Spoštovani gospe in gospodje, drage poslanke in poslanci!

Začenjam 38. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Uvodoma vas prosim, da najprej z minuto molka izkažemo čast in globoko spoštovanje umrlim rudarjem v hudi rudarski nesreči v Premogovniku Velenje, prosim. / minuta molka/ Naj počivajo miru!

Torej nadaljujem sejo. Spoštovani gospe in gospodje, obveščam vas, da imamo obvestilo o zadržanosti današnje seje, in sicer kolega poslanec Jani Prednik se je opravičil, nimamo pa dodatnih obvestil o nadomeščanjih. Torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda seje, zato ugotavljam, da je dnevni red seje Komisije za nadzor javnih financ takšen kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na 1. - in tudi edino - točko dnevnega reda. …

Je bilo kakšno postopkovno vmes? Prosim, izvolite.

, jaz nadomeščam Jožefa Horvata.

Aha, se opravičujem, tega obvestila, aha, imamo tudi to obvestilo, se opravičujem. Torej poslanec Franc Medic na današnji seji nadomešča poslanca gospoda Jožefa Horvata.

Torej kot rečeno, prehajamo na 1. - in tudi edino – TOČKO DNEVNEGA REDA – UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE – PRIMER INVALIDSKEGA PODJETJA CSS, D. O. O. – V LIKVIDACIJI.

Gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 20. 1. 2025, danes 24. 1. smo prejeli še predlog Poslanskih skupin Svobode, Socialnih demokratov in Levice za tri sklepe komisije. O predlogih bomo odločali po koncu razprave. Ravno tako smo danes prejeli pa opravičilo vodstva Slovenskega državnega holdinga ter njihovo krajšo informacijo glede likvidacije podjetja CSS d. o. o. iz Škofje Loke.

K točki so bili s sklicem seje vabljeni gospod Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je opravičil in ga nadomešča državni sekretar, magister Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH, ki se je opravičil, gospa Brigita Rutar, predsednica Sindikata invalidskega podjetja CSS d. o. o., gospa Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Slovenski državni holding, d. d., ki so se opravičili, Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, dodatno so bili 17. 1. vabljeni še Zveza društev slepih in slabovidnih in občina Škofja Loka, dne 20. in 21. 1. pa sta bila dodatno vabljena še gospod Uroš Zarnik, likvidacijski upravitelj družbe CSS d. o. o. v likvidaciji, ki se je, zanimivo, opravičil, in Zavod invalidskih podjetij Slovenije.

Vse goste lepo pozdravljam!

Torej dovolite na začetku en kratek uvod, ki bo pa malce drugačen, kot so vodi predlagatelje seje, običajno. Glejte, zdaj 14 dni spremljamo to zgodbo okrog likvidacije podjetja CSS d. o. o. in tudi ta teden smo imeli v parlamentu na dveh odborih, v zadnjih dveh dneh, smo imeli dve seji in že široke razprave, Komisija za nadzor javnih financ se je na mojo pobudo danes sestala zaradi tega, da bi zlasti dobili odgovore najbolj odgovornega, in sicer Slovenskega državnega holdinga, ljudi, ki so zelo dobro plačani, ki imajo veliko zaposlenih, za to, da upravljajo naložbe države.

Gospe in gospodje, tam je dvočlanska uprava, več kot 50 zaposlenih, ki opravljajo izključno naložbe, poleg vseh ostalih strokovnih služb, upravljajo naložbe v višini milijarde in milijarde evrov. Na to sejo so lahko prišli, so lahko prišli vsi, skoraj vsi vabljeni, invalidi, predstavniki sindikatov, obrtne zbornice, zainteresirane javnosti, le gospod Žiga Debeljak si nikakor ne vzame časa, da bi prišel sem pred parlament, pred vas, vam pogledal v oči in predstavil kakšni so postopki reševanja. Sramotno je to za državo, da se na takšen način upravlja kapitalsko naložbo v kateri so zaposleni invalidi. Vlada kot skupščina SDH je v preteklosti lahko leta 2015 ali 2016 ustavila prodajo Telekoma. Lahko skupščina je mnogokrat posegla tudi v prodajo drugih podjetij ali pa pomoč drugim podjetjem in tako dalje. Le se zdi, da so tukaj neki drugi, višji interesi, v primeru likvidacije in odločitev za likvidacijo CSS podjetja Škofja Loka. In prvi primarni odgovoren za to je Slovenski državni holding.

Komisija za nadzor javnih financ je matično delovno telo, ki nadzoruje tudi upravljanje kapitalskih naložb države. In jaz osebno sem prepričan v eno stvar, da če ima človek čisto in mirno vest bi prišel danes na to sejo, pogledal vam v oči in rekel, dobili bomo rešitev. Zdaj, tudi sam sem bil minister in vam lahko povem, da rešitve, zlasti za portfeljsko naložbo, obstajajo. Pogovarjamo se o res smešnih zneskih in rešitve tukaj absolutno obstajajo, ena izmed teh je recimo priložnost, da je to portfeljska naložba, in lahko bi vstopilo v to portfeljsko naložbo kakšno drugo državno podjetje, ki ima in izkazujejo interese po vas, po tej delovni sili. Poudarjam, zakaj je sramotno za državo, glejte, država ali pa Slovenski državni holding, v tem primeru ne ravna samo s podjetjem, ampak gre zlasti za ljudi. Gre za socialno vključenost invalidov v našo družbo. Razumem, da mogoče podjetje dela izgube, ampak tukaj tehtamo človečnost. In SDH bi moral imeti zlasti to v vidu. In lahko bi imel v uvidu, da se bi tudi podjetje, poslovanje podjetja izboljšalo. Lahko bi ukrepal, da bi poiskal morebitnega kupca za to podjetje.

In nas kot Komisijo za nadzor javnih financ, mene kot predsednika zanima kakšne možnosti je SDH v preteklosti izčrpal? Kaj pravi letni načrt upravljanja kapitalskih naložb v tem podjetju? Kdaj so bile sprejete odločitve za likvidacijo? Kako se je spremljalo to podjetje v preteklih letih? Kdo je izbral svetovalca, ki je predlagal in izračunal likvidacijo? Za koliko denarja je bil ta svetovalec plačan? To so stvari, ki zanimajo ne samo Komisijo za nadzor javnih financ, ampak verjamem da tudi slovensko javnost. Kajti, če se nam zdaj zgodi precedens, da gre to podjetje v likvidacijo, potem bo to lahko postala praksa. Država si tega ne sme privoščiti. Tako kot banke, ko imajo določeno terjatev, kaj naredijo s tisto hišo? Začnejo prodajati, iščejo novega kupca za to terjatev. Tukaj pa mi naredimo najprej likvidacijo, likvidacijo dobesedno ljudi. In jaz sem res žalosten, sem, da si Slovenski državni holding ne vzame 5 minut časa in pride sem in predstavi predvsem matičnim delovnim telesom, predstavi kakšne bodo rešitve in prelaga odgovornost na Vlado. Zaradi tega zdaj povem vnaprej, jaz bom to sejo, potem ko boste dobili vabljeni gostje besedo, prekinil, sprejeli pa bomo sklepe. In sejo bomo prekinili in ponavljali dokler sem ne pride najbolj odgovoren človek za upravljanje te kapitalske naložbe in za odločitve o likvidaciji. Če bo to trajalo do konca mandata, bo pač trajalo do konca mandata, dokler se rešitev ne najde. Od sedeža SDH do Državnega zbora približno 500 metrov, kot kaže preveč, da bi nekdo vzel pot pod noge in prišel sem, ali pač je danes petek in ima nekdo pravico do odklopa in uživanja pač dobrin, ki mu jih daje svet. Torej, ta tema se ne sme spolitizirati. Naši sklepi, ki jih predlagam gredo zlasti v smer na Slovenski državni holding za pridobivanje dokumentacije. Sklepi, ki so bili že predlagani na drugih matičnih delovnih telesih in se nanašajo zlasti na ministra Mesca, so že bili na drugih matičnih pa drugih matičnih delovnih telesih. In lahko uvodoma preberem sklepe, preden dam besedo vabljenim gostom, potem pa opozarjam, da bi sejo prekinil, sprejel sklepe in jo bomo nadaljevali, ko pride in nam potrdi uprava SDH, da pride na sejo.

Prvi sklep se glasi: "Komisija za nadzor javnih financ Slovenskega državnega holdinga poziva naj posreduje dokumentacijo, ki izkazuje, da je likvidacija podjetja CSS d.o.o. predvidena v letnem načrtu upravljanja naložb in drugih strateških dokumentih Slovenskega državnega holdinga."

Nadalje: "KNJF poziva Slovenski državni holding naj predstavi način upravljanja CSS d.o.o. v zadnjih petih letih ter ji posreduje dokumentacijo, ki je podlaga za odločitev SDH o likvidaciji podjetja skupaj z analizo načrta poslovnega in finančnega prestrukturiranja, ki jo je pripravil neodvisni svetovalec SDH ter jo seznani s stroškom plačila tega neodvisnega svetovalca."

"Komisija za nadzor javnih financ poziva Slovenski državni holding naj posreduje dokumentacijo na podlagi katere je bil zdajšnji direktor imenovan za likvidacijskega upravitelja." Mimogrede, ta isti direktor je v letošnjem letu dobil razrešnico, v lanskem letu je dobil razrešnico za leto 2023. Torej, če je nekdo dobil razrešnico, to pomeni, da je posloval v redu. Zakaj pa je dobil razrešnico? Torej veliko stvari v tem primeru po zdravi kmečki pameti res ne štima.

Potem se sklep, še eden nanaša na Vlado kot skupščino, da se omogoča vpogled v zapisnike in sklepe Vlade, na kateri je potekala diskusija o CSS d.o.o. In še poziv Ministrstvu - je zadnji sklep - za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se zagotovijo dodatne subvencije za podporo in ohranjanje delovnih mest invalidov na trenutni lokaciji v okviru trenutne dejavnosti CSS d.o.o., da bo Slovenski državni holding v skladu s svojo obljubo ustavil ta postopek likvidacije.

Torej, gospe in gospodje, sedaj predajam besedo vabljenim gostom. Prosim, dal bom najprej besedo res tistim, ki ste zaposleni v tem podjetju, ki skrbite tudi za to podjetje rast, pač razvoj tega podjetja. Tako, da, izvolite, beseda je vaša. Prosim, da se prijavite z dvigom roke in tudi s samo predstavitvijo.

Prosim, izvolite.

Veliko smo že predebatirali v teh dveh zadnjih dneh, kakšne so možnosti, kakšne so zahteve oziroma ne zahteve, želje zaposlenih za ohranitev teh delovnih mest v Škofji Loki, zato vas prosim, da nam stojite ob strani in nam pomagate, da ostanemo v Škofji Loki vsi in nadaljujemo z delom. Hvala.

Najlepša hvala.

Izvolite.

Zdaj, jaz imam nekaj stvari, jaz sem si zapisala zato, da se ravno ne ponavljamo, ker smo že kar precejkrat bili tukaj. 21. 5. 2025 je SDH v sporočilu za javnost zapisal: "Menimo, da spolitizirana diskusija o primeru CSS zgolj negativno vpliva na pripravo in izvedbo načrta prezaposlovanja." Zdaj iz izjav poslancev, katerim smo zelo pozorno prisluhnili tudi vsi zaposleni v tem podjetju, gre razumeti, da je SDH sam spolitiziran in ne napačno ugotavlja, da gre za spolitizirano temo, gre za interesna ozadja. Na eni strani imamo ranljive skupine na trgu dela in druge zaposlene, na drugi strani pa milijardno finančno zaledje državnega premoženja, ob špekulacijah nekaterih celo prikrite namere zaslužka na zemljiščih, zato poslance pozivamo, da glasujete ne glede na politično pripadnost, ker gradimo vsebino na dostojanstvo invalidov. Štiri stvari bom danes izpostavila, ki se mi zdijo pomembne za to sejo. Država je očitno slab gospodar, nadzor nad porabo javnih sredstev nikakršen, zato se predlaga revizija poslovanja podjetja za zadnjih pet let. Drugič, če minister za delo drži obljubo in poda pisno zahtevo razveljavitve sklepa o likvidaciji in vlada nemudoma poda predlog spremembe strategije upravljanja državnih naložb in CSS umesti med strateške naložbe Državni zbor to potrdi. Imamo prvo, niti ne toliko pravno kot birokratsko težavo rešeno. Druga težava je, če se navežem na pripravo finančnega poročila, ki ga je minister naročil in je v trenutni pripravi. Rezultat tega poročila ne bo dober. Zagotovo ob osemletni neaktivnosti poslovodstva je finančna slika takšna, kakršna je, podjetje ima zdaj večje težave, kot ga je imelo oktobra lanskega leta, ko je naš sindikat bil obveščen o situaciji in smo pozvali medije, ministrstvo, SDH, vse pristojne, da se aktivirajo in začnemo reševati zadevo. Tega slabega stanja zdaj ne skrivamo. Ampak glejte, tudi če gredo na zavod, bodo v breme sistema socialne varnosti, njihovo življenje uničeno. Smo pri nujni dokapitalizaciji in nujni spremembi poslovodstva. Če se SDH vseeno odloči za stečaj imamo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki pravi, da je predhodno soglasje Vlade procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Tu nastopi polna odgovornost vlade. Vlada mora dati jasno zagotovilo, da ne bo podala soglasja k stečaju, v nasprotnem primeru je ta naš predlog popolnoma irelevanten in je treba zagotoviti drugačno rešitev. Glejte, v predvolilnem letu smo nekateri poslanci, so mi to omenili tam včeraj zunaj na hodniku in ni slabo narediti nekaj dobrega za dobre ljudi, ker baje zvišuje rating političnim strankam. Spomnimo, tretjič, spomnimo delovanje poslovodstva, ki nosi velik del odgovornosti poleg SDH, za neki računalniški program je namenil več kot 51 tisoč evrov, za drug program 27 tisoč evrov, za neko svetovanje v podjetju 49 tisoč evrov. To so vse zneske, ki slabšajo poslovni rezultat. In spomnimo, da je direktor sam kljub jasnemu zavedanju, v kakšnem stanju je podjetje, še novembra 2024 okrog drugim delodajalcem pošiljal sledeči tekst: "Glede na to, da imamo dobre kupce, da povprečni letni promet v višini 1,8 do 2 milijona evrov ni zanemarljiv, bi bilo škoda ne izkoristiti tega potenciala in nadaljevati z delom, čeprav v nekoliko manjšem obsegu." Naredili smo različne simulacije in analize poslovanja in to govori direktor, ki je sedaj likvidacijski upravitelj. Tudi najslabši možni scenarij s 30 zaposlenimi ter z 20 odstotkov manjšimi prihodki od prodaje bi že prihodnje leto lahko poslovanje zaključili pozitivno. Kakšen je torej rezultat tiste neodvisne finančne analize, če direktor v svojem obvestilu drugim delodajalcem zagotavlja, da je možen prihodnje leto pozitiven rezultat, v najslabšem možnem primeru. In v tem podjetju imamo v tem trenutku možnost upokojiti tri invalide in štiri druge zaposlene, se pravi, smo že na poti zmanjševanja stroškov dela, mehki ukrepi. Brez direktorja smo potem že na število 33, to je zelo blizu tistih 30, o katerih govori. Sindikat zato komisiji predlaga, da pripravi sklep, ki bo zagotovil revizijo poslovanja in sprejemanja poslovnih odločitev za preteklih pet let v podjetju v večinski državni lasti, ker vendarle gre za subvencije in dotacije države v višini 400, več kot 400 tisoč evrov letno in to pomeni v 8 letih 3 milijone 200 tisoč. Nam se zdi to ogromno denarja in vsi tisti sklepi, ki ste jih predlagali, mi jih podpiramo.

Najlepša hvala.

Dodali bomo še revizijo poslovanja zadnjih petih let. SDH lahko naroči, se pravi, to moramo predlagati, tako na osebi SDH, lahko pa vključimo še Računsko sodišče. Poseben sklep, revizija s strani Računskega sodišča, saj imamo državnega revizorja.

Najlepša hvala, gospa Čermelj, hvala za vaše delo in vaš trud.

Predlagam vabljenim gostom besedo naprej.

Ja, dober dan!

Jaz sem Vojka Martinčič, sem predsednica Združenja invalidskih podjetij. Hvala za besedo. Pozdravljeni poslanci, predstavniki ministrstva in ostali vabljeni!

Mislim, da je moja osnovna naloga, da povem, tudi ko se pogovarjamo o invalidskih podjetjih, da imajo invalidska podjetja dvojno vlogo. Ena vloga je to, da invalidska podjetja opravljajo to svoje osnovno poslanstvo, da zaposlujejo invalide, da uresničujejo to ustavno pravico njihovo, in da tudi uresničujejo vse ostale pravice po Konvenciji o pravicah invalidov. Kar je pa druga pomembna stvar, ki mislim, da je potrebno poudariti in jo poudarjamo zadnje čase v Združenju invalidskih podjetij, je pa to, da so invalidska podjetja zelo, zelo pomemben del družbenega gospodarstva, in da so zelo pomembna tudi v smislu vpliva na narodno gospodarstvo, pa tudi porabe iz državnega proračuna. Mislim, da veliko državljanov, mogoče tudi kdo od politikov ne ve, da invalidska podjetja ustvarijo skoraj 300 milijonov evrov dodane vrednosti vsako leto, da invalidska podjetja plačajo 12 milijonov evrov davkov v proračun, torej od davkov od dobičkov, dohodnine in tako naprej. Da invalidi, ki zaslužijo svoje plače prispevajo k potrošnji, torej s svojo zasluženo plačo gredo lahko v trgovino in plačajo DDV, ki gre v državni proračun. Da država z zaposlenimi invalidi nima socialnih transferjev, in da je strošek države, pa poudarjam, to ni strošek, to ni odliv, ampak so samo upravičeni, to se pravi, smo oproščeni prispevkov, socialnih prispevkov, plačila socialnih prispevkov, in če invalidi ne bi bili zaposleni, ti prispevki ravno tako ne bi bili plačani. Torej, za ilustracijo, za ilustracijo, strošek države na zaposlenega invalida je 381 evrov na mesec, strošek države za nezaposlenega je nekaj več kot 1156 evrov na mesec. Torej, mislim, da iz teh podatkov, da si lahko predstavljamo kaj pomeni in za narodno gospodarstvo in za proračun, da ne govorim o vključenosti, o dostojnem življenju invalida, ki je lahko v družbi in ki je za to družbo koristen in se zaveda, da je koristen za to družbo. Tako da v Združenju invalidskih podjetij v vsakem primeru zelo skrbimo, naš interes je, da vsako invalidsko podjetje, da vsako invalidsko podjetje živi. Po drugi strani pa se zavedamo, ker smo gospodarske družbe, se pravi, mi smo normalne gospodarske družbe, ki nastopamo na trgu s to pomočjo države, ki je ključna za nas. In država je v tem primeru moram reči, naredila enega boljših kvotnih sistemov kot jih poznamo, enega boljših sistemov za preživetje invalidskih podjetij. In invalidska podjetja, ki so ustrezno vodena na trgu lahko preživijo, večina njih. Če pa podjetju dejansko ni pomoči, kar pač ne vemo, ampak če ni pomoči, potem pa mislim, da smo tudi v Združenju invalidskih podjetij tisti, ki bomo poskrbeli, da bodo ti ljudje dobili nove zaposlitve. In ena od pobud je že prišla s strani Slovenskih železnic, konkretno iz podjetja, ki ga vodim jaz, Železniško invalidsko podjetje, in ta ponudba je iskrena ponudba. Jaz sem danes bila tudi v CSS, že drugič v tem tednu, in sem tudi to ponudbo kot iskreno in natančno s katerimi delovnimi mesti, s kakšnimi plačami in kaj jim lahko ponudimo? Ampak prvotno želja invalidskih organizacij in združenj invalidskih podjetij je, da invalidska podjetja živijo, ker je to dobro za državo in za invalide. Hvala.

Najlepša hvala.

Dajem besedo naprej, izvolite.

Hvala lepa.

(Tomaž Čučnik, poslovodni sekretar Združenja invalidskih podjetij.)

Mogoče tukaj še enkrat še eno tako tehnično opozorilo, veliko se v javnosti v zadnjih dneh govori o visokih subvencijah, ki jih prejemajo invalidska podjetja, in poslušamo razprave na način, kot da bi bil to nek neizčrpen vir nekih sredstev, namenjen mogoče za to, da bi lahko invalidska podjetja ceneje poslovala na trgu. Opozarjam, da temu ni tako. V invalidskih podjetjih vsa ta prepotrebna državna sredstva, ki jih prejemajo podjetja, prvič, zaslužijo sami invalidi s svojim delom na trgu. To je pomembno povedati. Do subvencij plače so upravičeni samo tisti invalidi, ki jih res z vso skrbjo, dodatnimi prilagoditvami ne dosegajo nekih pričakovanih delovnih rezultatov in zato so ti invalidi, torej ne podjetja, ampak invalidi v teh podjetjih, upravičeni do dodatnih subvencij s strani s strani sklada, ki skrbi za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Torej, na podlagi nekih odločb posebnih in ugotovitev izvajalcev rehabilitacije.

Pri teh subvencijah je pomemben element tudi, da so to nadzirane državne pomoči. Vsako podjetje mora te državne pomoči tudi revidirati. Zato še enkrat, sredstva gredo za pokrivanje dela plač zaposlenih invalidov, ne glede na to, da so oprostitve širše kot to. Ne gre tukaj za oprostitve za neke zdrave delavce, kot se zelo rado govori. Gre za bonitete, ki so vse po vrsti namenjene za zaposlovanje invalidov in predvsem za izenačevanje položaja invalidskih podjetij na trgu zato, ker imajo s svojo populacijo, ki jo zaposlujejo, dejansko slabše možnosti. In s temi subvencijami naj bi invalidsko podjetje približno izenačilo svoj položaj na trgu. Tako da drugi del torej, ki pa je poslovni del v invalidskih podjetjih pa je tisto, kar mi vedno poudarjamo, invalidi so tisti, ki si zaslužijo svoje lastno preživetje in imajo za to možnost v invalidskih podjetjih, zato je to tako pomembno, da se takšna oblika ohrani in da se s tem poslanstvom, ki ga imajo podjetja, ne ravna lahkotno. In drugo je upravljanje in vodenje teh podjetij. To je pa prav tako pomembna stvar, ki mora biti strokovno, ne le z vidika poslovne uspešnosti oziroma menedžerskega pristopa, ampak tudi z vidika vodenja ljudi, z vidika razumevanja problematike, ki se potem v poslovodstvu umešča na trg. Torej, da poslovodstvo razume populacijo, da razume omejitve in priložnosti, ki jih imajo njihovi invalidi in njihove močne strani, in da se potem v poslovnem modelu to upošteva in se s tem poslovanjem, s svojim poslovanjem lahko tudi podjetja uspešno poslujejo. Kar smo rekli, torej posebno upravljanje, drugačno, ne samo ne samo menedžerski pristop, ne samo socialni pristop, ampak z roko v roki. Invalidska podjetja pa tudi morajo imeti ustrezen program in imajo ustrezne programe, 154 jih je, ki v povprečju tako poslujejo, da se obdržijo, nekatera že zelo dolgo časa. Imamo invalidska podjetja, ki obstajajo že več kot 70 let, kar pomeni, da so preživela različne družbeno politične ureditve, različne ekonomske modele v zadnjih časih in tudi še prej, pred dolgimi leti pa tudi različne gospodarske krize. Tako da v našem združenju vedno res poudarjamo, kako je potrebno vsako podjetje vzdrževati in seveda lastnik je tisti, ki mora zagotoviti ustrezno upravljanje takšnih podjetij. Hvala.