Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in seveda Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta javnost.

Naj povem, da pač začetek te 2. točke začenjamo z veliko žalostjo. Kot veste, se je v ponedeljek v jami Preloge v premogovniku Velenje zgodila huda tragična nesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarji, trije pogumni in delavni Slovenci, trije kameradi. V spomin v znak solidarnosti in sočustvovanja sedaj prosim, da se preminulim trem rudarjem poklonimo za minuto molka. / minuta molka/ Slava njihovem spominu.

Na začetku 2. TOČKE DNEVNEGA REDA JE TOČKA TOREJ ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 28. JANUARJA 2025.

Tudi pri tej točki bom sedaj prosil državnega sekretarja z Ministrstva za zunanje evropske zadeve magistra Marka Štucina, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Magister Štucin, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani evropski poslanec.

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo v torek, 28. januarja v Bruslju. 1. točka so prioritete poljskega predsedstva, ki je s 1. 1. 2025 prevzelo predsedovanje Svetu za EU, in prioritete imajo poudarek na vsebinah, ki jih obravnava Svet za splošne zadeve. Zdaj, v času svojega predsedovanja svetu EU bo Poljska osrednjo pozornost namenila krepitvi varnosti, in sicer v vseh njenih razsežnostih od zunanje, notranje, informacijske, gospodarske, energetske, prehranske in zdravstvene varnosti. S področja vsebin Sveta za splošne zadeve se bo predsedstvo osredotočilo na obravnavo in krepitev vladavine prava, odpornosti EU glede tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter tudi na demokratično odpornost v Evropski uniji in v državah kandidatkah. Kot prednostno področje predsedstvo izpostavlja tudi širitev Evropske unije, notranje reforme Evropske unije, odnose med EU in Združenim kraljestvom ter nadaljnje delo v zvezi s sporazumi med EU in Švico, Kneževino Andoro in Republiko San Marinom. Predsedstvo se bo osredotočilo tudi na poglobljeno razpravo o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027 in o kohezijski politiki ter nadaljevalo delo v zvezi z vzpostavitvijo medinstitucionalnega organa EU za etiko. Slovenija ocenjuje prednostne naloge poljskega predsedstva za prvo polovico leta 2025 kot relevantne, skladne s ključnimi strateškimi usmeritvami in cilji Evropske unije. Pozdravljamo obravnavo ključnih vsebin na zasedanjih sveta za splošne zadeve, ki jih v programu izpostavlja predsedstvo, še zlasti poudarek na vladavini prava in širitvi EU ter razpravi o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027 in prihodnosti kohezijske politike.

2. točka na tokratnem zasedanju bo letni dialog o pravni državi. Svet za splošne zadeve bo v okviru letnega dialoga o vladavini prava opravil enajsto razpravo o stanju v v štirih državah članicah - na Madžarskem, Portugalskem, v Romuniji in tokrat tudi v Sloveniji. Razprava bo temeljila na petem letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava, ki je bilo objavljeno 24. julija 2024. Zdaj, namen tega specifičnega dialoga je odprta, vključujoča in konstruktivna izmenjava mnenj, zlasti pa dobrih praks in izkušenj na področju krepitve vladavine prava v EU. Redni dialog ni namenjen ugotavljanju obstoja kršitev vrednot EU, ampak po načelu enake obravnave štirih držav članic omogoča pregled stanja vladavine prava v vsaki izmed držav članic posebej. Slovenija bo v okviru specifične razprave obravnavana drugič, prvič je bila obravnavana v decembru 2022. Zdaj na zasedanju bomo predstavili aktualno stanje in ukrepe za izboljšanje na vseh področjih, za katere je Komisija v svojem poročilu in priporočilih ugotovila, da so potrebni tudi pač nadaljnji ukrepi. V svojem nastopu se bomo odzvali na priporočila Evropske komisije, da Slovenija zaključi zakonodajni postopek za spremembo predpisov o parlamentarnih preiskavah, sprejme ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti sodstva pri reformi in imenovanju sodnikov, poveča plače sodnikov in tožilcev, dokonča novo protikorupcijsko strategijo, sprejme ukrepe za zaščito novinarjev in zagotovi ustrezno financiranje javnih medijev v skladu z evropskimi standardi.

Zdaj, pod točko Razno je predsedstvo naknadno uvrstilo še točko glede postopnega vključevanja Ukrajine in Republike Moldavije v enotni trg EU, kar je predlagala Češka. Slovenija vsebino tega zaenkrat neuradnega dokumenta podpira.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju magistru Marku Štucinu.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? So kakšna vprašanja? Vidim, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo.

Na glasovanje pa sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 28. januarja 2025. Ponovno opozarjam, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije torej z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20.

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo 11 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda, besedo pa sedaj ponovno predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Predragu Bakoviću.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani, ugotavljam, da so se tudi članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na sedenju sveta na zasedanju Sveta Evropske unije / hrup v dvorani, nerazumljivo/, ki bo v Bruslju 28. januarja letošnjega leta.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in hkrati tudi 87. sejo Odbora za zunanjo politiko, besedo pa predajam nazaj predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Francu Brezniku. Lep dan vam želim.

Najlepša hvala, kolega Baković.

Torej, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjamo pa 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO TOREJ, KI BO V BRUSLJU 27. 1. 2025.

Gradivo k 3. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 23. januarja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Pri tej točki bom sedaj prosil državno sekretarko gospo Evo Knez, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Ja, hvala lepa. Lepo pozdravljeni.

Na ponedeljkovem zasedanju bodo sledeče točke. Poljsko predsedstvo bo predstavilo program za prvo polovico leta 2025. V ospredju bodo krepitev prehranske varnosti in položaja kmetov v prehranski verigi, izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja in pa povečanje njegove odpornosti na krize, stabilizacija prihodkov oziroma upravičen dohodek kmetov, okrepljena vloga kmeta v verigi in pa izzivi zaradi širitve EU.

Naslednja točka oziroma 3. in 4. točko bi mogoče skupaj obravnavala zaradi tega, ker, predstavljala, ker gre za dva predloga zakonodajna, ki sta bila predstavljena v, ob koncu lanskega leta objavljena in izhajata v bistvu iz tistega spomladanskega svežnja ukrepov za naslovitev kriz v, kriznih razmer v kmetijstvu. Prvi predlog je revizija pravnega okvira v bistvu o skupni tržni ureditvi kmetijskih proizvodov in pa kot drugo imamo novo uredbo o sodelovanju med izvršilnimi organi pri nepoštenih trgovinskih praksah. Predlog sprememb pravil skupne ureditve trgov v bistvu poenostavlja pravila za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, omogoča dodatno financiranje teh organizacij, uvaja obvezne pisne pogodbe, ki odraža tržna nihanja in pa spodbuja trajnostne pobude, socialno dimenzijo, tukaj so v ospredju podpora mladim kmetom in pa ohranjanje majhnih kmetij. Mi ta predlog še posebej podpiramo, ker se tudi pri nas trudimo za vzpostavitev verig in za organizacijo proizvajalcev, ki bi tako močneje lahko nastopali na trgu in ne bi bili izpostavljeni tolikim tveganjem. Tudi na ministrstvu pripravljamo kar nekaj ukrepov na to temo, si pa želimo, in to bomo tudi v stališču izpostavili, da bi hkratno prišlo tudi do priznanja zadrug kot organizacij proizvajalcev, ker imamo tudi težave z zadrugami in z njihovim obstojem, če lahko tako rečemo, zaradi težav, ki jih imajo na trgu in bi radi tudi tukaj določene stvari jim olajšali oziroma jih podprli. Drug predlog je pa vezan na preganjanje nepoštenih trgovinskih praks. Mi imamo na nacionalnem nivoju že vzpostavljeno delovno skupino, vezano na preganjanje goljufivih praks, kjer vsi bistveni inšpektorati sodelujejo. Ta delovna skupina je precej uspešna pri svojem delu, smo tudi, so, seveda je vedno prostor za izboljšave, ampak so obdelali kar veliko različnih sektorjev in primerov v prejšnjih letih. Sledilo je tudi poročilo, ki smo ga v bistvu Vladi predložili pred kratkim in predstavili, zdaj pa tukaj gre za neko nadgradnjo, kjer bi se pa poskušali tudi mednarodno bolje povezati, ker tukaj je pa še ogromno prostora za izboljšavo. Tako da seveda mi to podpiramo in si želimo, da se vzpostavijo neka pravila za čezmejno sodelovanje, za izmenjavo informacij, tudi za lažje preganjanje, kadar gre za tuje storilce.

Potem imamo točko 5, strateški načrt SKP in pa postopek potrditve smotrnosti. S to zadnjo SKP za tekoče obdobje so se pravila za preverjanje smotrnosti, se pravi učinkovitosti, nekako zaostrila. Predvsem je problem to za Slovenijo, ker smo šli iz sistema, kjer se je smotrnost preverjala na površine, na sistem, kjer se preverja na enoto. In ker smo zelo razdrobljeni, imamo ogromno malih kmetij. To pomeni za nas nora birokracija, ki jo bomo zelo težko obvladovali, zato je Slovenija z drugimi državami članicami v bistvu pisno pobudo dala na Evropsko komisijo, da ta pravila sprosti, da administrativno olajša to zadevo in da vsaj ne zahteva dodatnih utemeljitev pri odstopanjih, ki ne presegajo 50 odstotkov načrtovanih sredstev.

Potem imamo pa še točko 6, Mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi, tukaj gre za v bistvu poročanje komisije o trenutnem stanju. Predstavili bodo trende, aktualne trende na področju trgovine. Mogoče če se res tistih samo bistvenih številk dotaknem. Izvoz v EU je zrasel za 2 odstotka na letni ravni, uvoz za 4 odstotke. Izvažamo predvsem oljke, oljčno olje, kakavovo, kakavove izdelke in pa sladkor, medtem ko se uvaža kava, čaj, kakav, začimbe in pa sadje in oreščki. Na drugih sektorjih je, žito recimo je padel na in izvozu in uvozu. Pa tukaj mogoče pol na kakšno vprašanje raje odgovorim, ker je zelo obsežno poročilo.

Okej. Hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka.

Tako, sedaj odpiram razpravo pri tej točki, torej kar se tiče zasedanja Evropskega sveta za evropske, torej za kmetijstvo in ribištvo, ki je v Bruslju 27. januarja. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Kolega Medic je se prijavil. Izvolite, kolega Medic.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za predstavitev.

Jaz tukaj imam samo dva komentarja, kar se tiče obveščene, obveščanja javnosti. V točkah, ki govorijo na področju fitofarmacevtskih vsebin, bo poljsko predsedstvo osredotočeno na konkurenčnost sektorja žlahtnjenja rastlin. V tem primeru, ko je uvajanje novih tehnik za žlahtnjenje, mora biti čim bolj javno izpostavljeno in tudi transparentno, ker s strani ljudi je upor zelo velik. Prav tako, kar se tiče, načeloma tukaj, ko piše, načeloma se Republika Slovenija zavzema za ratifikacijo in učinkovito izvajanje sklenjenih sporazumov, Republika Slovenija se zavzema za sklenitev sporazumov, ki bodo celoviti, uravnoteženi, skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije ter bodo upoštevali tudi občutljivost kmetijskega sektorja. V tem primeru tudi obveščanje javnosti na primer kako potekajo in kakšne bodo te zaveze na primer z Mercosurjem.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sam bom samo dodal, da v nedeljo odhajam v Varšavo, kjer imamo torej prvo srečanje COSAC-a predsedniki nacionalnih odborov za zadeve Evropske unije. Kot vemo, smo pred dobrim tednom dni predstavili na tem odboru in pa na Odboru za zunanjo politiko torej tudi program predsedovanja. Mislim, da Poljska kot kmetijska velesila v Evropski uniji bo dala velik poudarek kmetijstvu, predvsem po vsej verjetnosti tudi zmanjševanje administrativnih bremen v kmetijstvu. Po drugi strani kolega Medic je torej se obrnil na torej na eno izmed evropskih uredb, ki je govorila o žlahtnjenju, torej, kot pravijo nekateri slovenski profesorji na obeh biotehničnih fakultetah, da nam čez zadnja vrata odpirajo prostor v bistvu, lahko bi rekel, gensko spremenjenim rastlinam vsaj deloma. Čisto ni, žlahtne, žlahtnjenje je mogoče nekoliko drugačna tehnika. O tem smo imeli že razpravo pred, mislim, da dobrim letom na tem odboru, kar nekaj profesorjev je govorilo o nevarnostih predvsem na vodne vire, predvsem na avtentična slovenska semena. Kot vemo, te tehnike so zelo agresivne predvsem do avtohtonih slovenskih semen, ki so lahko pod udarcem in nekateri tudi razlagajo, da gre za seveda ponovno skoraj skozi zelena vrata green new deala, ki doživlja v tem trenutku veliko afero, kot veste, da gre, da odpira se prostor velikih multinacionalk, ki bi preko teh tehnik seveda zavladala avtohtona semena na nekaterih vrstah. Slovenija ima znana avtohtone vrste na podlagi fižola, potem zelja kot vemo in tako naprej. Se lahko zgodi, da čez nekaj let bodo te multinacionalke imele ekskluzivo prodaje semen in na podlagi tega seveda tudi bodo dvignile cene in še bolj udarile po kmetu, ki bo imel v bistvu samo en izhod v sili, to je kupovanje teh semen od številnih multinacionalk. Tako da so te teme, ki so v tem trenutku izredno pomembne, tudi zadnja afera v Sloveniji kar se tiče ponarejenega medu predvsem tudi ne samo po poreklu, ampak gre tudi za številne goljufive prakse, obstaja cela vrsta informacij, da je cela Evropska unija, kar se tiče recimo samo medu, velika tarča tudi kitajskega popolnoma ponarejenega meda in še ostalih, lahko bi rekel, praks, ki so v bistvu totalno nelojalna konkurenca tistim poštenim ljudem v verigi, kmetijskih verigah, ki na trg dajejo kvalitetno hrano za relativno majhno ceno. Tako da so to po vsej verjetnosti pomembna vprašanja, kot ste povedali. Tudi, tudi z SKP, kar se tiče administracije, zanima me samo ta obvezna praha. Jaz mislim, da se zadeve spreminjajo. Na področju tem spremljam zadnji teden to preiskavo škandala po razkritju časnika The Telegraph o evropskih sredstvih, ki jih je Timmermansova komisija kot nekdanjega podpredsednika, ki je bil zadolžen za zeleni prehod, dobesedno pošiljala v določene NVO, ki so izvajale pritisk tudi preko nekaterih medijev, kar se tiče a evropske in pa tudi nacionalne poslance, in preko tega spreminjali, lahko bi rekel, v radikalni del celo vrsto, celo vrsto direktiv, uredb in pa tudi nacionalnih zakonodaj. Zelo zanimiva zadeva, ki bo svoj epilog dobila po vsej verjetnosti tudi z novim sklicem Evropskega parlamenta, z novo komisijo in verjamem, da bo prišlo do neke revizije teh postopkov, tudi zakonodajnih. Kmetijstvo je bilo pod velikim udarom. Spomnimo se tudi pogajanja za SKP še pod prejšnjo vlado. To dobesedno nekatere zadeve se noben minister skoraj ni mogel pogajati, tudi prejšnji, to so bile kot neke dogme, dobesedno čez to nisi smel dvomiti in del tega je tudi SKP bil sprejet. Torej ogromno domačih nalog za tista sredstva, ki jih kasneje dobivaš, ogromno domačih zelenih nalog, če bi lahko temu rekel, ne, praha obvezna je ena izmed teh zadev in cela vrsta drugih, drugih nalog, ki jih dobivajo slovenski kmetje. Vemo še vedno, da ima Slovenija razpršeno kmetijstvo, imamo kmetije od 0 hektarjev, ki so, ki jih predstavljajo čebelarske kmetije, in pa tiste največjih nekaj podjetij, ki imajo večinoma v zakupu več kot 3 tisoč hektarjev. Tako, da nekatere zadeve lahko, bi rekel, podpiram tudi z vašega stališča. Nekatere zadeve bomo pa odprli tudi v Varšavi po vsej verjetnosti tekom COSAC-a in pa predvsem potem ob koncu predsedovanja Poljske, ko bo veliki COSAC, ko bo tja obiskala poleg mene tudi širša delegacija Odbora za zadeve Evropske unije, kjer bomo potem seveda tudi glasovali o določenih sklepih. Verjamem pa, da bomo neke stvari, na neke stvari opozorili in jih vrnili, lahko bi rekel, v neko predfazo torej tudi prejšnje komisije, ker vidimo, da prihaja na dan cela vrsta nekaterih podatkov in pa praks, ki niso dobre.

Zdaj, če še želi kdo pri tej točki razpravljati od kolegic in kolegov? Vidim, da ni več prijavljenih. Bom sedaj dal še vam, državna sekretarka, Eva Knez, besedo. Mislim, da je bilo neko malo vprašanje kolega Medica in pa tudi sam sem glede obvezne prahe postavil vprašanje. Izvolite.

Ja, glede žlahtnenja rastlin in teh nevarnosti, na to so mene tudi opozorili kolegi na ministrstvu, tako da je tudi naše stališče temu primerno že od začetka obravnave vseh teh predlogov. Tudi naše stališče se v tem času ni spremenilo. Mi želimo izredno strogo zakonodajo, kar se tiče novih genomskih tehnik, od označevanja, do vseh ocen tveganj, tako da tukaj imamo popolnoma enako stališče še vedno in tudi glasno zagovarjamo in predlogov, kot so zdaj trenutno na mizi, ne nameravamo podpreti. Kar se pa tiče prahe pa so neki indici, da bo do nekega razrahljanja prišlo, ampak kaj več pa v tem trenutku še ne morem povedati.