31. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

24. 4. 2019
podatki objavljeni: 24. 4. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi. Pričenjam z 31. sejo Obora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: gospod Vojko Starović nadomešča mag. Andreja Rajha, gospod Jože Lenart nadomešča gospo Nino Maurovič, opravičil se je gospod Ferenc Horváth, opravičil se je gospod Janez Janša, dr. Matej Tašner Vatovec in to je to. Obveščam vas, da smo 13. maja 2019 prejeli tudi opravičilo udeležbe predstavnikov Kabineta predsednika Vlade. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 10. maja 2019 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 2a. in 2b. Predlog oziroma predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev. Najprej glasujemo za predlog za širitev s točko 2a. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog širitve sprejet. Glasujemo za predlog za širitev s točko 2b. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog širitve sprejet. Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama. Spoštovani, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Imam tri prijavljene razpravljavce. Kot prvi, sem se prijavil sam, druga k besedi je prosila gospa Gregorič in dr. Milan Brglez. (nadaljevanje) Spoštovani minister, dovolite mi, da vam postavim kratko, zelo aktualno, vprašanje – pred nekaj dnevi ste predstavili svoj predlog zavarovanje z skupnimi močmi zahodne meje, če smem tako reči, z Republiko Italijo. Zanima pa me, ali je ta predlog usklajen z koalicijo oziroma, kako je prišlo do tega predloga in kakšen izziv oziroma kakšen izid pričakujete, glede na vaš podan predlog, glede na to, da je v javnosti bilo relativno malo podanih informacij? Besedo dajem gospe Gregorčičevi za naslednje poslansko vprašanje, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Jaz bi imela dve kratki vprašanji za ministra in sicer, v preteklem mesecu smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min. Zdaj, Vlada Republike Slovenije je leta 1998 ustanovila ustanovo, fundacijo poimenovano tedaj Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min, skrajšano ITF, kot humanitarno in neprofitno organizacijo. Njen prvotni namen je bil nuditi pomoč Bosni in Hercegovini pri implementaciji tedaj mirovnega sporazuma in obnovo po vojni, je pa poslanstvo te ustanove nato bistveno preseglo prvotne okvire, zato me zanima, kakšno je sedaj sodelovanje s to organizacijo? Moje drugo vprašanje pa je namenjeno, ali je v načrtu kakšna obeležitev 20. obletnice sprejetja Resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, št. 1325 - o ženskah miru in varnosti? Sprašujem to, glede na to, da je Vlada Republike Slovenije ob 10. obletnici, leta 2010, sprejela nacionalni akcijski načrt, za izvajanje te resolucije in me zanima, ali tudi ob prihajajoči 20. obletnici, Vlada oziroma Ministrstvo za zunanje zadeve, načrtuje kakšne aktivnosti in v primeru da, kakšne naj bi bile te aktivnosti? Hvala lepa.
Besedo dajem dr. Milanu Brglezu, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Jaz sem na pobudo, ki je vezana, pravzaprav, tudi delno na tisto prejšnje vprašanje in to je pobuda za obravnavo akcijskega načrta Republike Slovenije za izvajanje Resolucije varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti, za obdobje 2018-2020, tudi na Odboru za zunanjo politiko. Minevata namreč slabi dve desetletji od sprejetja zgodovinske resolucije, torej 1325, o ženskah, miru in varnosti. Ta je zgodovinskega pomena zato, ker je poglavitni organ Združenih narodov, ki mu je poverjena naloga ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, potrdil pozitiven vpliv vključevanja žensk ter enakopravnosti spolov, še posebej pri odločanju na možnosti za doseganje trajnostnega miru. Da bi se zagotovilo pospešeno uresničevanje načel iz resolucije v praksi, države članice OZN od leta 2005 pripravljajo nacionalne akcijske načrte oziroma podobne strateške dokumente. Slovenija je svoj prvi načrt sprejela leta 2010. Na podlagi pregleda njegovega uresničevanja, julija 2017 ter splošne ocene o koristih takega dokumenta, je Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z drugimi resorji ter posvetovanju s civilno družbo, jeseni lani pripravilo akcijski načrt za obdobje 2018-2020. Vlada ga je sprejela na svoji 8. redni seji 15. novembra lani. Glede na to, da področje pravic žensk in enakosti spolov predstavlja eno izmed prioritet slovenske zunanje politike, še posebej na multilateralni ravni, v okviru OZN ter glede na zadnje zaplete ob sprejemanju Resolucije varnostnega sveta OZN, proti spolnemu nasilju v oboroženih spopadih, zaradi katerih lahko upravičeno domnevamo, da nam grozi, da bomo na tem področju kot mednarodna skupnost naredili korak nazaj, predlagam, da se z nacionalnim akcijskim načrtom seznanimo tudi na Odboru za zunanjo politiko, v okviru ene izmed rednih sej.
Hvala lepa. Prvi sklop vprašanj, zaključujemo z vprašanjem gospoda Primoža Siterja, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa. Spoštovani gospod minister, mi smo pred časom na tem odboru obravnavali problematiko v Venezueli in naše slovensko posredovanje v njej, v luči prepoznavanja samooklicanega predsednika, tamkajšnjega in vaša izhodišča  (nadaljevanje) oziroma vaši odgovori v smeri, zakaj je do tega prišlo, so šla v glavnem v humanitarni smeri, v Venezueli, da se soočajo z veliko humanitarno krizo in naša naloga neke zaveznice miru in dobro stanja je, da tukaj prispevamo po svojih močeh, predvsem iz tega zornega kota, torej humanitarnega. Zdaj pa, v zadnjih tednih pa v zadnjih letih v bistvu pa slišimo poročila o bistveno hujših humanitarnih krizah po svetu. V zadnjem času so v ospredju poročanja o krizi v Jemnu recimo, kjer so številke zares zaskrbljujoče. Govorimo o šestmestnih številkah žrtev, o nebroju beguncev, o dveh milijonih podhranjenih otrok in tako naprej in tako naprej. Zanima me, glede na to, da se ti dve politični in humanitarni situaciji odvijata tako rekoč vzporedno, kaj je bilo tisto kar je na ministrstvu prevagalo, da smo se najprej odločili posredovati oziroma se angažirati z nekimi humanitarnimi prijemi v Venezueli, ko pa imamo bistveno bližje bistveno večjo humanitarno krizo v Jemnu in kako, ker doslej Slovenija vsaj po mojem poznavanju, se ni bistveno angažirala v reševanju te krize, kako se lahko, kje vidite priložnosti in kje bi se uspeli in upali zavezati, da se bo? Hvala lepa.
Spoštovani minister, če se strinjate bi dali besedo še gospodu Ivanu Hršaku in potem zaključimo sklop petih vprašanj? Izvolite gospod Ivan Hršak, imate besedo.
Hvala za besedo, predsednik.  Spoštovani minister, zdaj kolega Siter je prišel malo na moje področje, ker je vprašanje okoli Venezuele, vendar imam jaz malo drugačno. Zdaj, vemo kaj se v Venezueli sedaj dogaja - da so nekateri poslanci narodne skupščine izgubili oziroma so jim vzeli imuniteto in so se nekateri od teh zatekli na tuja veleposlaništva na varno. Kako slovenska diplomacija ocenjuje te zadeve oziroma te premike v politični situaciji v Venezueli oziroma, kako vi vidite, kako se bo ta res globoka politična kriza v Venezueli rešila? Hvala za odgovor.
Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa in najprej lep pozdrav spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci, drugi prisotni! Na prvo vprašanje v zvezi s predlogom o vzpostavitvi skupnih patrulj slovensko-italijanskih na italijansko-slovenski meji. Naj vas obvestim, da sem – tako kot so tudi mediji poročali, res v ponedeljek o tem govoril z italijanskim zunanjim ministrom, ki sem mu predlagal, da policiji obeh držav vzpostavita takšne skupne, torej povezane patrulje na italijansko-slovenski meji, zato da okrepimo medsebojno zaupanje obeh držav, tako na tem področju operativnega sodelovanja, kot tudi na političnem področju. Seveda vse to zadeva ilegalne migracije, ki jih spodbujajo kriminalne združbe. No in seveda preden sem šel v ta predlog, o katerem sem z ministrom Italije govoril, sem zadevo predstavil na Vladi. In sicer sem prejšnji teden na seji Vlade povedal, da želim ta predlog podati Italiji. Pojasnil sem, da gre za ta namen, torej krepitev zaupanja, kajti, če je zaupanje visoko, potem seveda se ne bodo pojavljale tendence po kakršnikoli dodatni kontroli oziroma nadzoru meja in temu bi se seveda radi izognili. Zato so tudi ostali člani vlade vsi to sprejeli z odobravanjem tam – to mojo pobudo. Posebej sem o njej po seji vlade govoril še z notranjim ministrom, da sva se uskladila. Tako sem v ponedeljek to pobudo prenesel italijanskemu zunanjemu ministru, ki je dejal, da bo takoj to pobudo posredoval kolegu notranjemu ministru Salviniju. Hkrati sem ga obvestil, da se želi tudi naš minister za notranje zadeve neposredno sestati v kratkem z notranjim ministrom Italije. Seveda pa bodo že v kratkem – že verjetno prihodnji teden, imeli generalni direktorji obeh policij in sodelavci sestanek, da bodo poskušali na podlagi teh prvih pogovorov, te zadeve operacionalizirati in v zvezi s tem naj vas obvestim še to,   (nadaljevanje) da je sedaj – mislim, da ravno včeraj ali danes na gospoda Salvinija, ministra za notranje zadeve v Republiki Italiji, naslovil pismo tudi naš notranji minister, ki mu potem, ko sva kot zunanja ministra, torej v ponedeljek že rekla prvo besedo, zdaj predlaga, da se ta zadeva operacionalizira na ravni sodelovanja v policiji. In o tem kot rečeno, bosta v kratkem govorila tudi generalna direktorja Policije obeh držav. To bo 16. in 17. maja v Rimu, tako da zadeva se premika hitro. To je zelo pomembno, da zagotovimo čim bolj uspešno sodelovanje.  Naj vas obvestim, da pravzaprav takšne skupne patrulje že obstajajo med Slovenijo in Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo, mislim, da tudi Madžarsko in gre za neko ustaljeno policijsko sodelovanje, ki kot rečeno omogoča, da v večji meri preprečimo tem kriminalnim združbam, da izvajajo svoje aktivnosti seveda na račun ljudi. No in verjamem, da bo Italija tukaj sodelovala in da bomo zaradi tega, ker vemo, da se je migrantski val povečal v zadnjem času, tudi s tem ne samo operativno konkretno preprečevali begunske oziroma migrantske tokove, pač pa dali tudi neko jasno sporočilo vzdolž balkanske t.i. nekdanje ali sedanje, kolikor se še delno odpira, balkanske poti ali teritorija, da tukaj mislimo resno, da ilegalnih migracij ne toleriramo oziroma jih tako obravnavamo. To je odgovor na prvo vprašanje. Drugo vprašanje se je nanašalo na t.i. sklad za humanitarne in druge dejavnosti, predvsem za področje razminiranja, torej deminiranja. Gre za t.i. ITF – International Trust Fund, ki ga vodi pravzaprav slovenska ekipa in dosega odlične rezultate povsod po svetu - v Evropi, začelo se je v Bosni in Hercegovini, v Južni Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini, v Afriki in še kje. Skratka, gre za odličen projekt, ki ga finančno podpirajo številne druge države. Slovenija zagotavlja vodenje in tudi logistično drugačno organizacijsko podporo in seveda ta sklad ITF je še kako živ. Moram povedati, da skoraj na vsakem srečanju z ministri drugih držav, izpostavim tudi pomen ITF, torej tega sklada v smislu, da pozivam druge države, da se priključijo različnim projektov. Tako denimo smo bili zelo uspešni v dogovarjanju z Avstrijo, kot veste, ki bo namenila kar 5, 7 milijonov evrov za delovanje tega sklada v Siriji, v Iraku / oglašanje iz dvorane/ Siriji, v Iraku smo že bili – se opravičujem, v Siriji, takoj ko bodo za to vzpostavljeni pogoji in to bo v kratkem. Namreč, glavna humanitarna dejavnosti ITF je torej razminiranje minskih polj, hkrati pa pomaga tudi ta sklad z različnimi eksperti, ki jih seveda angažira, tudi iz Slovenije. Otrokom, ženskam, travmatiziranim ljudem na splošno, tistim, ki so utrpeli hude travme v vojnah ali oboroženih konfliktih. In zavedati se moramo, da ta humanitarna dejavnost, ki jo Slovenija tako zelo intenzivno podpira, kot rečeno tudi z Avstrijo bomo sodelovali ravno v Siriji, je zelo pomembna tudi zato, ker s tem omogočamo, da se mnogi begunci, ki so pribežali iz teh kriznih območij, lahko potem kasneje vrnejo v svoje domove in to se tudi dejansko v praksi dogaja. Zato tudi danes mnoge evropske države, ki se soočajo z migracijami, še posebej podpirajo ta projekt, ampak kot rečeno, glavni namen je predvsem humanitarni in naj povem, da sem ravno prejšnji teden gostil na razgovoru na ministrstvu direktorja tega sklada, s katerim sva se pogovarjala o nadaljnjih dejavnostih in ugotovila, da Ministrstvo za zunanje zadeve zelo dobro sodeluje z ITF in obratno in da zelo dobro promoviramo preko tega tudi slovensko humanitarno naravnanost.   (nadaljevanje) Na to se bom vrnil, ko bom odgovarjal tudi glede vprašanja v zvezi z Jemnom.  Glede 20. obletnice Resolucije Varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti naj povem, da se še kako strinjam - tudi sam sem nameraval podati podoben predlog, no, vesel sem, da je bil podan danes -, strinjam se s to pozornostjo, ki sta jo, spoštovana poslanka, pa tudi gospod poslanec, torej gospod Brglez, namenila temu vprašanju. Na Ministrstvu za zunanje zadeve smo že sami razmišljali o tem, da bi bila podrobnejša predstavitev akcijskega načrta, ki smo ga sprejeli za izvajanje resolucij Varnostnega sveta o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2018-2020, ki ga je Vlada sprejela 2018, torej, govorim o akcijskem načrtu, da bi bilo zelo dobro, da predstavitev tega načrta obravnavamo, obravnavate poslanci prav na eni od prihodnjih sej Odbora za zunanjo politiko. Tako hkrati odgovarjam tudi gospodu Brglezu in vam, gospa Gregorčič, da bomo tu sodelovali. Naj povem, da v okviru obeleževanja 20. obletnice sprejetja resolucije posvečamo na letošnjem Blejskem strateškem forumu poseben panel o enakosti spolov in krepitvi moči žensk prav tem vprašanjem. V prvi polovici leta 2020 nameravamo pa skupaj z Norveško ponovno organizirati regionalni strokovni posvet o Agendi o ženskah, miru in varnosti; o tem sem se osebno dogovoril z zunanjo ministrico Norveške, ki je pred kratkim, kot veste, gostovala na moje povabilo v Ljubljani. V MZZ želimo tudi ponoviti študijo o enakih možnostih v slovenski diplomaciji, ki je bila prvič izvedena leta 2009 in je predstavljala eno redkih tovrstnih študij v diplomacijah. Tako me veseli, da tudi tu pravzaprav razmišljamo na podoben način, Državni zbor, Vlada, torej ministrstvo, kajti pomen žensk za mirovne procese, za pravzaprav neko zdravo demokratično družbo, torej vključenost žensk, njihova zaščita, pa tudi enaka zaščita drugih ranljivih skupin, pa tudi pomen miru in varnosti, vse to so neprecenljive stvari. In, jasno, tudi v našem državnem interesu, kajti ko si prizadevamo za to v drugih okoljih, s tem seveda pomagamo reševati krizne razmere tam, da ne bi ljudje potem bežali od tam v Evropo proti svoji volji.  Če se zdaj posvetim vprašanju, ki zadeva Venezuelo, pa tudi krizo v Jemnu. Naj najprej povem, da… Mogoče bi se najprej na splošno dotaknil tega, kar je gospod Siter vprašal. Mi smo seveda zelo pozorni glede pravzaprav vseh humanitarnih kriz v svetu. Spremljamo tiste tako v Afriki, tako na Bližnjem vzhodu kot v Južni Ameriki in še kje. Do nedavnega smo se veliko pogovarjali o Venezueli, ker se je izpostavil ta problem zelo akutno, tudi zaradi razglasitve gospoda predsednika skupščine Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. O tem smo morali zavzeti neko stališče, zavzela ga je tudi večina članic Evropske unije zelo jasno v isti smeri kot mi. In seveda še vedno - to bom razložil kasneje - se trudimo pomagati. Vendar pa absolutno ne spregledujemo, gospod Siter, krize v Jemnu in tudi drugod. Naj vam povem, da sem se - zdaj ne bom točno znal povedati, koliko nazaj - pred nekaj meseci sestal in potem kasneje še enkrat s predstavniki naših nevladnih organizacij, ki so tudi v javnosti izpostavili s posebnim pismom ravno to hudo, bi rekel, morda eno najhujših katastrof, humanitarnih, ta hip v svetu v Jemnu, kjer imate več kot 2 milijona otrok, pa da ne govorim o drugih žrtvah te krize, ki so utrpeli gromozansko škodo, ogrožena in izgubljena so že tudi mnoga življenja. Zato sem se sestal tudi s predstavniki teh številnih nevladnih organizacij, sprejel njihove pobude, jih predstavil tudi na ravni Evropske unije, kjer sem se posebej zavzel za to, da se tudi na ravni nevladnih organizacij v Evropi izpostavi sodelovanje v smislu pritiska na mednarodno skupnost predvsem na tiste velike dejavnike, tudi na Evropsko unijo kot tako,   (nadaljevanje) da se bolj osredotoči na problem v Jemnu in da skuša zagotoviti mir, da skuša zagotoviti vsaj premirje, pa kasneje tudi seveda nek mir, v katerem se bodo lahko vzpostavile normalne razmere. Slovenija je poleg tega tudi zelo konkretno aktivna glede humanitarne pomoči v Jemnu. Že v letu 2016 smo se na krizo odzvali s prispevkom za Unicef v višini 30 tisoč evrov. Od takrat pa smo v okviru donatorskih konferenc napovedali dvakrat po 100 tisoč evrov prispevkov, ki se bodo postopno realizirali kot humanitarni prispevki. In dosedanji so bili namenjeni Unicefu in WFP. Torej, naj poudarim, da smo bili v Ženevi letos, ko smo dvakrat sodelovali, mislim, da je bilo lansko leto prvič, drugič pa letos, ko smo sodelovali na teh donatorskih konferencah, zelo opaženi, kajti kljub morebiti za koga nizkemu absolutnemu znesku smo v relativnem pogledu, torej glede na število prebivalcev, moč države, med največjimi donatorji ravno za Jemen. Tako da hvala lepa, da ste izpostavili ta problem tudi tukaj. Mislim, da je treba vedno znova opozarjati tudi našo javnost in našo politiko, se pravi, sami sebe, da ne smemo spregledati teh katastrof ob številnih drugih perečih problemih. Tako vam zagotavljam, da bomo še naprej glede Jemna zelo aktivni. In upam, da se bo tudi proces, ki se je v Stockholmu zastavil kot nek mirovni proces, sčasoma le realiziral.  Če se posvetim še Venezueli; gospod Hršak me je vprašal tudi, kakšne so razmere, kako jih ocenjujem. Naj povem, da so razmere slabe, se še slabšajo, ni ne duha ne sluha o demokratičnem procesu. Naša pobuda, da bi se - torej pobuda Slovenije in Evrope, ki jo tudi prezentira kontaktna skupina, v kateri je ravno Evropska unija, naša visoka predstavnica Mogherini, zelo aktivna -, da bi se vzpostavil demokratični proces, izvedle predsedniške volitve, kajti vemo, da skupščina je bila legitimno izvoljena, predsednik pa ne. Te pobude doslej niso bile upoštevane. Res je, da Evropa, Evropska unija mislim, ko pravim Evropa, je zelo aktivna predvsem v dveh smereh. Prvič humanitarno, tu vsi skupaj namenjamo finančno in drugačno pomoč prebivalcem Venezuele, kolikor je to mogoče. In drugič, prizadevamo si preko te kontaktne skupine, da bi potekal o zadevi čim bolj intenziven dialog. Kajti naj povem, da edino ta kontaktna skupina, v kateri je glavni akter prav Evropska unija, je edina skupina, ki vzpostavlja komunikacijo z vsemi deležniki te krize, medtem ko Lima skupina in druge ne uspejo vzpostaviti tako široke komunikacije. Je pa dejstvo, da se humanitarna kriza zaostruje, da se politična kriza zaostruje, da se, kot veste, pojavljajo v državi celo pripadniki nekaterih drugih vojska, denimo, ruske, da se zadeva postavlja tudi na ravni vprašanja, ali bi morebiti lahko prišlo do tuje intervencije, bodisi ruske bodisi ameriške, in podobno; no, o tem zaenkrat nimamo nobenih zanesljivih podatkov. Dejstvo pa je, da Slovenija močno nasprotuje kakršnikoli zunanji intervenciji in si želi, da bi notranji proces se vzpostavil na ta način, da bi, kot rečeno, bila vzpostavljena neka demokracija, da bi se zavarovale človekove pravice, ki so mnogim grobo kršene, da bi ljudje spet imeli dovolj zdravil, hrane, elektrike in vseh teh zadev, ki jim še vedno manjkajo. No, v zvezi s tem se zavedamo, da 300 državljanov, ki tam živijo pravzaprav, in verjetno še kar nekaj sto ljudi slovenskega porekla, ki tam živijo trenutno ali pa že dlje časa, kličejo na pomoč. Zato bomo še ta mesec opravili dva konzularna dneva v Caracasu. Naš veleposlanik iz Brazilije, ki ni prej dobil akreditacije v Venezueli, pač deluje iz Brazilije, bo šel kljub kriznim razmeram tja, mislim, da je to zelo pogumno dejanje - imeli bomo tudi neko pomoč drugih ambasad, seveda -, in se bo neposredno srečal z vsemi tistimi našimi ljudmi našega porekla ali pa našimi državljani, ki bodo prišli na ta dva konzularna dneva, kjer bo poskušal pomagati, da se jim uredijo dokumenti, če bodo želeli oditi iz države, oziroma bo prisluhnil njihovim pozivom,   (nadaljevanje) prejel vse informacije in nas takoj obvestil, da bomo imeli še bolj jasno sliko, kaj se dogaja, kako lahko naše ministrstvo pomaga in kako lahko, recimo, Urad za Slovence po svetu tudi nudi neko pomoč. Tako smo tu zelo aktivni in bomo ostali. In upamo, no, da bo varnostna situacija omogočila, da se ta konzularni dan, dva izvedeta na nek varen način za vse udeležence.  Hvala.
Nadaljujemo s poslanskim vprašanjem mag. Mateja Tonina. Izvolite, imate besedo. Če kdorkoli še želi postaviti vprašanje, ga vabim, da se prijavi k besedi.
Drage poslanke in poslanci, dober dan!  Spoštovani minister, dober dan! Sprašujem vas, ali drži informacija, da je Ministrstvo za obrambo predlagalo umik pripadnikov Slovenske vojske iz EU Training Mission iz Malija in UNIFIL mirovne operacije v Libanonu. Ali ta informacija drži in kakšno je stališče Ministrstva za zunanje zadeve, glede na to, da gre v enem primeru za evropsko misijo, v drugem primeru za misijo Združenih narodov.
Bi še kdo rad postavil vprašanje? Ugotavljam, da ne, zato dajem besedo spoštovanemu ministru. Izvolite.
Hval lepa za vprašanje, gospod Tonin. Res je, Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo obveščeno nedavno, pred kratkim, o aktualnih razmislekih Ministrstva za obrambo glede sodelovanja Republike Slovenije, torej, kot ste pravilno rekli, pripadnikov Slovenske vojske v nekaterih mednarodnih operacijah in misijah. Kot veste, pripadniki Slovenske vojske - naj podam informacijo najprej - trenutno sodelujejo v 12 misijah pod okriljem OZN, Evropske unije, Nato ter Globalne koalicije za boj proti DAESH. O njihovem delovanju, ki ga tudi sam zelo visoko cenim in si zasluži vse priznanje, tako od poveljstev misij kot od drugih tujih partnerjev vedno dobivamo pohvale in visoke ocene. Tako v političnem smislu, pa tudi v smislu neposredne pomoči ljudem, tistim okoljem, državam, smo tu uspešni, priznani in na nek način to Slovenijo postavlja v dobro luč v mednarodnem okolju. Seveda, z zunanjepolitičnega stališča, če govorim zgolj z vidika Ministrstva za zunanje zadeve, je na splošno sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah kot nek ključen element odgovornega sodelovanja naše države pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Zato v tem smislu seveda to načelno podpirajo. Seveda pa mora vse to potekati v skladu z določenimi postopki, premišljenimi smernicami in tako naprej. In poudarjam, da Ministrstvo za zunanje zadeve ni tisto, ki bi za katerokoli operacijo ali misijo lahko podalo oceno o varnostnih razmerah, za to morajo poskrbeti drugi pristojni organi oziroma same operacije in misije. In potem mi kot ministrstvo lahko na podlagi teh ocen in drugih informacij, ki jih dobivamo z Ministrstva za obrambo, pa tudi sicer, opravimo neko politično presojo, kdaj in kje bi bilo z našega vidika primerno, da naši vojaki so ali pa niso v misijah. Predvsem je treba reči, da je zelo pomembno, da kljub temu, da se zavedamo, da vsaka misija pomeni neko nevarnost, neko ogroženost, to je pravzaprav v naravi same vojaške misije, pa četudi gre za inštruktorja ali neko pomoč v zaledju, si absolutno prizadevamo, da ne bi prišlo do takšne napotitve naših vojakov ali civilnega osebja, kjer bi prišlo do prehude ogroženosti, prehude nevarnosti za njihovo zdravje ali pa celo življenje. In v takem primeru, seveda, ko bi bilo to zelo nevarno, je naš premislek zelo zadržan. V tem primeru bi se tudi pridružili temu, da se od kje umaknemo ali pa da se v kakšno misijo ne spustimo. Naj pa povem, da konzultacije med našim ministrstvom in Ministrstvom za obrambo zdaj intenzivno potekajo, kajti nismo bili prej vključeni v te razmisleke, tako šele v teh nekaj dneh - tu lahko govorim o dveh, treh dneh, v katerih sem bil tudi sam o tem obveščen - se pripravljamo, da bomo podali dokončno stališče do tega vprašanja. Naj povem, da seveda v kolikor bi šlo za vprašanje naše misije v Libanonu, gre za UNIFIL, je verjetno tam stanje ogroženosti ovrednoteno nekoliko drugače kot pa stanje ogroženosti v državi Mali v Afriki, centralni Afriki, kjer vemo, da so razmere zelo kritične, ker vemo, da je prišlo tudi v teh dneh do smrti francoskih vojakov pri reševanju talcev. In seveda zato sedaj bomo skozi to diskusijo s predstavniki pristojnih služb in tudi Ministrstvom za obrambo pridobili vse informacije in potem na Ministrstvu za zunanje zadeve zavzeli stališče, ki ga bomo predstavili najprej znotraj Vlade ali je, po naši oceni, primerno, smiselno, koristno za Republiko Slovenijo, da morebiti od kje umikamo svoje misije. Se pa moramo zavedati, da kadarkoli gremo z neko misijo na pomoč za to dobimo tudi neke hvaležne odzive različnih držav, denimo v Maliju zagotovo je za to še posebej poleg Evropske unije kot celote hvaležna tudi Francija, ki ima tam največ svojih sil, v Libanonu smo, denimo, če se obrnem na ti dve točki, vključeni v UNIFIL kot organizacijo znotraj Združenih narodov, kar je zelo pomembno v okviru našega multilateralnega sodelovanja in izpostavljanja. Tako, da res sedaj pričakujem podatke, argumente s strani Ministrstva za obrambo, potem pa boste tudi obveščeni kaj meni Ministrstvo za zunanje zadeve. Od tu naprej zadeve še ne morem komentirati.
Hvala lepa. Želi še kdo kakšno vprašanje postaviti? Ugotavljam, da ne.  Zato zaključujem 1. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki zahvaljujem.  Hvala lepa minister.  Spoštovani, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O USTANOVITVI EVROPSKEGA MEHANIZMA ZA STABILNOST MED KRALJEVINO BELGIJO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO IN REPUBLIKO FINSKO. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 18. 4. 2019. Mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli dne 6. maja 2019. Prejeli ste tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta.  Prejeli ste tudi predlog poslanskih skupin, in sicer Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. To je predlog amandmaja za amandma odbora.  Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o predlogu zakona.  Želi predlagatelj zakona, spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za finance, Metod Dragonja besedo? Ugotavljam, da je. Izvolite.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni.  Evropski mehanizem za stabilnost je bil ustanovljen leta 2012 kot odgovor na globalno finančno krizo za trajno zaščito finančne stabilnosti v evroobmočju. Pogodbo o ustanovitvi je ratificirala Republika Slovenija in je postala del našega pravnega reda ravno tako v letu 2012. Z izvajanjem te mednarodne pogodbe pa so bile povezane nekatere težave, ki so bile delno odpravljene že z eno novelo zakona. Ta težava je bila povezana z obveznostjo vplačila dodatnega kapitala v mehanizem na osnovi izteka 12. letnega prehodnega obdobja, katerega je bila deležna Republika Slovenija kot država, ki ima podpovprečen nivo BDP. Ta rok je potekel lansko leto in kljub temu, da je sicer mednarodna pogodba bila ratificirana v Državnem zboru, da Slovenija izvaja, je bilo stališče predvsem vladne službe za zakonodajo in drugih pravnih ekspertov, da tudi sprememba prilog 1 in 2 k tej pogodbi, ki določa višino kapitala v tej inštituciji, zahteva ratifikacijo v Državnem zboru. Da ne bi do podobnih situacij prihajalo v bodoče, se sedaj predlaga, da se s spremembami in dopolnitvami zakona omogoči, da v bistvu prilogi 1 in 2 te mednarodne pogodbe lahko ratificira Vlada Republike Slovenije in sicer na osnovi možnosti, ki jo daje 75. člen Zakona o zunanjih zadevah. Pogodba o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost ne predvideva postopka notranje pravne ratifikacije odločitev sveta guvernerjev zaradi spremembe prilog 1 in 2, kar nas pripelje v pravno situacijo in vodi do neskladij pri izvajanju te mednarodne pogodbe. Da bi se ta neskladja odpravila, se predlaga zdaj ta sprememba in dopolnitev, ki je zaobsegana v enem členu. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je dala določene pripombe, ki so nomotehnične narave, vsebinsko pa bo dana možnost, da se v morebitnih spremembah glede prilog 1 in 2, da o tem sklepa Vlada Republike Slovenije.  Podal bi še informacijo kakšno je stanje kapitalskih vložkov v evropskem mehanizmu za stabilnost. Ta mehanizem ima 80,5 milijard plačanega kapitala, skupaj pa je odobreni kapital 704 milijarde. Ključ za Slovenijo je bil do konca lanskega leta 0,4264 %, se je pa z iztekom tega prehodnega obdobja povečal na 0,4679 %, kar je narekovalo, da je Slovenija vplačala dodatnih 38 milijonov evrov v začetku letošnjega leta. Tako, da je vplačan kapital Slovenijo v tem momentu 376,8 milijona evrov, se bo pa ta ključ lahko še spreminjal, glede na to, da so te kriteriji vezani na bilance centralnih bank držav Evrosistema, občasno svet guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost te priloge potem te ključe tudi benificira oziroma spremeni. Ne predvidevamo pa nekih dodatnih velikih obveznosti oziroma sprememb, gre bolj za prilagajanje, glede na situacije, ki izhajajo iz pogodbe. Drugače pa, kar se tiče tega mehanizma, je Evroskupina sprejela decembra lansko leto tudi stališče, da se pristopi k dopolnitvam in spremembah tega mehanizma in pogodba o ustanovitvi mehanizma je v tem momentu v pripravi na strokovno-tehničnem nivoju in lahko pričakujemo, da se bo usklajevala še tekom letošnjega leta. Ministrstvo za finance bo predložilo Državnemu zboru tudi verifikacijo pogajalska izhodišča za spremembo te mednarodne pogodbe, predvidoma v roku dveh mesecev. Odvisno pa od napredka pogajanj in od rešitev, ki bodo dosežene v okviru pogajanj med državami članicami Evroobmočja.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Zato prehajamo še na razpravo in glasovanje o predlogu za amandma odbora. Torej, odpiram razpravo k 1. Členu in pripadajočem predlogu amandmaja poslanskih skupin, kot že prej omenjenih, LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus za amandma odbora. Se pravi, imamo eno prijavljeno. Spoštovana gospa Gregorčič, izvolite, imate besedo. Izvolite.
Hvala.  Samo na kratko bo predstavila predlog amandmaja. Predlog koalicijskih poslanskih skupin za amandma odbora sledi pripombam Zakonodajno-pravne službe.  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati k amandmaju? Ugotavljam, da ne.  Sprašujem, če želi še kdo razpravljati o celotnem predlogu zakona skupaj? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo.  In prehajamo na glasovanje o predlogu amandmaja k členu. Torej, začenjamo z glasovanjem. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet. Tako zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlogu..., se opravičujem, prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Dopolnjen predlog zakona s sprejetim amandmajem bo sestavni del poročila tega odbor. Odbor bo zboru poročal pisno.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.  Spoštovani, ker 65. členu Poslovnika Državnega zbora mi omogoča, da lahko spremenimo dnevni red tako, da prehajamo na 2.b točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2.B TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O ZRAČNIH PREVOZIH MED VLADO REPIBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE SINGAPUR.   Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne, 5.maj 2019. 8. aprila 2019, ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona. Želi predlagatelj podati dopolnilno mnenje? Mag. Damjan Horvat, izvolite, imate besedo.
Damjan Horvat
Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci!  Kljub velikim prizadevanjem našega ministrstva nam do tega trenutka ni uspelo zagotoviti višje udeležbe iz ministrstva od udeležbe na ravni generalnega direktorja. Torej, če obstaja kakršnakoli možnost, bi seveda z velikim veseljem na moje / nerazumljivo/ ta predlog zakona tudi pojasnili.
Izvolite, kar predstavite.
Damjan Horvat
Za vzpostavitev rednih letalskih povezav med posameznimi državami je potrebno skleniti dvostranske sporazume o zračnih prevozih. Leta 2006 so v Ljubljani potekala pogajanja za sklenitev sporazuma o zračnih prevozih med vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Singapur. V okviru pogajanj je bilo usklajeno in parafirano besedilo sporazuma, ki je bilo podpisano leta 2013 v Montrealu v Kanadi. Sporazum o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Singapur, vsebuje vsebine na podlagi katerih je možno opravljati neposredne letalske povezave med državama, ki med drugim vključujejo podelitev letalskih pravic, določitev prevoznika in dovoljenja za opravljanje zračnega prometa, oprostitve carinskih davčnih in drugih dajatev. Pristojbine za uporabnike letališč, zahteve glede predložitev redov letenja, zagotavljanje varnosti in varovanja v civilnem letalstvu, določanje tarif, možnost za določitev skupnega leta z izbranim partnerjem, preglednico prog na katerih je mogoče opravljati mednarodni redni zračni prevoz med letališči v Republiki Sloveniji in letališči v Republiki Singapur in podobno. Sporazum je v gospodarskem interesu Republike Slovenije, predvsem na področju razvoja turizma. Ne glede na to, da trenutno ocenjeno število potnikov na povezavi med državama, še ne utemeljuje vzpostavitve redne letalske povezave, je sodelovanje med letalskimi prevozniki možno   v okviru drugih poslovnih dogovorov, kot na primer sporazumi o delitvi linije tudi na povezanih letih na primer preko Dunaja in Frankfurta. Glede na navedeno predlagano, da se predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o zračnih prevozih med Republiko Slovenijo in med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republiko Singapur potrdi.
Hvala lepa. Prehajamo, spoštovani, na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Besedo dajem poslankam in poslancem. Ampak pred tem upoštevajoč mnenje Zakonodajno-pravne službe predlagam, da se 3. člen predloga zakona dopolni, in sicer da se kot ministrstvo, ki skrbi za izvajanje predloga ratifikacije določi ministrstvo pristojno za zračni promet. To poimenovanje tudi v skladu z 38. členom Zakona o državni upravi. Želi kdo besedo. Najprej bom dal besedo spoštovanemu predstavniku Vlade in ministrstev, potem pa poslancem. Izvolite.
Borut Mahnič
Ministrstvo za zunanje zadeve. Glede tega mnenja Zakonodajno-pravne službe bi pač vendarle rad povedal, da se Vlada s to pripombo ne strinja. / nerazumljivo/ veliko zadevo. Gre za pač opredelitev delovnega področja ministrstva. Podal bi pač neko zgodovinsko informacijo, da že pred vrsto let, osem, devet let nazaj je bil sprejet en dogovor, ki se v prvi fazi se je včasih navajalo v zakonu o ratifikaciji prav uradno imen ministrstva. Potem pa glede na to, da so bile spremembe ministrstev se je ocenilo, da je boljše, da se navaja delovno področje, ker pri posameznih novih vladah je prihajalo do sprememb. In takrat je bilo tudi zavzeto stališče, da se ta delovna področja v tez zakonih opredelijo čim širše, da ne gre preveč podrobno iz podobnega razloga. In od takrat naprej se uporabljajo, recimo, konkretno za ta primer, ministrstvo pristojno za promet. Res pa je, da je sedaj Zakonodajno-pravna služba, in to je takrat bilo tudi usklajeno z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora pred kakšnim letom ali malo več so že dali enkrat ali dvakrat pripombe nato, bi pa to rekel, da tudi te pripombe niso vedno dane. Recimo, 6. marca je Državni zbor sprejel Zakon o ratifikaciji sprememb / nerazumljivo/ konvencije, kjer je ravno tako, kot smo mi sedaj predlagali, določeno, da je za njeno izvajanje pristojno ministrstvo pristojno za promet. To kaže, da sedaj neka nedosledna praksa se uveljavila, glede na to, da ene dvakrat pa je bil sprejet amandma na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe. Torej, na strani Vlade še vedno menimo, da je boljše, da se zadrži prejšnji pristop, da se da širšo opredelitev ministrstva pristojnega za promet. Hvala.
Hvala. Želel je še besedo vršilec dolžnosti generalnega direktorata za letalski in pomorski promet. Izvolite, mag. Horvat.
Damjan Horvat
Najlepša hvala. Jaz bi samo toliko dodal, da se dejansko tudi na Ministrstvu za infrastrukturo strinjamo s predlogom MZZ glede širše obrazložitve. Mogoče samo kot dodatek bi navedel to, da ministrstvo pristojno za promet to dikcijo, ta izraz uporabljamo tudi po krovnem zakonu, Zakonu o letalstvu, in tudi v drugih aktih, ki jih pač imamo na področju letalstva. Toliko, da… Hvala.
Besedo je želel dr. Milan Brglez. Izvolite.
Najlepša hvala. Tukaj gre za eno vprašanje, ki ima kar neko brado, ne vezano na tole konkretno. Vezano je na prakso v prejšnjem mandatu, kjer se je začelo v bistvu na priporočila Zakonodajno-pravne službe reagirati na ta način, da je koalicija pač na tistem delu spremenila zakon, tudi zaradi tega, ker je to pač praksa Državnega zbora. V bistvu bo moj predlog ravno nasproten od tistega, torej da se s to prakso nadaljuje. Dejstvo je, da smo dejansko pri tovrstnih zadevah, si ne izmišljamo sami nekih pripomb. Običajno ne posegamo v mednarodne sporazume, res, na take zadeve, ampak tam, ko gre za tehnične stvari pa neke določljive stvari, tam pa pravzaprav posegamo v to zadevo oziroma je posegala, dobro, koalicija pod vodstvom SMC. Dobesedno mi. Takrat smo bili mi to. In je meni malo, nekako bi nadaljevali s to zadevo pa brez da dam še kakšno politično oceno te zadeve. Jaz mislim, da je to tisto, kar je pravilno. Državni zbor je tisti, ki je zakonodajalec in lahko o taki zadevi, ki ni bistvena, spremeni te zadeve in tu plediram, da nadaljujemo s to prakso, ker v nasprotnem primeru je bila tista praksa zgolj izjema od nekega splošnega pravila. Je pa dejstvo, da s kadrovsko spremembo tudi v Zakonodajno-pravni službi se lahko tudi kakšna tovrstna sprememba spremeni, ali pa z neko narediti. Smo pa poslanci vezani dejansko na poseg ZPS, v nasprotnem primeru si sami takšnih zadev najverjetneje ne bi - se v to ne bi spuščali. Ampak jaz mislim, da tu gre tudi za varovanje interesov državnega zbora.
Hvala lepa dr. Milanu Brglezu za ta pojasnila.  Spoštovani, bi kdo rad še kaj dodal? Ugotavljam, da ne. Tako zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlogu amandmaja k 3. členu. Glasujemo.
Obrazložitev glasu.
Prekinjam glasovanje. Obrazložitev glasu. Mag. Branislav Rajić, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Jaz se s tem amandmajem ne strinjam v smislu tega, da bi ga podprl, namreč vedno je boljše imeti širše zastavljamo in klasifikacijo in sploh jurisdikcijo, tako da mislim, da nam to odpiranje nove birokratske vrzeli in glede na to, da se vsi prevozi ne končajo v zraku nad Brnikom in da se potem, ko tovor denimo prileti iz Singapurja v Slovenijo mora še nekam odpeljati in je to en paket, najbrž da je res zelo smotrno, da to celotno zadevo pokriva eno ministrstvo, ki je pristojno za promet in ne torej, da zdaj začnemo to rezljati na različne dele, tako da jaz upoštevam mnenje obeh in napovedujem glasovanje proti temu amandmaju. Hvala.
Bi rad še kdo obrazložil svoj glas? Ugotavljam, da ja. Mag. Anže Logar, izvolite, imate besedo.
Ne, a lahko samo proceduralno, da mi potrdite, no. Koalicija je vložila amandma, ki ga zdaj ne podpira? A je to to, ali kako?
Ne, vložil ga je Odbor za zunanjo politiko oziroma jaz kot poslanec, se opravičujem. Okej? Še kdo kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ne, zato prehajamo k glasovanju. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predlog skupaj. Začenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo predlog zakona na matičnem delovnem telesu. Dopolnjen predlog zakona s sprejetim amandmajem bo sestavni del poročila tega odbora. Odbor bo zboru pisno poročal.  S tem zaključujem 2.b točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Spoštovani, ker pod točko 2.a nimamo predstavnikov Vlade, nadaljujemo kar s 3. točko dnevnega reda. Postopkovno je želel mag. Anže Logar.  Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala. Moram priznati, da se mi zdi rahlo nenavadno, da predstavnikov Vlade ni, pa me zanimajo razlogi zato, ker se mi zdi, da je to nek izkaz nespoštovanja napram delu Državnega zbora in resornega odbora, tako da bi rad malo, da poveste, zakaj jih ni oziroma je prišlo kakšno opravičilo?
Spoštovani dr. Logar, se strinjam z vašo opazko. Tudi jaz se pridružujem vašemu vprašanju in bomo naredili vse, da dobimo jasna pojasnila, zakaj predstavnikov ministrstva ni. Dr. Anže Logar, izvolite, imate besedo.
Ja, glejte, saj smo, imam jaz že v preteklosti tudi kakšen takle predlog, ampak mislim, da je to zadevo treba rešit na nek, bom rekel, »dost« eksakten način. Jaz predlagam, da to točko potem danes ne obravnavamo, tudi če pridejo, pač, njihov čas je potekel in se to priloži na eno od naslednjih sej.
Pa bomo dali na glasovanje, v kolikor bo prišlo do te dileme. Za enkrat nimamo predstavnikov in kaže na to, da te točke ne bomo obravnavali. Mag. Andrej Šircelj, želeli ste postopkovno, izvolite, imate besedo.
Spoštovani predsednik. Odbor za zunanjo politiko predstavlja tukaj Državni zbor in zakonodajno vejo oblasti in če ni ljudi iz izvršilne veje oblasti, potem vas prosim, da ne delate tega, da jih zdaj čakamo. / oglašanje iz dvorane/ Potem pa, prosim če lahko, vi kot predsednik, ker to lahko naredite na podlagi Poslovnika, to točko preložite na eno izmed naslednjih sej.
Jaz sem predlagal, da preidemo na 3. točko dnevnega reda in v kolikor bo kakšna dilema, bomo dali na glasovanje, ampak, nadaljujemo z delom. Gospodje, ali želite komplicirat pri tem vprašanje? Moj predlog je bil jasen – predstavnikov ni, z vami se strinjam, nadaljujemo s 3. točko, če pa želite politizirat… Izvolite, imate besedo, dr. Anže Loga, izvolite.
Glejte, spoštovani predsednik, jaz v bistvu branim vašo integriteto, ker, če boste na tak način vodili odbor, pomeni, da je za Vlado vseeno ali pride ali ne pride, ker jih boste tako ali tako čakali. Že zdaj ste spremenili vrstni red, ker predstavnikov ni bilo, zdaj bi še k 3. točki prešli in upali, da morda do konca se prikažejo. Jaz predlagam, če sami niste sposobni ali pa niste pripravljeni tega naredit, potem glasujemo, pa naj koalicija pove, da bo čakala svoje predstavnike do onemoglosti, pa tudi bojo potem razne razprave, da bojo le prišli. Jaz predlagam, želimo nek odbor, kjer bo Vlada pokazala potem v prihodnosti neko resnost, napram točkam, ki so na dnevnem redu, da če ne želite pač sami tega naredit, da moj proceduralni predlog daste na glasovanje, pa se zjasnite, ne pa, da čakate.
Okej, jaz sem jasno povedal svoje stališče – naj vam ga obrazložim, da imamo 3. točko, kjer nismo prejeli gradiva, zato bom točko zaključil in bomo prešli na 4. točko. Tudi pri 4. točki ni sodelujočih, zato bi prešli na 2. točko in v tem času, ko mi trije razpravljamo, bi že zaključili sejo dnevnega reda in bi to, kar govorite vi, dejansko dosegli. Zato je bil moj predlog jasen, da bi nadaljevali s 3. točko, kjer gradiva ni in jo zaključimo. Preidemo na 4. točko, ni predstavnikov in zaključimo in preidemo na 2. točko in dosežemo ravno to, kar ste želeli. Ampak, dovolite mi, da opravljam svoje delo, če pa želite še dodatna pojasnila, potem pa lahko razpravljamo – postopkovno? Tudi do 11ih zaradi mene, ampak, moj predlog je jasen. Dr. Anže Logar izvolite, imate besedo.
Glejte, jaz bi vseeno prosil no, izjavo, dovolite, da nadaljujem svoje delo. Jaz mislim, da proceduralni predlogi so skladni s Poslovnikom in so del parlamentarne procedure in če… / nerazumljivo/
Spoštovani dr. Logar… / nerazumljivo/
Ali lahko zaključim, ali lahko zaključim?
Izvolite.
In če je predlog, da se da nekaj na glasovanje ali pa proceduralni predlog izrečen za tem omizjem, prvič, ne morete reči, da politiziram, drugič pa ne morete reči, da oviram parlamentarno delo. Tako da, jaz predlagam da, glejte, če ne boste dali na glasovanje, to lahko naredite, vodite po svojem scenariju, kot vam je napisan, ampak, ne označujte pa moje proceduralne predloge kot politiziranja ali pa kot smetenje vašega dela oziroma oviranje vašega dela.
Dr. Anže Logar, jaz lahko si ustvarjam takšno mnenje kot je in povem lahko, kar je. Dejansko bi že zaključili to točko dnevnega reda in sejo, če bi me razumeli že v prvem svojem izvajanju. Podajte predlog, postopkovni, damo na glasovanje in nadaljujemo z delom. Izvolite, kar podajte predlog, bom dal na glasovanje. / oglašanje iz dvorane/ V redu. Ali lahko ponovite, da bomo vsi razumeli, kakšen je vaš postopkovni predlog?
Zdaj, ne razumem, predsednik, zakaj zapenjate, ampak moj proceduralni predlog je bil dvakrat podan. Zdaj, ne vem, da rabite tretji predlog, trikrat ene in iste besede, se po navadi ne ponavljam, ne? Slovenski pregovor, da gre osel dvakrat na led, trikrat ne bom ponavljal tega predloga, tako da predlagam, da vodite sejo.
Torej, postopkovni predlog je, da se točka 2a., da se jo da na obravnavo / nerazumljivo/ naslednji točki dnevnega reda, se jo preloži. Torej, spoštovani, postopkovno, Primož Siter, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Samo eno obrazložitev bi, spoštovani predsednik, želel. Ta točka je pomembna iz naslova tako sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, kot z gledišča delovno-pravne zakonodaje in položaja delavcev, ki se jih ti ukrepi točno in konkretno tičejo. Jaz bi vas prosil, da mi razložite po katerem od scenarijev, ki smo jih zdaj odprli, bomo to stvar lahko najprej odprli in o njej razpravljali in prišli do zaključkov.
Kot kaže, bo to na naslednji seji Odbora za zunanjo politiko. Kot kaže, na današnji seji o tem ne bomo razpravljali, ker nimamo predstavnikov ministrstva.  Izvolite, imate postopkovno.
Ampak to pomeni na naslednji redni seji. Čakamo naslednjo redno sejo ali lahko skličemo izredno sejo zaradi tega? / oglašanje iz ozadja/
Določili bomo nadaljevanje, vam bomo sporočili takoj, ko bomo približno vedeli kdaj bo to možno, seveda v komunikaciji tudi z ministrstvom. / oglašanje iz ozadja/  Torej, če dajem na glasovanje postopkovni predlog dr. Anžeta Logarja, da se 2.b točka umakne iz dnevnega reda. Da se preloži. Okej, vredu. Smo razumeli? 2.a točka, da se prekine, da se preloži na naslednjo sejo Odbora za zunanjo politiko. Okej. Smo. Okej. Glasujemo.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je predlog sprejet.  Torej, točko bomo prestavili na naslednjo sejo Odbora za zunanjo politiko.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNE DEJAVNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA.  Tako kot že rečeno, ker pod to točko nismo prejeli gradiva, tudi zaključujem s to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.  Torej, če ne, zaključujem 4. točko dnevnega reda in 31. sejo Odbora za zunanjo politiko kjer se vsem sodelujočim zahvaljujem za razpravo.  Hvala lepa in lep dan želim.