39. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

22. 1. 2025

Transkript seje

Lep pozdrav. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 39. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti doktor Matej Tašner Vatovec, na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci: Andreja Kert nadomešča poslanko Terezo Novak, poslanec Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanko Andrejo Živic, poslanec Andrej Hoivik nadomešča magistrico Karmen Furman in poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Zvonka Černača.

S predsednico Odbora za gospodarstvo sva se dogovorila, da bo današnjo sejo vodila ona, torej kolegica magistrica Bojana Muršič. Predajam vam besedo. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjam 35. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Vsem skupaj en lep pozdrav in tudi vabljenim gostom.

Imam nekaj pooblastil. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodeluje, gospa poslanka Sara Žibret nadomešča poslanca Tineta Novaka, poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanko Andrejo Živic, poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko, poslanka Alenka Helbl nadomešča gospoda Franca Rosca. S sklicem ste prejeli predlagani dnevni red seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE USTAVITEV POSTOPKA LIKVIDACIJE IN OHRANITEV DELOVNIH MEST V INVALIDSKEM PODJETJU CSS D.O.O. TER RAZJASNITEV DEJANSKEGA STANJA GLEDE JAVNEGA RAZPISA. Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora s sklicem. Kot dodatno pa ste dne 21. 1. 2025 prejeli tudi predlog sklepov za sklepe Odbora za 39. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter 35. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj Poslanska skupina SDS v imenu predlagatelja gospod Andrej Hoivik, doktor Robert Golob kot predsednik Vlade, ki se je sejo opravičil, minister Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, minister Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, predsednik uprave Slovenski državni holding, gospoda Žiga Debeljaka nadomešča Janez Tomšič. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije gospod Uroš Zarnik, likvidacijski upravitelj podjetja, se je opravičil, Brigita Rutar, predsednica sindikata CSS D.O.O, Tine Radinja, župan občine Škofja Loka, dodatno pa so bili vabljeni Zavod invalidskih podjetij Slovenije, v njenem imenu predsednica Vojka Martinčič in Tomaž Čučnik, poslovni sekretar.

In sedaj dajem uvodno besedo, prosim. /vmesno oglašanje/ Ja, minister, izvolite.

Matjaž Han

Z vsem spoštovanje do Državnega zbora, jaz ob pol šestih bi moral iti, ker imam prireditev eno, tako da ob pol šestih ali pa še malo kakšno minuto kasneje bom tukaj, potem bo pa državni sekretar. Tako da samo opravičilo že za vnaprej. Hvala lepa.

Minister, ko boste dobili besedo, boste tudi to še lahko enkrat povedali, ni nobenih težav, imate tudi ustrezno nadomestilo. Minister Luka Mesec, v nadaljevanju boste pa tudi vi dobili besedo. Bi začeli najprej besedo, uvodno besedo za predstavitev razlogov za sklic današnje seje bi dala najprej predlagatelju, v imenu predlagatelja gospodu Andreju Hoiviku. Potem bi pa nadaljevali s predstavniki Vlade. Mislim, da imate toliko časa. Prav. Hvala lepa. Gospod Andrej Hoivik, izvolite, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala, predsednica Odbora za gospodarstvo. Spoštovani predsednik Odbora za delo, spoštovana ministra tako za delo in invalide, gospod Luka Mesec, spoštovani minister, gospod Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, spoštovani tudi vsi preostali gostje v naši sredi predvsem pozdravljam gospo Rutar, zaposleno, tudi predsednico sindikata podjetja CSS, in gospo Črmelj, predstavnico Sindikata obrti in podjetništva Slovenije.

Zdaj, prva stvar, ki bi jo rad izrazil je to, da do današnje nujne seje oziroma nujnih sej odborov sploh ne bi smelo priti. Zakaj? Zdaj sam prihajam in to je prav tudi, da javnost ve, prihajam iz Škofje Loke, pravzaprav živim 800 metrov stran od tako Centra slepih in slabovidnih, ki nudi dom, zatočišče, bi lahko rekli, starejšim, onemoglim in tudi invalidom. Pravzaprav 20 metrov stran ali pa 15 metrov stran od Centra slepih in slabovidnih pa stoji to podjetje, ki ga Slovenski državni holding pošilja v likvidacijo. Morda za uvod par besed o Slovenskem državnem holdingu. To je krovni upravljavec kapitalskih naložb države, v več kot 50 družbah upravlja te naložbe in knjigovodska vrednost kapitalskih naložb v letu 2023 je znašala 12,2 milijardi evrov. Torej 12200 milijonov evrov. Po podatkih SDH je čista dobičkonosnost lastniškega kapitala celotnega portfelja kapitalskih naložb, ki ga upravlja SDH 10,1 odstotek. V letu 2024 je bil znesek izplačanih dividend po zadnjih ocenah, torej govorimo za poslovno leto 2023, 487 milijonov evrov, kar je za 103 milijone evrov več iz prejšnjega leta oziroma izpred, iz letnega načrta, se opravičujem. In znesek izplačanih dividend bo tudi v letu 2024 bistveno višji od izplačil v letu 2023. Zdaj, zakaj sem omenjal te podatke, ki zagotovo bi jih nam tudi lahko predstavil zelo slikovito predstavnik danes SDH, gospod Tomšič in najprej naj povem, da me žalosti, da smo morali uporabiti ta instrument tega sklica, da smo končno za isto mizo usedli tako ministra za delo, tako zaposlene v podjetju, kot tudi Slovenski državni holding. Zdaj, iz medijev smo pravzaprav več kot teden dni spremljali to sago, ko so si nekako piarovsko izmenjavali sporočila, minister Mesec je govoril nekaj drugega, SDH je potem to negiral in danes imamo priložnost, zato bi vljudno prosil tako ministra za delo kot tudi ministra za gospodarstvo, da kljub vsemu vem, da imate že planirane obveznosti, ampak da kljub vsemu ostanete na današnji seji, ki je zelo pomembna tudi za prihodnost naše države, čeprav morda ne izgleda na prvi pogled. Kajti danes je priložnost, da rečemo bobu bob, da pride tudi resnica na dan in seveda, prej je bilo to morda v interesu le teh 41, v narekovajih, le teh 41 zaposlenih, sedaj pa je to v interesu celotne države, bi lahko tudi trdil. Kajti če bomo danes na tem odboru oziroma na teh odborih to zgodbo uspešno zaključili oziroma vsaj pričeli z garancijami za uspešen zaključek, predvsem za te zaposlene, verjamem, da v prihodnosti takšnih stvari ne bo potrebno, ne bi rekli politizirati, ne spravljati v medije in se sploh o teh stvareh ne bi smeli tukaj pogovarjati, ampak bi lahko zadeve uredili, da bi bilo v dobrobit vseh za zaprtimi vrati. Zdaj pa malo o podjetju CSS deoo, sedežem v Škofji Loki. Bilo je ustanovljeno leto 2000, osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja struženih in hladno preoblikovanih kovinskih izdelkov. Zdaj podjetje ima že vrsto let vzpostavljen certificiran sistem vodenja kakovosti, ki ga je pred sedmimi leti nagradilo in prejelo certifikat vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015. S certificiranim sistemom vodenja kakovosti vsem deležnikom dokazuje njihovo zavezanost h kakovosti in neprestanim izboljšavam. Gre pa sicer, kot že omenjeno, za relativno majhno, ampak pomembno invalidsko podjetje, ki se prav zaradi svoje specifičnosti lahko hitreje prilagodi povpraševanju in razmeram na trgu. Med zadovoljnimi kupci so tako podjetja iz Slovenije kot tudi iz tujine, na primer Nemčija, Avstrija in Češka. Podjetje ima 41 zaposlenih, od tega 19 invalidov. Kje pa se zadeva zdaj zatakne? Res je, da se je podjetje že kar nekaj let soočalo s težavami, torej ali so bile to težave na mednarodnih trgih, prišla je vmes zagotovo tudi covid kriza, ampak govorimo o podjetju v 98 odstotni lasti Slovenskega državnega holdinga, gre za podjetje, kjer je zaposlenih 19 invalidov in gre za podjetje, ki je pravzaprav strateško umeščeno prav poleg stavbe Centra slepih in slabovidnih. Zdaj, v javnosti smo res ta teden poslušali si nasprotujoče si izjave vodilnih in tukaj bi se rad zahvalil predvsem delavcem, ki to sago pravzaprav spremljajo zdaj nemočno in so prepuščeni tako rekoč politiki oziroma vodstvu SDH. Govorimo torej, še enkrat o invalidih, govorimo o ljudeh, ki ostanejo tudi ob šestih zjutraj, gredo v proizvodnjo, nekateri delajo skrajšan delovni čas 4 ure, nekateri so na vozičkih in pravzaprav ne morejo niti 5 kilometrov dlje, da bi delali, zato je ključno in upam, da se danes na tej seji poenotimo, da to podjetje ostane v Škofji Loki, tam kjer je, da se seveda ustrezno korigira. Zagotovo je povedan stavek ali pa podatek, ki ste ga, spoštovana predsednica, prej navedli, da direktorja, ki je hkrati likvidacijski upravitelj, kar je pravzaprav neverjetno, ni med nami, da se je opravičil. Mislim, da je seveda to predvsem glavna odgovornost direktorja, pa ne bom danes o njem. Ampak ključno je, da podjetje pridobi novo vodstvo, ključno je, da podjetje nadaljuje s svojim delom, kajti ne vemo, kdaj bo prišla naslednja kriza v Sloveniji, nenazadnje soočili smo se s poplavami pred letom in pol in vemo, da takrat je res prilagoditev dela tista ključna in če ima Slovenija v svojem portfelju, bi rekli, bi rekli v SDH, tako podjetje, ki se lahko prilagodi potrebam na nacionalni bazi, je tako podjetje potrebno nadgrajevati, nagraditi, ne pa likvidirati.

Zdaj, očitki zoper direktorja so znani, nenazadnje tudi v sindikatu obrti in podjetništva mu očitajo, da se je po prevzemu oziroma po prihodu v podjetje zaprl in pravzaprav ne sprejema nerazumljive odločitve. Zdaj, vprašanje za lastnika oziroma SDH je, zakaj je toliko časa puščal direktorja na tem mestu, tudi podaljšal mu mandat za štiri leta, ampak to je zdaj vprašanje za SDH.

Zdaj, v javnosti so bili predvsem očitki s strani zaposlenih in razočaranje nad pasivnostjo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Jaz verjamem, da minister, gospod Luka Mesec ima mnogo, mnogo opomnikov, mnogo mnogo aktivnosti, nenazadnje drug teden potuje tudi v tujino in absolutno tukaj ne krivimo ministra direktno, da bi moral zdaj slediti vsakemu podjetju, vsem invalidskim podjetjem in tako naprej. Ampak, da pa pride do takšnega sprenevedanja, kot smo ga zaznali prejšnji teden v dnevno informativnih oddajah, tukaj pa, spoštovani minister, žal zaupanja tudi z moje strani, ki sem vedno nekako spoštljiv, ko midva morda debatirava na odborih, ali pa pri ustnih poslanskih vprašanjih pač ste ga izgubili z moje strani, žal. In danes imate priložnost, da ta, če ne bom rekel tako, najin odnos popravite s tem, s tem, se opravičujem, s tem, da danes zagotovite predvsem delavcem tega podjetja, da bodo lahko nocojšnjo noč lepše prespali.

Zdaj bi pa šel kar na časovnico, ki jo je bilo sicer kar težko uskladiti, težko povezati, ampak bom na kratko povedal. Lepo bi bilo, da bi si predstavnik SDH in spoštovani minister ali pa z ekipo zapisoval, če te navedbe držijo in potem, ko bo dobil besedo kdo od njih to demantiral ali pa popravil. Zdaj, kolikor je seznanjen tudi iz medijskih objav, ste bili oktobra delavci s strani direktorja seznanjeni, da pač podjetje ne posluje z dobrimi številkami, da bo podjetje najbrž šlo v likvidacijo, če ne celo v stečaj in seveda, to je bil za vas šok. To pomeni, to se je zgodilo pred dobrimi tremi meseci. 11. novembra je direktor CSS gospod Zarnik obvestil ministrstvo in mu tudi predal gradivo o nameri likvidacije podjetja, predvsem v smislu, da če gre za likvidacijo se lahko pomaga delavcem, pridejo lahko tudi do boljše ponudbe in boljše prihodnosti. Potem 19. novembra naj bi bil na pobudo Slovenskega državnega holdinga na Ministrstvu za delo organiziran sestanek, tam naj bi bil tudi minister Mesec, to je bilo 19. novembra pred dvema mesecema. 17. decembra SDH po 2. členu, drugem odstavku 58. člena Zakona o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov obvesti ministrstvo z namero o likvidaciji. 19. decembra pošlje dodatno obrazložitev na ministrstvo, s povzetkom neodvisnega pregleda poslovanja, ki ga obrazloži oziroma obrazlaga finančni strokovnjak, katerega ime še danes ne vemo. Ne vem, kdo ga zdaj skrivali ga ministrstvo ali SDH, tako da to je že vprašanje za vabljena gosta. In potem 21. decembra, SDH sporoči javnosti svoje piar sporočilo, kaj je naredilo v teh tednih oziroma mesecih. Naj še enkrat za javnost omenim dva člena, Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, to je drugi odstavek 45. člena in drugi ter tretji odstavek 58. člena. Pravzaprav ta 2 člena sta zelo pomembna, ki dajeta ministru za delo direktna pooblastila, da ukrepa, ko je za ukrepanje zaprošen oziroma že po uradni dolžnosti bi moral ukrepati, če seveda meni, da bi bilo to bolje za invalide. In potem slab mesec kasneje, to se je pa zgodilo točno en teden nazaj, 15. januarja, se skupščina dobi, ampak ne na podjetju, temveč stran od delavcev, stran od invalidov, pri notarju, kjer potrdijo, nesoglasno, to je pomembno, nesoglasno sklep o redni likvidaciji. Proti glasujeta manjšinska lastnika, to je občina Škofja Loka kot Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Zdaj pa, če gremo še malo na videno. En teden nazaj v oddaji 24 ur zvečer, kjer je bila predstavnica sindikata gospa Čermelj soočena z ministrom SDH, takrat še ni imel poguma priti na to soočenje, izgleda, danes je prišel, hvala, in iz tukaj pa vidimo, da je bilo 12. novembra, da je bila 12. novembra dana pobuda za sestanek s strani sindikata glede razmer, glede presenečenja delavcev o likvidaciji in izgubi delovnih mest. Potem je ministrstvo 21. novembra odgovorilo, da bo sestanek zagotovo organiziran sredi decembra oziroma najkasneje sredi decembra in do tega sestanka po navedbah predstavnice sindikata nikoli ni prišlo. In danes je priložnost, da res predvsem minister za delo obrazloži in tudi slovenski javnosti, predvsem pa tem delavcem obrazloži svoj pogled in predvsem svoje zakonske določbe, ki mu nalagajo kaj lahko in česa ne more storiti sedaj na dan 22. 1. 2025, na primeru podjetja CSS, D.O.O. Nas ne zanima pravzaprav, kaj bi lahko naredil oktobra, kaj bi lahko naredil novembra, kaj bi lahko naredil decembra, čeprav bi bilo fino poznati to časovnico, ampak nas zanima kaj lahko minister naredi danes. Sam sem vložil tudi takoj ko sem lahko, to je bilo po četrtkovi seji Vlade, kjer se je predsednik Vlade v kamere oziroma poslal sporočilo, osebno zavzel za to podjetje, poslansko pobudo, da naj minister Mesec takoj ukrepa v skladu z 58. členom in to likvidacijo prekliče. Seveda lahko je preklicati en sklep, vprašanje je potem ali je to dobro za zaposlene, lahko gre podjetje tudi potem v stečaj, to vsi vemo, saj nismo neumni. Ampak poglejte, govorimo o 400 tisoč evrih izgube v obdobju petih let približno. Tako so mediji poročali. Danes ste tukaj vabljeni, da boste povedali točne številke, lahko tudi po letih, kajti to se mi zdi, da zanima javnost. Hkrati podjetje pridobiva nova naročila v vrednosti več 100 tisoč evrov, in nenazadnje tudi upokojitvene možnosti teh zaposlenih, mislim, da jih gre za 7 od 41, bi omogočile tudi likvidnost podjetja in nadaljevanje dela za potem preostalih 34 zaposleni ki, še enkrat, bi radi delali, predvsem pa ne gre tukaj le za delo, ampak gre za socialno vključenost, gre za medosebni stik in gre za to, da pač vsak posameznik nekaj šteje in šteje pa res veliko.

In v naši poslanski skupini smo predlagali par sklepov, ki jih predlagamo obema odboroma in to je prvi sklep: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za gospodarstvo pozivata ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesca, da v zakonsko določenem roku v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov prekliče sklep skupščine o likvidaciji podjetja CSS D.O.O.

Drugič: "Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za gospodarstvo pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku 30 dni od sprejetja tega sklepa uporabi vsa razpoložljiva sredstva v njeni pristojnosti za ohranitev delovnih mest v podjetju CSS D.O.O. ter pripravi rešitve za nadaljnje poslovanje podjetja CSS in o tem v roku 60 dni poroča Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odboru za gospodarstvo."

Tretjič: "Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za gospodarstvo pozivata Vlado Republike Slovenije, da Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odboru za gospodarstvo v roku petih dni od sprejetja tega sklepa predloži dokumentacijo finančnega strokovnjaka, ki je Slovenskemu državnemu holdingu predlagal začetek postopka likvidacije podjetja CSS D.O.O." Se opravičujem.

Četrtič: "Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za gospodarstvo pozivata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da odboroma v roku petih dni od sprejeta tega sklepa predloži vso dokumentacijo in korespondenco, ki je bila povezana s podjetjem CSS D.O.O., in sicer za obdobje od 1. 1. 2024, torej dobro leto dni nazaj do sprejetja tega sklepa."

To je teh, to so ti štirje sklepi, vmes smo pridobili tudi že nove sklepe ali pa podobne s strani vladne koalicije bomo vmes med sejo tudi v naši Poslanski skupini SDS to pregledali. In danes naj že povem vnaprej, da bomo tudi v Poslanski skupini SDS vse sklepe ne glede na to, ali bodo prišli iz opozicije ali iz koalicije, podprli če bodo zagotavljali eno in to je tisto, da bo Ministrstvo, SDH naredilo vse z zakonsko določenimi zmožnostmi, da delavci tega podjetja ostanejo v tem podjetju, da se, najbrž je to zdaj jasno, zamenja vodstvo tega podjetja oziroma direktor tega podjetja, ki je zdaj upravitelj likvidacije in da se ta saga zaključi v čim krajšem možnem času.

Na drugi strani, spoštovani, pa imamo razpis Spirita, torej javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, kjer se delijo desetine milijonov evrov. Delijo se milijoni evrov podjetjem, ki imajo celo nič ali pa enega, dva, maksimalno tudi le pet zaposlenih in delijo se jim ne v vrednosti 80000 evrov kot znaša nekako povprečna izguba tega podjetja CSS, ampak govorimo o 10, 20 milijonih za dve podjetji. In sicer posledice tega razpisa, tega netransparentnega pravzaprav razpisa, kot je dejal minister Han, se že kažejo. Danes je minister sprejel odstop direktorja Spirita. Lahko zdaj to pozdravimo, lahko pa je to pravzaprav izogibanje odgovornosti, kako pravzaprav naša država v letu 2025 deluje? To pomeni, govorimo o digitalizaciji, govorimo o digitalni preobrazbi naše države, hkrati pa imamo birokrate ali pa uradnike ali pa tudi vodstvo Spirita ali pa kateregakoli drugega organa, ki ne zmore pravzaprav v 15, 20 minutah, kot je gospod Han rekel, pogooglati na Linkedin, pogledati ali so podjetja, ki konkurirajo na teh razpisih pravzaprav povezana podjetja in gre pravzaprav enemu človeku 20 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja ali pa denarja iz evropskih sredstev. Danes ne želim, da je glavna tema ta razpis, kajti sankcije so bile dane, tudi minister je naročil notranjo revizijo, mislim, da do konca marca pričakuje te podatke, ampak je pomembna predvsem z vidika to, da je spodbuda Vladi Republike Slovenije in SDH, da če imamo tam milijone, desetine milijonov evrov na voljo kjer uradnik ali pa odgovoren ne zmore pogledati ali sta ti dve podjetji povezani. Hkrati pa brez pogovora z zaposlenimi v invalidskem podjetju v državni lasti ni zmožno opraviti sestanka, potem je nekaj hudo narobe v tej državi. Hudo narobe v tej državi. In zato predlagamo tudi še dva sklepa, kar se tiče dogajanja na tej javni agenciji.

Odbora pozivata, se opravičujem, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za gospodarstvo pozivata Ministrstvo za gospodarstvo, da tema odboroma v roku 15 dni od sprejetja tega sklepa predloži desetletno zgodovino javnih razpisov, ki so bili podlaga za dodelitev povratnih ali nepovratnih sredstev podjetjem z manj kot petimi zaposlenimi, vključno z višino prejetih sredstev.

In šestič, odbora pozivata Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, da ob zaključku revizije javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in Savinjsko-Šaleški premogovni regiji v okviru sklada za pravični prehod v obdobju 2024-2027 v roku petih dni. O tem poroča omenjenima odboroma.

Zdaj s tem zaključujem svojo uvodno razpravo kot predlagatelj. Bi pa omenil nekaj. Zdaj SDH je tudi v svojih sporočilih za javnost dejal, da politizacija tega problema, predvsem problema invalidov oziroma prihodnosti, ki ni zagotovljena povzroča slabšanje razmer, ampak spoštovani to ne drži.

Vi ste, spoštovani, tako SDH kot Vlada ali pa minister povzročili, da se je ta tema, lahko temu rečemo, spolitizirala, če že govorimo, da smo zdaj v hramu demokracije, kjer pač politika ureja družbene razmere.

In še enkrat, zdaj pa bom šel na malo osebno noto, sam sem 13 let, ko sem še ministriral v Stari Loki, to je pravzaprav ta prafara, kjer tudi deluje Center slepih in slabovidnih, kjer deluje to podjetje, hodil in tudi srečeval zaposlene, velikokrat sem šel tudi kdaj ponoči tam okoli in vedno so se slišali mašine iz tega podjetja, kjer so delavci delali in to želijo delati še naprej. In tukaj res apel ministru oziroma tudi ministru za gospodarstvo, ne samo za delo, dajte se usesti, dajte, spoštovana koalicija, sklepe podpreti. Bomo tudi, kot sem dejal, preučili in danes res ne bomo politično zlorabljali opozicije za to, da bi glasovali proti sklepom, ki so dobronamerni in če so dobronamerni, jih bomo tudi v opoziciji podprli. Toliko za enkrat, hvala predsednica.

Hvala lepa predlagatelju. Sedaj pa k besedi vabim ministra za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ministra Luka Mesca, izvolite, beseda je vaša.

Luka Mesec

Hvala lepa. Tudi sam bi se uvodoma pridružil pozivu predlagatelja, da iz teme, ki je izredno socialno občutljiva, govorimo namreč o usodi 19 invalidov in 41 zaposlenih danes ne ustvarjamo strankarskega prepira, ampak uporabimo ta prostor za to, kar bi politika morala biti namenjena in to je pogovoru o skupnem iskanju rešitev, predvsem v dobro zaposlenih. Sam sem se včeraj z zaposlenimi dobil in vam iz prve roke povem, da situacija ni lahka, in da bomo morali zelo pametno naslednje tedne se pogovarjati, če želimo situacijo rešiti.

Zdaj, kar se tiče moje vloge pri vsem skupaj, bi želel najprej poudariti, da tako jaz kot minister kot celotna ekipa ministrstva za delo, ki je tukaj z mano, na moji desni je sekretar Dan Juvan, na moji levi je direktorica Direktorata za invalide, Andrejka Znoj, delamo vse v smeri, da omogočimo, da bodo invalidi v podjetju bodisi ohranili delovna mesta, bodisi, da jim zagotovimo nova delovna mesta, ki bodo vsaj enako dobra, če ne boljša od teh, ki jih imajo, v kolikor se izkaže, da podjetju res ni pomoči. Problem je, da, kot ste predlagatelji sami povedali, da se težave v podjetju kopičijo že nekaj časa. Mi smo bili o njih obveščeni, ne s strani podjetja, ampak s strani sindikatov, 11. 11. lansko leto, se pravi pred dvema mesecema. Teden za tem smo se dobili s Slovenskim državnim holdingom, ki nam je povedal enako zgodbo kot jo pove v medijih in to je, da jim je direktor podjetja, gospod Zarnik dal pobudo za likvidacijo, ker ugotavlja, da so zadnje plače, ki jih podjetje iz svoje mase plač lahko izplača, januarske, in da za tem sta samo dve možnosti: ali likvidacija ali stečaj. In nam že takrat v bistvu položili v roke, da če uporabimo 58. člen Zakona o zaposlovanju invalidov, bomo s tem sprožili to, da bodo upniki podjetja izvedli izvršbe, podjetje bo ostalo brez denarja za plače in odpravnine in zaposleni bodo ostali še brez tega. Zato sem kot minister glede tega postopal zelo previdno in preden se odločim o aktivaciji tega 58. člena, poskušam in želim zbrati vse možne podatke za to, da opravimo neodvisno analizo in da vidimo, ali lahko to naredimo v korist zaposlenih, v tem primeru bom to tudi naredil, če bo to šlo na škodo zaposlenih, pa moramo najprej pogledati, kje dejansko podjetje stoji.

Namreč, podatki s katerimi razpolagamo, vi ste omenili neodvisni pregled poslovanja in načrtov podjetja CSS, doo, to nam je SDH dal, 19. decembra lani, se pravi 19. decembra, to je bilo praktično zadnji dan, delovni dan pred tistim odmorom pred božičem, in v tem poročilu pišejo naslednje stvari. Kar se tiče preteklega delovanja podjetja, so glavni poudarki, da deluje v izrazito negotovem poslovnem okolju, da ima visoke fiksne stroške, da ima slabo oziroma negativno dobičkonosnost, da deluje v starih in neprimernih prostorih, da ima dotrajano strojno opremo in tehnološki zaostanek, da večina posojil in dokapitalizacij gre za reševanje preteklih likvidnostnih težav, in da je kapitalsko neustrezno. Kar se tiče sedanjega stanja v podjetju in načrtovanih prihodkov, pravijo, da je načrtovana Ebvita marža zelo optimistična, kar je treba brati, preveč optimistična. Da je enako preveč optimistična projekcija obratnega kapitala in zelo nizka načrtovana investicijska aktivnost. In zaključuje, da tudi s korigiranim poslovnim načrtom podjetju do leta 2030 ni pomoči. To so podatki s katerimi ta hip razpolagamo. Danes smo s strani podjetja končno dobili tudi podatke direktorja, te podatke bomo dali preveriti in v to akcijo sem stopil takoj. Po teh novoletnih počitnicah bomo dali preveriti neodvisnim finančnim analitikom, da vidimo, če bodo oni povedali drugačno zgodbo, kot je ta, ki nam jo je v roke dal SDH. V kolikor se izkaže, da obstaja tudi drugačna pot, potem bom absolutno uporabil možnost, ki je v 58. členu Zakona o zaposlovanju invalidov in na likvidacijo podal svoj ugovor. Tudi glede tega smo že na zvezi z državnim odvetništvom.

Kar se tiče prejšnjega tedna na POP TV, lahko še enkrat povem, da bil sem v stiski zaradi tega, ker sem razpolagal s temi podatki in na tisti točki se mi je zdelo najbolj neprimerno, da bi zaposlenim dal lažno upanje, ker sem razpolagal s temi podatki. Smo pa vmes večkrat pozvali SDH, naj nam da vse podatke, ker tole neodvisno poročilo, to je poročilo na štirih straneh, iz tega se ne da narediti celovite ocene, na podlagi katere bi lahko ocenili, ali je trditev, da bi zaustavljanje likvidacije vodilo nujno in samo v nekontroliran stečaj in bi zaposleni prišli še na slabše, resnično. Zato pridobivamo podatke, da bomo lahko opravili še svojo analizo, na podlagi katere se lahko odločimo, ali to potezo narediti ali ne. Vsekakor pa delamo po dveh tirih, eno je to, da preko podatkov in neodvisne analize ugotavljamo, ali je podjetje možno rešiti, in po drugi seveda, ali obstajajo možnosti prezaposlitev za invalide v podjetjih v kolikor se izkaže, da to ni realna možnost. Ampak ponavljam tisto, kar sem rekel na začetku, če je za upravljanje podjetja odgovoren SDH in me veseli, da je danes tudi prišel na sejo, da pojasni svoj vidik, nimam popolnoma nobenega problema sprejeti za vseh 19 invalidov odgovornost, da jim poiščemo službe. Tak sklep lahko danes sprejme tudi odbor, ali naredimo napor, če je možen, da službo ohranimo ali pa poiščemo v tem času, dokler likvidacija še traja, nove službe. Eno ali drugo bomo naredili in delamo po obeh tirih, zaradi tega, ker v prvi vrsti nam je dobrobit zaposlenih, zlasti invalidov, ki, kot vemo, so izjemno težko zaposljivi.

Kar se tiče sklepov koalicije, bi mogoče jaz vam dva predstavil. Prvi sklep, ki ga predlagamo, nalaga Ministrstvu za delo in pa SDH, da sodelujeta in skladno s svojimi pristojnostmi zagotovita zaposlene, zaposlenost za vse invalide, ki so zaposleni v CSS D.O.O. na tak ali drugačen način. In pa drugi sklep, za katerega sem se pa osebno zavzel, da Odbor za delo in Odbor za gospodarstvo priporočita Vladi, da preuči možnosti za drugačno obravnavo invalidskih podjetij v državni lasti. Namreč, invalidska podjetja so ustvarjena ne zato, da ustvarjajo dobiček, ampak zato, da invalidom omogočajo socialno vključenost in delo. Trenutno so v strategiji upravljanja državnih naložb, pa to ni stanje od včeraj, to je od samega nastanka SDH, ta podjetja kot je CSS ali pa bodočnost v Mariboru, klasificirana kot portfeljska, kar pomeni, da so to podjetja bodisi za prodajo, bodisi pač podjetja s ključnim ciljem ustvarjanja dobičkonosnosti. Meni kot ministru, pristojnemu za invalide, se to zdi popolnoma nekorektno. Ta podjetja bi morala biti v prvi vrsti namenjena temu, da invalidom omogočajo zaposlitve. To bi moral biti njihov glavni cilj in smoter. Zato tudi jaz pozdravljam, da čeprav zelo pozno, upam, da ne prepozno, imamo to razpravo. Ker za invalidski del državnih podjetij bo treba bistveno drugače začeti skrbeti kot je to v trenutni strategiji upravljanja državnih naložb. Evo, toliko bi jaz mogoče povedal s svoje strani za uvod.

Hvala lepa. Sedaj pa besedo predajam predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ministru Matjažu Hanu. Izvolite, beseda je vaša.

Matjaž Han

Najprej hvala lepa predlagateljem za povabilo in lep dober dan. Mogoče samo na temo, o kateri smo zdaj razpravljali. Jaz mislim, da imamo nekje neko napako v sistemu. In tukaj se strinjam z Lukom, z ministrom Mescem, invalidska podjetja v tem primeru samo dva sta v Sloveniji v državni lasti, v večinski državni lasti, ne sodita v SDH. Ampak to ni zdaj kriv SDH, da se razumemo. Ampak moramo razmisliti zakonodajalec, kaj lahko naredimo, da na nek način preoblikujemo te družbe na hitro, če smo znali TEŠ-6 čez noč premagovati, kaj lahko mogoče naredimo v javno gospodarsko družbo, bi lahko na nek način, da smo se izognili državnim pomočem in jaz sem to takrat podprl, bi mi bilo smotrno biti, da se na nek način pogovorimo o statusu teh podjetij in jih izvzamemo iz SDH. Ker cilj teh podjetij je to, kar je rekel Mesec, zaposlenost ljudi, delo, vključenost invalidov in to bi lahko naredili, vmes si pa moramo na nek način kupiti čas. In to bi lahko po moje naredili in s tem bi obdržali delovna mesta. In nima vsako podjetje možnost imeti bilanc in rezultatov takšno, ker pač delo je drugačno. Tako da to je mogoče za razmislek vsem nam. In to ni kriva ne ta vlada, ni kriva nobena vlada, ampak jaz mislim, da takšno podjetje ne sodi v portfelj SDH, ker ne more zasledovati istih nalog, obveznosti kot druga podjetja, ki imajo, lahko ustvarjajo dobiček. Mogoče s tem problemom, ki je zdaj prišel za zaposlene lahko naredimo nekaj, nekaj dobrega in tu bi lahko mogoče celo Luka Mesec napisal zakon ali pa ne vem kdo in ga sprejmemo po nujnem postopku, v tem času pa obdržijo na nek način ljudje zaposlenost in potem najdemo tudi financiranje za takšna podjetja. To bi bila ena od rešitev. Nimam jo, govorim zdaj tudi na podlagi, to kar je rekel Luka Mesec in to kar smo se tudi mi pogovarjali prej, tako da evo. Kar se tiče pa naše teme, najprej naj iskreno povem, včasih se neizmerno slabo počutim kot minister, ko si odgovoren za vse, nimaš pa v nekaterih fazah nobene moči vplivati na karkoli. Tipičen primer so razpisi. Jaz sem zmeraj zelo vesel, to sem velikokrat rekel, ko ministrstvo da razpis ven, da bo gospodarstvo, posamezniki dobili neka sredstva, ampak vsak dan me je zdaj bolj strah, ko pridemo, ko pridejo rezultati ven. V petek, ko se je SPIRIT, Javna agencija SPIRIT objavila rezultate, katere jaz prej nisem niti vedel, kdo se bo prijavil, na kakšen način se bo prijavil, sem jaz videl v ponedeljek prvi zapis v časopisu in sem se danes medijem zahvalil. Na podlagi tega zapisa smo mi takoj odreagirali in sprejeli vse ukrepe, ki sem jih sprejel do današnjega dneva. To pa je, naročil notranjo revizijo, pa vem, da notranja revizija ni dovolj, ker bo en rekel, notranja revizija revidira. Znotraj hiše, rezultati bodo takšni in drugačni. In zaradi tega sem podal isto revizijo na Računsko sodišče, da naj v svojem pregledu za leto 2024 vključijo tudi postopek tega razpisa, da vidimo, kje smo ali pa kaj smo naredili, kje smo naredili napako. Predvsem pa želim, predvsem pa želim, da iz tega razpisa se nekaj na novo naučimo in najdemo rešitve, da se to v nadaljevanju nikdar več ne bo zgodilo.

Druga stvar, tretja stvar, ki smo jo pa sprejeli. Naš oddelek za kontrolo, za kontrolo evropskih sredstev bo šlo zdaj od firme do firme pregledovati na nek način, ali so bila vse ocenjevanja okej in ali je vse to, bom rekel, v skladu s pravili, ki so bili dani. Zdaj ne smemo povedati, ta zgodba ima malo daljšo brado. Več kot tri leta, štiri leta je Evropa sprejela, da moramo regijam, ki imajo, se pravi, premogovnim regijam moramo iti v prestrukturiranje in temu narediti programe. Ko je Evropska komisija te programe na nek način potrdila, potrdila tudi osnovo kako priti do novih delovnih mest, smo potem na ministrstvu šli z regijami, predvsem z dogovorom z regijami v pogoje v razpis. Dve leti, dve leti so se takšni ali drugačni pogoji in na nek način na našem ministrstvu z regijami usklajevali. Seveda so vsi želeli, da bodo pogoji čim nižji za to, da bo čim več novih delovnih mest, ampak jaz vam danes eno stvar povem javno, jaz zaupam velikim firmam, velikim sistemom, tam vem, da se bodo delovna mesta odprla. Ne vem, če lahko malo firmo z nulo zaposlenih odpre sto delovnih mest, mogoče ja, ampak to so Startupi, ki morajo imeti na nek način drug sistem, ampak zato je v takih razpisih neizmerno težko uloviti v celem razpisu, od firme, ki je nastala pred enim letom, pa do enega, zdaj bom rekel Hisensa, ki bom rekel, ima kapitala in tako naprej. Tako da tukaj so neizmerne težave. Jaz ta moment ne želim nobenega uradnika pribijati na križ. On je v bistvu ocenjeval po pogojih, ki jih je dobil. Res pa je to, kar je rekel gospod Hoivik, 20 minut, to / nerazumljivo/ govorili 20, 15 minut Googla in tako naprej, malo in se mogoče hitro ugotovi kakšne povezave in tako naprej. Zato hvala bogu, SPIRIT je šel takoj, tudi na podlagi našega razgovora v dodatno preverjanje in pozval nekatere firme, ki štrlijo ven iz tega, da naj dajo zdaj papirje ali so povezana firma z drugimi. Ker ko so dali izjavo, vam moram povedati, so napisali, da pač povezave ni. In kaj je urad? Ja, kaj naj uradnik naredi, najmanj pa še minister. To, ko se ja, ampak. In ko so to ugotovili, se je ta, za ta dva dotična podjetja, sklep razveljavil, enega in drugega, to je 20 milijonov.

Druga stvar, ki bi rad res zaradi javnosti povedal, jaz vem, da mediji pač naredijo zgodbo, da so podjetja katerokoli denar dobila. Dobili so sami samo sklepe. Po sklepih mora biti podpisana pogodba. Po pogodbi morajo biti izvedena dela, morajo biti na nek način zaposleni ljudje in tako naprej. V meni tem času morajo dati bančno garancijo, prvovrstno bančno garancijo za kompletno izvedbo projekta in šele na podlagi tega lahko dobijo izplačana sredstva. Brez bančne garancije nobeno podjetje lahko zgradil, zaposlil ne bo dobil izplačanih sredstev iz, v tem primeru Spirita.

In še nekaj, pet let po tem, da že firma dela, da je že vse zaposlila in tako naprej, ima ministrstvo oziroma v tem primeru Spirit pravico dolžnost pogledati ali izpolnjujejo, izpolnjuje vse pogoje, ki so jih napisali v tem razpisu. In če tega ni, če ni sto ljudi zaposlenih, kot so napisali, se bančna garancija lahko unovči. Ja, boste rekli, vmes, lahko te denarje premetavajo sem in tja, ampak zaenkrat ni bilo, ni bilo enega centa na nek način izplačanega in tudi pogodbe ne bodo podpisane, preden ne bomo šli pogledat še vsako firmo, še posebej z vsemi našimi inštitucijami in potem na podlagi tudi revizije šli v podpis pogodb. Jaz večkrat rečem in to dela država na drugih področjih, zaradi enega lumpa, zaradi enega lumpa mi potem, saj veste, spreminjajo zakonodajo in na nek način vse kaznujemo. Tudi v tem razpisu so podjetja, ki imajo tradicijo, ki so veliko naredila in so zdaj zaradi enega, dveh, treh lumpov, zdaj ne vem, imajo težave in oni sprašujejo, ali bomo šli čim prej v podpis. Zaenkrat bomo naredili tako, da bomo čim prej, in to tudi na vladi smo se dogovorili, čim prej pogledali zadeve, pogledali vse možne povezave in tako naprej in potem šli v podpis pogodbe. Tako, da bomo to, kar je najbolj pomembno, kar je najbolj pomembno, da bodo te regije imele novo perspektivo, pa nova delovna mesta, ampak s takimi lumpi, kot so nekateri, pač ne bodo imele. In danes je, ne bom patetičen, danes je tragedija v rudniku in mi moramo nekaj narediti, da ljudje ne bodo več delali v takih težkih pogojih, moramo imeti novo perspektivo. Ampak še enkrat, jaz sem prvi s podjetji, ki želijo izigravati sistem, jih moramo na nek način poloviti. Tako da jaz sem tiste svoje zadeve, kar lahko naredim, naredil. In bomo videli, kaj bo zdaj tudi revizija pokazala, zakaj, da v bodoče, v bodoče ne pride več do take, do takih anomalij. Še enkrat pa, je, denar, ki gre v teh razpisih, je, kar se tiče razpisnih pogojev, zavarovan, na tak način, da noben ne more dobiti denarja, če ni naredil, če nima bančne garancije, če ne izpolnjuje vseh pogojev, ki jih je dal v sami razpisni dokumentaciji. Iz tega naslova je ponudil gospod Capel tudi se pravi, odstop, jaz sem ga danes sprejel in zdaj bomo na nek način probali sanirati, sanirati tisto kar je bilo potem mogoče ne razpisu, v tem sistemu narobe. Meni je nerodno, ampak saj vem, tu so kateri ministri, včasih si tako nemočen pa odgovoren za vse, ampak dokler bom imel možnost, tudi post festum popravljati zadeve, jih bom popravil. Dokler bom imel možnost, jih bom popravljal. Hvala lepa. Bo pa Matevž potem Frangež, tudi na vsako posamezno in pa direktorica Direktorata za razvojna sredstva lahko odgovori na vsak posamezno vprašanje.

Hvala lepa. Ja, hvala lepa obema ministroma za uvodna pojasnila.

Sedaj dajem besedo... Dobro, izjemoma bi sicer dala... Dobro, pol pa prvo postopkovno, gospod Hoivik, izvolite.