tudi ostro zavračam. Z zavedanjem pomembnosti in prevencije ohranjanja visoke stopnje varnosti v državi smo uporabili tudi možnost na podlagi Zakonika o schengenskih mejah, ki nam dovoljuje začasni ponovni nadzor na notranjih mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Ukrep je bil uveden zaradi povečane stopnje terorizma v državah Evropske unije in deluje, bo pa odpravljen takoj, ko bodo razmere to dopuščale.

Glasen očitek predlagateljev interpelacije je, da ne obvladujemo varnostnih izzivov v občinah jugovzhodne Slovenije, kjer živi romska skupnost. Naj vam povem, spoštovane poslanke in poslanci, da to ne drži. To ne drži. Na Ministrstvu za notranje zadeve izzive romske problematike pospešeno rešujemo že od decembra leta 2023, ko sem obiskal občino Grosuplje in se z županom in vodstvom občine pogovoril o izzivih romske skupnosti na področju varnosti in javnega reda v tem delu Slovenije. V preteklem letu sem obiskal občine jugovzhodne Slovenije in se srečal z župani, občinskimi svetniki, oškodovanci kaznivih dejanj, pa tudi s predstavniki civilnih iniciativ in vodstvom romske skupnosti, še posebej po napadu na policijsko patruljo v Kočevju, in z njimi iskal skupne rešitve za izboljšanje varnostne situacije. Policija je že konec lanskega junija povečala policijsko silo in svoje aktivnosti ter s kombinacijo različnih operativnih ukrepov še učinkovitejše izvaja poostrene aktivnosti za večjo varnost ter javni red in mir na terenu. Z aktivnostmi se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Da poostreni ukrepi policije na terenu delujejo, mi sporočajo župani občin Ribnica, Kočevje, Škocjan, Šentjernej in Novo mesto. Redno smo v kontaktu in se pogovarjamo ter skupaj iščemo rešitve glede aktualnih varnostnih situacij v občini, na področju varnosti in javnega reda. Pri reševanju varnostnih izzivov, povezanih z Romi, smo že lani ugotovili, da oškodovanke in oškodovanci policiji ne prijavljajo kaznivih dejanj, zato tudi danes zelo na glas pozivam prebivalce in prebivalke Slovenije, da vsa kazniva dejanja takoj prijavijo policiji na številko 113 ali anonimno številko policije 0801200, da policija lahko tudi takoj ukrepa. Izzive romske tematike lahko uspešno rešujemo le v skupnem dialogu, država, lokalna skupnost in romska skupnost. Številne izzive na tem področju naslavlja medresorska delovna skupina pod vodstvom državne sekretarke Helge Dobrin, ki koordinira delo posameznih resorjev in išče skupne rešitve, tudi z obiski na terenu. Prav pa je, da se zavedamo, da minister za notranje zadeve oziroma policija nista in ne moreta biti pristojna za reševanje vseh težav, povezanih s sobivanjem Romov. Je pa policija zagotovo tista, ki se vedno in takoj odzove, ko je potrebno državljanom zagotoviti varnost in javni red vsi skupaj se moramo zavedati, da prav vlada doktor Roberta Goloba je tista, ki je začela reševati probleme in težave integracije romske skupnosti, ki so se nakopičili v zadnjih 30 letih. Nič ne gre čez noč, tudi reševanje romske problematike ne. Ob očitku predlagatelja, da kot minister za notranje zadeve nisem naredil nič na področju pomanjkanja policistk in policistov bi rad vse skupaj spomnil na zloglasni ZUJF, ki je čez noč upokojil skoraj pol policije in ni ga sprejela Vlada doktor Roberta Goloba. In ja, prav in ja, prav ta manko policistov nadomeščamo še danes. Naj vas spomnim še, da tudi Srednjo policijsko šolo v Tacnu, po domače kadetnico, ni ukinil minister Boštjan Poklukar ali Vlada doktor Roberta Goloba, ukinili ste jo vi, spoštovani predlagatelji interpelacije, z izgovorom, da je bila menda preveč ideološka. Se pa še danes ponovno zelo intenzivno pogovarjamo o vzpostavitvi kadetnice kot srednje policijske šole. Z vso verjetnostjo sem se lotil tudi zahtevnega izziva, da izboljšamo kadrovsko situacijo v slovenski policiji, s ciljem, da se število zaposlitev do leta 2035 ohrani oziroma poveča. Za zagotavljanje ravnovesja med odlivom in prilivom kadra na ministrstvu izvajamo ukrepe za pospešeno pridobivanje in zadrževanje kadrov ter razvijamo inovativne pristope zaposlovanja, podprte z informacijskimi tehnologijami. Očitek predlagateljev, da kot minister za notranje zadeve nimam prave vizije in posluha za tovrstno problematiko ne držijo in jih seveda odločno zavračam. Brez skrbi, imamo zelo jasno vizijo, kako privabiti mlade ljudi v Slovensko policijo, kako nadgraditi in modernizirati proces izobraževanja ter vzpostaviti karierni sistem znotraj Slovenske policije. In najpomembnejše, v tej viziji smo si enotni, tako na Ministrstvu za notranje zadeve, v policiji, kot v obeh policijskih sindikatih. Predlagatelji so, očitno namenoma, spregledali tudi dejstvo glede očitkov v zvezi z internim postopkom za izbiro policijskega atašeja, na katerega se je prijavil tudi načelnik Policijske postaje Nova Gorica Sejad Jušić, brat nekdanjega generalnega direktorja policije, magistra Senada Jušića. Postopek uradne izbire policijskega atašeja ste predlagatelji brez kakršnekoli osnove označili za pristranskega in koruptivnega. Postopek izbire je potekal transparentno in zakonito in je končan. Namesto policijskega atašeja ni bil izbran Sejad Jušić, brat nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića. Državno tožilstvo je v zvezi s tem konkretnim postopkom obravnavalo sum storitve kaznivega dejanja nekdanjega generalnega direktorja policije, vendar je državni tožilec ovadbo zavrgel. Ponavljam, državni tožilec je ovadbo zavrgel.

Podobno se lahko vprašamo glede očitkov predlagatelja o Nacionalnem preiskovalnem uradu. Javnosti poznan in zelo odmeven primer dobrega dela, NPU je bila intenzivna preiskava umora tujega državljana v Ljubljani, v kateri so preiskovalci NPU le šest dni po umoru prejeli tri osumljence. V nadaljevanju intenzivne kriminalistične preiskave so izvedli tri hišne preiskave na območju Ljubljane, pri čemer so zasegli večjo količino različnih drog in orožja. Kaznivih dejanj so osumljeni člani hudodelske združbe, ki je zelo dobro organizirana in brutalna z jasno hierarhijo odločanja. Za vse prejete osumljence je bil odrejen pripor, kar dodatno potrjuje uspešno delo urada, zato velja moja pohvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi te nevarne in zahtevne naloge.

Ne samo zaradi te akcije prejetja, tudi zaradi drugih uspehov Nacionalnega preiskovalnega urada ocenjujem, da NPU dela dobro in to izkazujejo rezultati opravljenega dela. Predlagatelji v očitkih o delu NPU ne govorijo ne o dejstvih in ne o dokazih. Sprašujem se, ali predlagatelja res moti slabo delo NPU, ali bolj to, da NPU vodi direktor Darko Muženič? V javnosti so se pojavili tudi očitki, glede domnevno preplačanih varnostnih objektov, stražarskih hiš, veliko je bilo teh očitkov, ki jih seveda predlagatelj navaja kot enega glavnih argumentov za mojo interpelacijo.

Naj zelo jasno povem, da zastarele pločevinaste stražarske hišice iz časa nekdanje skupne države zamenjujemo z novimi, sodobno izdelanimi varnostnimi objekti, izdelanimi iz neprebojnih materialov izključno in samo zaradi še večje varnosti in zaščite policistk in policistov na delovnem mestu. Nove stražarske hišice so nabavljene na predlog policije in drugih državnih organov, postopek je potekal transparentno in v skladu s postopkom javnega naročanja. Stražarske hiške pa so postavljene v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Na žalost imamo v Sloveniji primere, ko so se zgodili napadi s strelnim orožjem na policiste. Ničkolikokrat sem poudaril, da je varnost za zdravje, in da je varnost in zdravje policistk in policistov za mene kot ministra najbolj pomembna, najpomembnejša, to je osnovni pogoj, da policistke in policisti sploh lahko varno opravljajo svoje naloge in nova neprebojna varnostna objekta pred Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom policistkam in policistom zagotavljata visoko stopnjo varnosti. Mimogrede, nova stražarska hišica nudi tudi možnost zavetja v slabih vremenskih pogojih in hrambo zaščitne opreme. Se pa čudim od kdaj predlagateljem moje interpelacije predstavlja varnost policistk in policistov problem in nepotreben strošek. No, srčno upam in si želim, da se vsi strinjamo, da pred življenje in zdravje policistk in policistov ne postavljamo prav ničesar. Sem pa vseeno neizmerno ponosen, da ravno v času mojega drugega mandata slovenska policija dobila po več kot 35 letih sodobne neprebojne varnostne objekte za varno opravljanje svojega dela. Dve stražarski hiški že služita namenu in skupaj s policistkami in policisti se veselim novih, ki jih bomo postavili še tam, ki jih kot država moramo postaviti izključno in samo zaradi še večje varnosti policistk in policistov.

V javnosti najodmevnejši očitek, ki so ga seveda prevzeli tudi predlagatelji, je očitek glede delovanja Centra za varovanje in zaščito. Situacija v zvezi z delovanjem in organizacijo Centra za varovanje in zaščito je bistveno bolj kompleksna, kot jo sicer nekateri radi prikazujejo in je trenutno v fazi preiskave morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj pripadnikov te enote, ki jo vodi specializirano državno tožilstvo. Naj povem, da je Center za varovanje in zaščito vseeno zelo profesionalna enota policije z dolgoletno tradicijo in je sposobna brezhibno izvesti tudi najzahtevnejša varovanja, vključno z zagotavljanjem najvišje stopnje varovanja svetovnim voditeljem, ki so izpostavljeni visokim varnostnim tveganjem in grožnjam. Pri osebnem varovanju je ključno vzpostaviti zaupanje med varnostniki in varovano osebo. Iz lastnih izkušenj že drugič kot varovana oseba lahko potrdim, da policisti varnostniki svoje naloge opravljajo profesionalno in dosledno. Naj pa jasno povem, da je bil zadnji izredni nadzor nad Centrom za varovanje in zaščito uveden leta 2010 s strani takratne ministrice za notranje zadeve, zaradi tako imenovane afere katarske ure, in ponovni nadzor nad enoto leta 2012 s strani takratnega notranjega ministra. Dejstvo je tudi, da v vsem tem času direktorat za policijo in druge varnostne naloge ministrstva v obravnavo ni prejel nobene pritožbe zoper dela policistov varnostnikov centra za varovanje in zaščito. Nekdanji generalni direktor Policije magister Senad Jušić je takoj po nastopu funkcije leta 2023 aktivno pričel z različnimi aktivnostmi in ukrepi za izboljšanje stanja v Centru za varovanje in zaščito. Zaradi določenih nepravilnosti in napak v enoti je večkrat odredil notranje varnostne postopke, ki pa so v izključni pristojnosti generalnega direktorja policije in ne ministra za notranje zadeve. Kot minister za notranje zadeve sem na podlagi nekaterih medijskih objav o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito 28. februarja lani v skladu s svojo zakonsko pristojnostjo direktoratu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve odredil izredni strokovni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v Centru za varovanje in zaščito, ki sta ga izvedla nadzornika direktorata. Po zaključnem nadzoru sta nadzornika direktorata konec avgusta leta 2024 zaključila poročilo o izrednem nadzoru v centru za varovanje in zaščito, ki je pod oznako stopnje zaupnosti interno. V samem izrednem strokovnem nadzoru so bile ugotovljene nepravilnosti in napake, ki so zapisane v poročilu izrednega nadzora. Na podlagi teh ugotovitev sem generalnemu direktorju policije z usmeritvami in obveznimi navodili ministra naložil ukrepe za izboljšanje stanja v Centru za varovanje in zaščito. Policija je takoj pristopila k odpravljanju nepravilnosti in pripravila načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti na podlagi mojih usmeritev in obveznih navodil in ga začela tudi izvajati. V oddaji TV Slovenija Tarča lani decembra, so bile razkrite operativne informacije o varovanju varovanih oseb, izpostavljene so bile nepravilnosti in podani morebitni sumi storitve kaznivih dejanj v Centru za varovanje in zaščito na podlagi razkritih odklonov sem naslednji dan generalnemu direktorju policije izdal usmeritev in obvezno navodilo za reorganizacijo centra za varovanje in zaščito do 1. aprila letos. Prav tako sem zaradi javnega dvoma v zakonitost in transparentnost postopka javnega naročanja izdal sklep o izvedbi notranje revizije uporabe nastanitvenih kapacitet za potrebe Centra za varovanje in zaščito. Na podlagi medijskih očitkov in nekaterih neresničnih informacij ter predvsem zaradi velikega interesa javnosti, je bila delno umaknjena stopnja zaupnosti sporočila izrednega nadzora, ki ga je na tiskovni konferenci predstavil direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, prav tako pa so ga prejeli nekateri mediji po dostopu do informacij javnega značaja in ga tudi javno objavili. Prav tako sem z elektronskim sporočilom zaprosil generalno državno tožilko, da v skladu s svojimi pristojnostmi naredi vse, da se čim prej preiščejo sumi morebitnih kaznivih dejanj v Centru za varovanje in zaščito. Njen odgovor je bil, da je preiskava že uvedena po uradni dolžnosti. Naj še dodam, da je Specializirano državno tožilstvo zahtevalo celotno poročilo o izrednem nadzoru, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve tudi predal.

V primeru državne tožilke naj jasno povem, da na Ministrstvu za notranje zadeve nismo nič pometli pod preprogo in je vse dokazljivo in preverljivo. Državna tožilka me je preko SMS sporočila 1. marca lani obvestila o zadevi in jaz sem njeno sporočilo uradno in takoj predal pristojnemu direktoratu v obravnavo kot njeno pritožbo, prav tako sem sklical sestanek z vodstvom Vrhovnega državnega tožilstva in jih osebno seznanil s pritožbo in odrejenim izrednim nadzorom. O vsem tem je treba jasno povedati, da sta Državno tožilstvo in policija dva samostojna organa, ki sodelujeta pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj, njuna vloga pa je pri tem formalno ločena. Posamezni državni tožilci nimajo pravne podlage, da bi se lahko vmešavali v način varovanja oseb, ampak je varovanje v izključni pristojnosti policije. Ob vseh dogajanjih Centra za varovanje in zaščito kot minister za notranje zadeve nisem in ne morem biti zadovoljen. Od novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije pričakujem, da bo enota celostno reorganizirana v roku - to zagotovilo mi je gospod Petrič tudi dal. Ker verjamem v pravno državo, tudi zaupam Specializiranemu državnemu tožilstvu, da bo čim prej potrdilo ali ovrglo morebitne sume kaznivih dejanj pripadnikov te enote. Kot minister za notranje zadeve pa sem izvedel vse svoje zakonske pristojnosti in ukrepe, ki jih imam kot minister v razmerju do generalnega direktorja policije in do policije, zato odločno zavračam očitek, da nisem ukrepal ob nepravilnostmi, ob nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito.

V zadnjih dneh je bilo v medijih mnogo očitkov v zvezi z javnim naročilom za nakup dveh namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, predlagatelj je po tekočem traku skliceval medijske izjave in tiskovne konference o HNMP. Še posebej zanimive so bile Twitter izjave nekdanjih ministrov prejšnje vlade o rešitvah, povezanih s cekini in lobisti. Ob tem je potrebno povedati, da je bil ves ta medijski cirkus nekaterih opozicijskih politikov ravno v času, ko je bilo odprto javno naročilo za nakup dveh namenskih helikopterjev. Seveda ne verjamem v njihovo dobronamernost, da delajo vse, da bo storitev helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji javna in nikakor ne zasebna. A poglejmo rajši dejstva. Vlada doktor Roberta Goloba je lani junija sprejela sklep, da se helikopterska nujna medicinska pomoč izvaja kot državna dejavnost, torej kot javna storitev, in da Ministrstvo za notranje zadeve kupi dva namenska helikopterja za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči ter medbolnišničnih helikopterskih prevozov in helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih v skladu z uredbo komisije. Zakon o zdravstveni dejavnosti in iz njega izhajajoč pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči jasno določata razmejitev nalog in pristojnosti izvajanja HNMP med ministrstvom za notranje zadeve, torej policijo, in ministrstvom za zdravje, zato je očitek predlagateljev o ugrabitvi HNMP popolnoma neutemeljen. Strokovno-tehnična služba je v raziskavi trga ugotovila, da proizvajalci helikopterjev ne dobivajo, ne dobavljajo prenosne medicinske opreme skupaj s helikopterjem, ker to ni običajna praksa, saj gre v tem sklopu za individualne potrebe posameznega naročnika. Vseh dejstev o nakupu dveh namenskih helikopterjev HNMP je sicer še več in so bila javno predstavljena tako s strani državne sekretarke kot tudi s strani poveljnika letalske policijske enote. Se pa veselim, da je slovenska policija nalogo HNMP s sklepom vlade Republike Slovenije ponovno dobila nazaj, saj jo je nekoč že izvajala in verjamem, da jo bo več kot odlično izvajala tudi v prihodnje.

Naj se na koncu dotaknem še očitka o imenovanju nekdanjega generalnega direktorja policije, magistra Senada Jušića. Še vedno trdim in vztrajam na stališču, da sodba Upravnega sodišča v ničemer ni spremenila status nekdanjega generalnega direktorja policije in je bil magister Senad Jušić zakonito imenovan na mesto generalnega direktorja policije. Prav tako vztrajam, da ne gospod Jušić ne jaz kot minister in ne Vlada Republike Slovenije nismo naredili popolnoma nič narobe. Prav tako so člani uradniškega sveta soglasno potrdili, da magister Jušić izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja policije, zato sem tudi od njih dobil obvestilo, da magister Jušić in magister Lindav izpolnjujeta pogoje za imenovanje in zato sem Vladi predlagal magister Senada Jušića v imenovanje, ker je Vlada Republike Slovenije tudi potrdila in ga je imenovala za generalnega direktorja policije. Upravno sodišče je v sodbi ugotovilo, da uradniški svet ni zadostno obrazložil sklepa, zato je sklep nezakonit, vendar ga sodišče ni odpravilo in ne razveljavilo, pač pa ga je obdržalo v veljavi. Prejšnji teden mi je magister Senad Jušić podal odstopno izjavo, saj je želel razbremeniti pritisk na delo celotne slovenske policije, in njegov odstop sem sprejel. Tudi na tem mestu se še enkrat generalnemu direktorju policije magister Senadu Jušiću zahvaljujem za njegovo zelo, zelo dobro vodenje slovenske policije.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Tako kot v življenju, tudi v politiki šteje samo pošteno, vestno, odgovorno delo in tega se celo življenje tudi držim. Vedno sprejemam konstruktivno in dobronamerno kritiko, saj samo tako lahko postanem še boljši in uspešnejši. Nikakor pa ne pristanem na neosnovane očitke, polne populizma, demagogije, podučevanja, izkrivljanja dejstev in očitanja moje domnevne kazenske odgovornosti. Naj vas pa s tega mesta vseeno spomnim, da je v času prejšnje vlade politika kar direktno lomastila po operativnih štabih policije v času demonstracij. Se še spomnite, kako je policija obnašala mirne protestnike, ki so brali ustavo pred stavbo Državnega zbora? Pa kako je oglobila mariborske dijake, ki so izrazili javni protest zaradi zaprte šole, in kaznovala raznašalca hrane, ki je brez maske jedel burek? Ste pozabili na špricanje protestnikov s policijskim vodnim topom po Ljubljani in draž solzivca, ki je zaplenil center Ljubljane? Se še spomnite takratnega notranjega ministra, ki je hodil po Ljubljani obdan, oborožen s specialci? Verjamem, da se spomnite, in verjamem, da danes vidite očitno razliko. Veselim se, spoštovane poslanke in poslanci, da vam bom tudi med razpravo lahko še podrobneje pojasnil posamezne okoliščine in uspehe našega dobrega dela na Ministrstvu za notranje zadeve, zaradi česar verjamem, da boste mojo interpelacijo na koncu tudi v celoti zavrnili. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolega Andrej Kosi. Izvolite.