Tako, spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 98. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!
Na začetku seje naj povem, da kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo: kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Uroš Brežan, ki ga lepo pozdravljam na današnji seji. Vse navzoče vas seveda lepo pozdravljam, besedo pa sedaj… / oglašanje iz ozadja/ Aha, tukaj imamo še nekaj pooblastil, evo, zadnji trenutek. Kolega Tomaža Laha bo nadomestil kolega Jurij Lep, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji, mislim, da ni več sedaj pooblastil. Torej vse navzoče vas lepo pozdravljam! Prosim seveda za nekoliko več pozornosti in miru.
Besedo pa bom predal sedaj predsednici Odbora za gospodarstvo, kolegici magistri Bojani Muršič.
Izvolite.
Hvala lepa, kolega!
Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 20. sejo Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti kolega Franc Rosec, kot nadomestni člani s pooblastili pa na seji sodelujejo: doktor Martin Premk nadomešča Dejana Süča, gospod Franc Breznik nadomešča gospo Suzano Lep Šimenko.
Na sejo so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Vlada.
S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje odborov, kot ste ga prejeli s sklicem.
In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZADEVI PRIHODNOST EVROPSKE KONKURENČNOSTI: POROČILO MARIA DRAGHIJA, EPA 1872-IX, EU S 3084.
Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 20. 12. 2024 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Dodatno smo dne 20. 1. 2025 od Gospodarske zbornice Slovenije prejeli še analizo Drajevega poročila, ki ga je pripravila Evropska zveza gospodarskih zbornic Eurochambres.
Prosim sedaj predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, gospoda državnega sekretarja Matevža Frangeža, da nam predstavi Draghijevo poročilo in stališče Republike Slovenije k temu poročilu.
Izvolite, beseda je vaša.
Matevž FrangežSpoštovana predsednica, spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Zdaj, o Draghijevem poročilu smo v tem Državnem zboru že razpravljali, tudi takrat, ko smo, predvsem na Odboru za zadeve Evropske unije, sprejemali stališča v zvezi s tem. Zdaj, jaz bom skušal to predstavitev narediti časovno, kolikor je mogoče strnjeno, čeprav je o vsebini Draghijevega poročila seveda mogoče govoriti dalj časa.
Zdaj, najpomembnejše sporočilo, ki ga sam razumem v Draghijevem poročilu, se glasi: če Evropa ne postane bolj produktivna, bomo prisiljeni izbrati. Ne bomo mogli postati voditelj v novih tehnologijah, svetilnik podnebne odgovornosti in neodvisni igralec v svetu. Ne bomo mogli financirati našega socialnega modela. Morali bomo zmanjšati nekatere, če ne celo vse naše ambicije. Zdaj, razlog za to Draghijevo poročilo na zelo intenziven in poglobljen način pripisuje spremenjenim gospodarskim razmeram, ki vplivajo na upočasnjeno rast v Evropi, ki jo poganja več dejavnikov: upadanje produktivnosti, spreminjajoče se globalne razmere in tehnološke spremembe, opozarja na razkorak v produktivnosti, še posebej v razmerju z Združenimi državami Amerike. Ta razkorak se širi, kar vpliva na konkurenčnost in dolgoročno rast, povezano je pa predvsem na dejstvo, kot opozarja Draghi, da je EU stavila na tradicionalne industrije, medtem ko je ZDA v zadnjih dveh desetletjih intenzivno razvijala nove visokotehnološke sektorje, še posebej nove digitalne velikane in s tem povezane nove poslovne modele. Te okoliščine pripisujejo seveda tudi globalnim razmeram, spremenjeni geopolitični realnosti, saj te geopolitične napetosti, vključno s podnebnimi spremembami, preoblikujejo gospodarske prioritete in priložnosti držav, s tem pa tudi spremenjeno njihovo obnašanje. Vendarle izpostavlja tri nujne preobrazbe za prihodnost, to so inovacije, razogljičenje in varnost, kot tista tri področja, ki bodo odločilno oblikovala prihodnost evropskega gospodarstva in tudi evropskega načina življenja.
V posamezne razloge in analizo zelo dobro predstavitev podatkov, na katerih ta analiza stoji, ne bi zahajal, zato, da sem časovno kolikor je mogoče učinkovit in bi s tem prešel na ključne predloge, ki jih pravzaprav Draghijevo poročilo izpostavlja.
Najprej mogoče vseeno beseda ali dve o strukturi poročila. Ob uvodu Draghijevo postavlja eno horizontalen pregled in analizo ter horizontalne predloge ukrepov, v drugem delu poročila pa se osredotoči tudi na sektorski pristop, kjer izpostavlja marsikateri sektor relevanten recimo tudi za Slovenijo. Recimo med takimi izpostavljenimi sektorji, kjer podaja tudi posamezna sektorska priporočila je recimo avtomobilska industrija, kemična industrija, farmacevtska in Biotech industrija, vesolje, nekatere druge. Zdaj, kot trije ključni recepti, ki jih Draghi izpostavlja so naslednji, tudi o tem smo že veliko govorili, odprava inovacijskega zaostanka z evropsko industrijsko strategijo, ki mora zmanjševati k zmanjševanju vrzeli v inovacijah med EU in svetovnimi voditelji, torej predvsem ZDA in v zadnjem obdobju posebej Kitajsko, ki, kot veste, je prevzela voditeljstvo v 57 od 64 kritičnih tehnologij po analizi avstralskega inštituta ASPI, Critical Technology Tracker. Če je bilo 20 let nazaj, leta 2003 situacija inverzna, če so ZDA torej vodile praviloma v veliki večini kritičnih tehnologij, je zdaj situacija obrnjena in je v 57 od 64 teh tehnologij voditeljstvo prevzela Kitajska. Kar je potrebno spremeniti, in Draghi tukaj priporoča predvsem večje naložbe v raziskave in razvoj, priporoča skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost, strategija pa mora vključevati prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa industrije, obenem pa ohraniti konkurenčnost in trajnostno rast. Torej, Evropa ne bo mogla restavrirati svoje konkurenčnosti brez tega, da na ustrezen način poskrbi za konkurenčne cene energije, ker, kot veste, smo tudi sedaj, čeprav so se glede na zgodovinske vrhove v letu 2022 tudi cene energije nekoliko umirile, še vedno na štiri do pet kratnik cen, s katerimi je soočena naša konkurenca drugod. V tem pogledu je tudi nova evropska komisija že za prvih sto dni napovedala ta načrt. Kolikor vem, naj bi bil predstavljen 27. februarja letos. Kot tretje področje Draghi priporoča povečanje varnosti in zmanjšanje odvisnosti. Torej, krepitev varnosti, tudi gospodarske varnosti kot na nek način nove besedne zveze in zmanjšanje odvisnosti od zunanjih virov za ključne surovine in tehnologije. To pa postavlja kot ključne elemente industrijske politike, ki mora biti zvezana seveda tudi z izboljšanim, gospodarskim, političnim, zunanjepolitičnim upravljanjem.
Zdaj, predsednica, predsednik, posamezni od teh treh sklopov so dodatno razgrajeni. Jaz bi se to morebiti na posamezna priporočila vrnil, v kolikor bodo takšna vprašanja poslank in poslancev. Med horizontalnimi politikami industrijske strategije Draghi izpostavlja nekaj gradnikov: polno delovanje enotnega trga, kjer v skladu z ugotovitvami Enrika Lete(?), na katerega se poročilo nanaša in ju je potrebno brati povezano in skupaj, še danes obstaja 96 odstotkov ovir na notranjem trgu, kot so bile ob njegovi ustanovitvi, torej 30 let nazaj. Trenja pa lahko po Draghijevem poročilu predstavljajo izgubo do 10 odstotkov potencialne rasti BDP. Potrebno je zagotavljanje naložb. Kot veste, je Draghi svetoval akumulacijo od 750 do 800 milijard evrov produktivnih naložb na leto. Tukaj ne govorimo seveda samo o javnem denarju, ampak motivaciji za to, da se ustvari naložbeni miks zasebnih in javnih naložb, kar pa bo seveda zvezano tudi z vprašanjem, kako je to mogoče narediti. In to glede tega bo gotovo tekla še naprej pestra razprava, tudi na evropski ravni. Draghi priporoča prenovo tekmovalnosti. Vse politike morajo ciljati sektorje z natančno evalvacijo, konkurenca pa mora spodbujati produktivnost in inovacije, pri čemer priporoča tudi širitev mehanizma IPC torej Important Projects of Common European Interest na vse strateške sektorje. Posebej opozarja na okrepitev upravljanja, torej potrebo po prenovljenem upravljanju na ravni EU. Pri čemer sta ključni poenostavljena koordinacija politik in zmanjšanje regulativnih bremen. Posebej pa seveda razvoj znanj, kompetenc in veščin, še posebej na tistih področjih, kjer z razvojem znanj za nove čase kot Evropa in kot države članice zaostajamo.
Kot rečeno, tudi na tem področju so predlogi natančneje razgrajeni. V vsakem primeru si lahko obetamo nov okvir za usklajevanje konkurenčnosti, tako imenovani competitiveness coordination framework, ki bo integralni del torej politik, vključno s posamičnimi sektorsko zasnovanimi akcijskimi načrti, recimo razprava o akcijskem načrtu za avtomobilsko industrijo, ki potrebuje nov zagon, vzpostavitev novih trgov, se pričakuje v bistvu že v kratkem.
No, pri financiranju naj še vendarle omenim, da samo akumulacija prej omenjenih milijard ni dovolj. Mehanizmi za to so po Draghijevem mnenju vzpostavljanje Unije kapitalskih trgov za lažji dostop podjetij do financiranja in za krepitev naložb, boljše osredotočenje proračuna Evropske unije, prilagoditev proračuna torej za podporo strateškim sektorjem in financiranje visoko tveganih naložb, potrebne reforme bančnega sektorja za povečanje stabilnosti, znižanje tveganj in večjo podporo inovativnim podjetjem in pa vzpostavitev tako imenovanih comen safe access(?) za financiranje skupnih evropskih naložbenih projektov. Draghi seveda posebej opozarja na potrebo po vzpostavitvi konkurenčne politike, ki združuje to konkurenco tako navznoter, kot navzven. Samo štiri alineje: združitve za inovacije, nadzor državnih pomoči, kjer priporoča vrnitev k običajno strogemu nadzoru državnih pomoči, a hkrati tudi večji poudarek na inovacijah in odpornosti, skladnosti z EU, industrijsko politiko in reformo IPC, merila varnosti in odpornosti z ustanovitvijo posebnega organa za oceno odpornosti in varnosti za strateške sektorje, ki se navezujejo na varnost, obrambo, energetiko in vesolje in pa reformo projektov IPC, predvsem za to, da bi njihovo ustanavljanje, vključevanje partnerjev iz različnih držav članic, s tem povezano kreiranje industrijskih verig potekalo hitreje, bolj vključujoče, bolj transparentno.
Kot rečeno, Draghi pri tem navaja, še nekaj ključnih rešitev za strateško pomembne sektorje, ki jih identificira kot področje energije, kritičnih surovin, digitalizacije, naprednih tehnologij, računalništva in umetne inteligence, področja polprevodnikov, energetsko intenzivne industrije, čiste tehnologije, avtomobilska industrija, vesolje, farmacija in transport. Tukaj na tem področju naj bi v bistvu po zgledih že postavljenih aktov, recimo, na področju čipov takšne sektorsko usmerjene pristope torej prevajali tudi na druge sektorje.
Naj zaključim s tem zelo kratkim povzetkom stališča Republike Slovenije. Zdaj sprejeto stališče Republike Slovenije, z njim je soglašal tudi Državni zbor, meni, da poročilo Maria Draghija prihaja ob pravem času, da ga je potrebno obravnavati kot celoto in ne razdrobljeno. Se pravi, treba ga je brati kot celoto, ne pa iz njegovih priporočil kot seznam za trgovino vzeti samo tisto, kar nam je všeč. Prav tako ga je potrebno obravnavati skupaj s poročilom Enrika Lete o prihodnosti notranjega trga, saj obe poročili skupaj obravnavata področja, ki so med seboj povezana in ključna za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Poročilo izpostavlja oziroma bom šel kar na zadržke. Strinjamo se, da so za krepitev in zagotovitev konkurenčne trajnosti EU ključna tri identificirana področja, torej, odprava inovacijskega zaostanka skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost ter v večji meri upoštevanje varnosti in odpravljanje kritičnih odvisnosti. Prav tako se strinja z izpostavljenimi ovirami in v osnovi podpiramo argumentacijo Draghija. Slovenija načeloma podpira večino predlaganih ukrepov, imamo pa nekaj zadržkov do predloga NIJZ za raziskave in inovacije, kjer predlagana okrepitev obstoječega evropskega, torej kjer bi raje videli okrepitev obstoječega evropskega raziskovalnega prostora. Na področju financiranja opozarja na previdnost pri zadolževanju, potrebo po vračanju dolga, se pravi, kakšna bo povratna zanka morebitnega skupnega zadolževanja in specifike manjših držav članic, recimo na področju telekomunikacij, kjer nasprotujemo združevanju infrastrukturnih operaterjev in centralizaciji regulativnih postopkov, v poglavju vesolja pa smo zadržani glede ukinjanja načela Geo-return, torej da ima domača industrija možnost počrpati toliko sredstev, kolikor jih države v skupne programe prispevajo. Zdaj po posameznih stebrih njegovih priporočil tako v horizontalnem kot sektorskem vidiku obstaja še nekaj detajlov, ki jih velja izpostaviti, ampak bi to prepustil morebitni razpravi, vprašanjem poslank in poslancev. Se opravičujem, če sem bil predolg, ampak sem skušal biti kolikor je mogoče jedrnat. Hvala.
Hvala lepa državni sekretar, niste bili predolgi. Čisto v redu je bilo, lahko bi bilo še kaj več.
Eno obvestilo še imam. Gospod Jonas Žnidaršič nadomešča Soniboja Knežaka.
In sedaj odpiram razpravo članic in članov obeh odborov. Želi kdo razpravljati o predlaganem poročilu? Ja, zdaj pa najprej kolegica Andreja Rajberšu, izvolite.
Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim, hvala tudi za predstavljeno poročilo Draghijev, ki poudarja potrebe po zmanjševanju gospodarskih razlik med državami članicami, krepitvi odgovornega upravljanja javnih financ in pa tudi poglobitve ekonomske in pa tudi monetarne unije.
Zdaj sama se bom malo več, mogoče zaradi tega, ker sem ravno podpredsednica na Odboru za obrambo osredotočila na poglavje, ki je namenjeno obrambi. V tem poglavju Draghi predvsem opozarja, da unija premalo vlaga v obrambne potrebe ter da so razpoložljivi viri financiranja seveda omejeni in pa obrambna industrija je nekako, bomo rekli, preveč razdrobljena med članicami pa seveda ne smemo pozabiti tudi odvisnosti od tretjih držav, torej zunanjih držav, tukaj govorimo predvsem o ZDA. Z odpravo teh obstoječih nekih izzivov, ki bi jih, ki seveda so nastali, pa pač bi lahko Evropska unija postala bolj odporna, bolj avtonomna in pa seveda učinkovita pri zagotavljanju varnosti svojih državljanov.
Zdaj, če pogledamo, kar se tiče strateških predlogov evropske obrambne politike, je seveda ravno obratno kot pa ti izzivi, ki sem jih prej naštela, torej gre za vzpostavitev skupne obrambne politike, krepitev investicij v obrambno industrijo, povečanje strateške avtonomije, krepitev čezmejnega sodelovanja, digitalizacija in kibernetska varnost in pa sodelovanje z Natom in seveda še bolj in pa seveda z globalnimi partnerji. Kar se tiče stališča Republike Slovenije ste že seveda na splošno povedali kakšno je mnenje. Jaz se bom mogoče malo bolj osredotočila zopet na mnenje kar se tiče tega obrambnega področja. Seveda stališče Republike Slovenije je usklajeno z evropskimi strateškimi usmeritvami, vendar se seveda mora Slovenija soočiti z izzivi, tako na področju torej financ, kot pa tudi tehnoloških virov. In če pogledamo kaj piše v tem stališču, lahko vidimo tako priložnosti kot pa seveda tudi izzive, kar se tiče Slovenije. Če pogledamo pri spodbujanju skupne obrambne nabave in krepitev evropske obrambne industrije in tehnološke baze, lahko vidimo kot priložnost, da seveda Slovenija lahko tukaj prispeva k razvoju nekih zmogljivosti in pa seveda tudi zmanjšanju odvisnosti od nekih zunanjih dobaviteljev, kar je seveda tudi strateški predlog. Izziv pa je seveda tukaj za Slovenijo torej omejeni finančni, kot tudi pač tehnološki viri. Če pogledamo poudarjanje vključevanja malih in srednjih podjetij, ta podjetja pogosto so nekako ključni, kar se tiče inovacij v tehnološkem sektorju in kot prednosti seveda lahko vidimo, da bi lahko koristili obrambni politiki, tako lokalno in pa seveda tudi nacionalno in seveda bi lahko s tem tudi spodbujali določene inovacije, izzivi so pa seveda v tem, da lahko govorimo o začetnih zelo visokih stroških, za taka podjetja in pa mogoče tudi delno pomanjkanje specifičnih znanj za vključitev v samo obrambno industrijo. Problem bi mogoče lahko nastopil tudi v medresorskem usklajevanju, torej kot izziv, da bi trajalo recimo to dalj časa, ker bi se pač morali med seboj usklajevati, lahko bi se celo ne samo usklajevali, tudi razhajali. Prednost pa je seveda, da so ta področja nekako tako opredeljena, da torej na podlagi nekih nacionalnih interesov in je seveda potem dosti lažje priti do nekega skupnega rezultata. Če se ne motim, je bilo še tudi možnost državnega lastništva v podjetjih. Kar se tiče torej SDH, tukaj bi naj pač država, torej SDH postane solastnik določenih podjetij v obrambni industriji, kar je seveda kot prednost za Slovenijo vidimo, da bi se seveda okrepila vloga samo države kot takšne pri zagotavljanju nacionalne varnosti, izziv pa je seveda nekako politično tveganje in pa seveda breme najprej za proračun, zlasti če ta podjetja na začetku ali pa tudi kasneje niso toliko dobičkonosna. Jaz bi imela tukaj mogoče s tega področja dva kratka vprašanja, in to bi bilo, ali obstaja ocena o trenutni odvisnosti Evropske unije od zunanjih dobaviteljev za kritične, torej neke komponente, torej vsaj neka splošna ocena. In pa tudi kako bo Evropska Unija podpirala manjše države članice, tako kot je recimo Slovenija pri razvoju domače proizvodnje obrambne opreme. Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo. Gospod sekretar, hvala lepa za poročilo.
Jaz bi rad vas vprašal, septembra 2023 je Evropska zveza Eurochambres poslala neke pomisleke, neke opisovala prednosti, slabosti in identificirali tudi ključni manjkajoči elementi v tem poročilu Draghija, predvsem to, ločeno na dva področja sektorske politike, ki vključuje energija, surovine, digitalizacija, energetsko intenzivni sektorji, cistehnologije in horizontalne politike inovacije, znanje in investicije, trgovina, enotni trg in upravljanje. Moje vprašanje, moje vprašanje je, v kateri meri se to upošteva oziroma točno katere od teh predlogov in priporočil Evropske gospodarske zbornice niste upoštevali v vašem stališču do poročila Draghija. Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo, predsednica. Ja, jaz bi morda se pri tej točki predvsem vrnil v sedanjost oziroma v prihodnost, če bi malo se pošalil. Zdaj to poročilo, obsežno, ki je zahtevalo tudi veliko resursov in potrpljenje in seveda, govorim seveda o poročilu, ne o stališču Vlade, je pravzaprav, lahko rečemo passé. Zdaj zakaj? Zdaj vmes se je zgodila ena prelomnica na mednarodnem območju in to je seveda zmaga Donalda Trumpa, ki je pravzaprav takoj prevzel politiko, ki je v totalnem nasprotju z mnenjem gospoda Draghija in smernicami Evropske unije, ki ga danes obravnavamo. In jaz menim, to je moj osebni pogled, tukaj ne govorim morda kot Poslanska skupina SDS, ampak moj osebni pogled je, da bi pravzaprav celotno poročilo, celoten aspekt prihodnosti konkurenčnosti Evropske unije morali začeti znova, na žalost, kajti vsa ta zadeva, obsežno gradivo, je temeljilo na tudi geopolitičnih dogajanjih zadnjih morda pet let, morda še malo pred covidom, predvsem potem po covidu, tudi zaradi vojne v Ukrajini, ne nazadnje tudi drugih vojnah oziroma grožnjah, da ne govorimo o Južni Koreji, da ne govorimo o Tajvanu in tako naprej. Ampak ključno pa je, kot sem omenil, sprememba politike v Združenih državah Amerike. Če ste dobro poslušali predsednika Trumpa dva dni nazaj, ko je na primer takoj podpisal sklep oziroma odredil, da ZDA zapustijo Pariško konferenco oziroma pariški deel, torej Paris Climate Agenda, potem takoj je napovedal, da bodo Združene države Amerike se izognile tako imenovanemu zelenemu prehodu v smislu America First, da bodo počrpali, koliko nafte bodo lahko počrpali. In zdaj, zakaj se referiram na ZDA? Zato, ker bo ta politika nadaljnjih štiri let krojila tudi politiko in konkurenčnost Evropske unije. In glede na zadržanost predvsem predsednice Evropske komisije, zdaj ponovno potrjene von der Leyenove, me skrbi, me skrbi zaradi tega, ker bi Evropska unija morala, morala ubrati pot, ki bi bila v sozvočju z našo partnerico, pravzaprav eno največjih partneric, torej z Združenimi državami Amerike.
Zdaj, v naši poslanski skupini, nenazadnje kolega Kosi, tudi sam in drugi kolegi, gospod Gladek, Mojškerc, smo pravzaprav vsak petek opozarjali na pasti zelenega prehoda, nenazadnje tudi naš predsednik Odbora za evropske zadeve, gospod Breznik je to opozarjal in zdaj nas je realnost doletela. In jaz mislim, da kar lahko sedaj naredimo seveda imamo danes tukaj pač črno na belem to napisano, kot sem dejal, veliko truda je bilo vloženo zagotovo, tudi Vlada se je, bom rekel potrudila in pač predstavila kar dokaj konkretno stališča kje podpira to, kje morda je zadržana. Tako da jaz tukaj na današnjem odboru bom se vzdržal, ne bom glasoval proti, ampak vseeno jaz predlagam, in to prosim prenesite, gospod državni sekretar, predvsem tudi predsedniku Vlade in seveda potem tudi na zasedanjih sveta, ali gre za notranji trg ali gre za zunanje zadeve ali gre za telekomunikacije in nenazadnje za vse strateške sektorje Evropske unije, tudi nenazadnje naši evropski komisarki gospe Kos, ki je zadolžena za širitev, da gremo zdaj na novo pot in da prenehamo s tem, bom rekel, nesmisli, kajti zdaj je tukaj en nov gospodar, govorim v Združenih državah Amerike, in ta bo določal pravzaprav tudi pot, ne samo Evropske unije, ampak tudi celotnega svetovnega gospodarstva.
Zdaj, morda sem bil malo tako splošen, nisem šel v podrobnosti, po navadi sam pri teh razpravah grem direktno v stališča. Moram reči, da sem z zanimanjem spremljal tudi to predstavitev, ki jo je imel gospod Draghi še pred koncem prejšnjega mandata Evropske komisije. Ampak res, zadeve so zdaj totalno drugačne in kot sem dejal sam ne bom nasprotoval temu stališču Republike Slovenije, iz navedenih ga pa tudi ne morem podpreti. Toliko. Hvala.
