Spoštovani!

Pričenjam 12. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Člane in članice komisije lepo pozdravljam, prav tako pozdravljam tudi vse, ki ste vabljeni na sejo in ste se seje udeležili.

Obveščam vas, da nimam nobenih obvestil, da so zadržani, je pa Aleksander Reberšek najavil, da ga od 15. 30 ure dalje ne bo na seji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: Nič o invalidih brez invalidov, likvidacija podjetja CSS, d. o. o. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red kot je bil. Predlagan s sklicem.

In sicer imamo eno točko, to se pravi 1. NIČ O INVALIDIH BREZ INVALIDOV – LIKVIDACIJA PODJETJA CSS D.O.O.

Na sejo so bili vabljeni: Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Slovenski državni holding, Državni svet Republike Slovenije, Peter Svetina, varuh človekovih pravic, Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, Svet za invalide Republike Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo in Zagovornik načela enakosti. Dodatno pa smo vabili še Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, magistrico Vojko Martinčič, predsednico Zveze zavoda invalidskih podjetij Slovenije, Tomaža Čučnika, poslovodnega sekretarja Zavoda invalidskih podjetij Slovenije, Brigito Rutar, predsednico sindikata CSS d. o. o. in Uroša Zarnika, likvidacijskega upravitelja CSS d. o. o., ter dosedanjega direktorja družbe. Od vabljenih so se opravičili zagovornik načela enakosti, ki je sporočil, da se zahvaljuje za vabilo na nujno sejo, vendar se zaradi delovnih obveznosti naše seje ne morejo udeležiti in se opravičuje, potem Skupnost centrov za socialno delo, opravičil se je Državni svet Republike Slovenije, opravičil se je tudi direktor v Zarnik, ki je zapisal naslednje: "Spoštovani, vljudno se vam zahvaljujem za vaša povabila na seje, ki so predvidene v tem tednu. Na žalost vas moram obvestiti, da se sej zaradi nujnih obveznosti ne bo mogel udeležiti. Trenutno sem osredotočen na pripravo dokumentacije za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in prioritetno na številne aktivnosti povezane s prezaposlovanjem invalidov in drugih zaposlenih, ki pravkar potekajo. Ob polnem zavedanju pomembnosti vaših sej zagotavljam, da ostajam na voljo za vse nadaljnje informacije ali usklajevanja v zvezi s temo sej. Prosim, da me v primeru dodatnih vprašanj ali potreb po mojem prispevku kontaktirate na uroš.zarnik, css-ip.si. Hvala za razumevanje in vaše nadaljnje delo s spoštovanjem. Uroš Zarnik."

Prav tako se je smo dobili opravičilo SDH, ki je sporočil naslednje: "Spoštovani gospod Tanko. Obveščam vas, da se današnje seje ne bomo udeležili, ker so že včeraj predstavniki Slovenskega državnega holdinga sodelovali na skupni seji Odbora za delo, družino in socialne zadeve in Odbora Državnega zbora za gospodarstvo, kjer so podali pojasnila Slovenskega državnega holdinga v zvezi z likvidacijo podjetja CSS. Na seji so bili prisotni predstavniki vseh parlamentarnih strank. SDH je s podporo likvidaciji, ki jo je predlagal direktor, preprečil stečaj družbe in s tem omogočil aktivno iskanje prezaposlitvenih možnosti za vse invalide in v največji meri tudi za druge zaposlene. Kot smo že večkrat komunicirali, SDH glede na finančno in poslovno stanje ter status družbe žal ne sme vlagati dodatnih finančnih vložkov v družbo. Če pa bo minister Luka Mesec uspel zagotoviti dodatne subvencije za podporo ohranjanju delovnih mest invalidov na trenutni lokaciji, v okviru trenutne dejavnosti, pa bo Slovenski državni holding seveda nemudoma ustavil postopek likvidacije družbe. Ustavitev postopka likvidacije brez dodatnih subvencij s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa bi vodilo v stečaj družbe, kar je po naši oceni najslabša možnost za vse zaposlene, zlasti invalide. Ob tem še enkrat dodajamo, da so Slovenske železnice že posredovale ponudbo za zaposlitev vseh invalidov, glede na možnosti pa tudi ostalih zaposlenih. SDH bo, upoštevajoč zakonske omejitve, tudi v bodočih dneh in tednih aktivno podpiral izvedbo prezaposlovanja s ciljem, da se zagotovi ustrezno delo vsem invalidom in glede na možnost tudi ostalim zaposlenim v podjetju CSS. Slovenski državni holding bo spremljal potek seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in upoštevajoč zakonske omejitve skladno z možnostmi sledil morebitnim predlogom in pobudam, ki jih bo podala komisija. Žiga Debeljak in pa Janez Tomšič sta podpisnika tega dokumenta."

Po sklicu seje ste prejeli še gradivo, ki vam je bilo posredovano 22. 1. 2025 in danes na mizo še dva predloga sklepov, ene sem pripravil sam, druge so pripravili predstavniki koalicijskih strank. Sedaj pa pričenjam z obravnavo te točke in bom v uvodu dal nekaj pojasnil glede gradiv in vsega, vsega kar imamo na mizi.

Zdaj moramo vedeti, da so invalidska podjetja namenjena ne ustvarjanju dobička, ampak so namenjena predvsem ustvarjanju ali pa zagotavljanju drugih nalog, predvsem vključenosti invalidov v delovne procese in v družbo, samostojnosti invalidov in tako naprej. V invalidska podjetja so zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide gospodarske družbe posebnega pomena in predstavljajo neke vrste socialno ekonomijo, saj za invalide predstavljajo najpomembnejšo možnost za zaposlitev, podjetjem pa se nudijo spodbude, da se uredijo spodbude za zaposlovanje invalidov ter pravice do različnih oprostitev in olajšav. Zdaj, kot veste, mora biti v gospodarski družbi s statusom invalida najmanj 40 odstotkov zaposlenih invalidov in namen teh podjetij je torej tudi usposabljanje in zagotavljanje invalidov, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali ohraniti zaposlitve pri delodajalcih v običajnih delovnih procesih. Zdaj, povečanje zaposljivosti invalidov, njihova vključenost v družbo, odpravo ovir za njihovo delo in socialno aktivnost. Pri čemer se je potrebno zavedati, da imajo invalidi bistveno manjšo ali celo bistveno manjšo možnost za vključevanje na trg dela kot vsi ostali državljani. Tudi že naša ustava pravi, da je prepovedana kakršnakoli posredna ali neposredna diskriminacija.

Zdaj moram v uvodu povedati, da je v koaliciji, da imate, da imajo vladne stranke v koalicijski pogodbi napisano zelo eno lepo poglavje, ki se glasi za nič o invalidih brez invalidov in tam imate napisanih, kar veliko stvari, ki so smiselne, ki so potrebne, da se pač ta načela izvajajo. Zdaj, če pogledamo ta konkreten primer vidimo, da so nekateri postopki tekli povsem mimo invalidov. Se pravi, da invalidi v te postopke pravzaprav na nek ustrezen način niso bili vključeni, ampak so bili postavljeni pred dejstvo.

Jaz imam tu pred sabo tudi letna poročila oziroma letno poročilo družbe CSS d.o.o. Škofja Loka za leto 2023. V tem poročilu je, so napisane zadeve, ki bi morali pri upravljavcu državnega premoženja oziroma Slovenskem državnem holdingu zazvoniti vsi alarmi. Treba je ugotoviti, da so tudi ostala letna poročila, predhodna letna poročila zelo podobna, zelo podobna. In glede na to, da naj bi bil Slovenski državni holding skrben upravljavec slovenskega državnega premoženja se lahko vprašamo, kako Slovenski državni holding za to premoženje sploh skrbi. Zdaj, kolikor sem obveščen, je ta direktor Zarnik pač bil po skupščini družbe, ki je bila avgusta meseca potrjen za tretji mandat direktorja, za tretji mandat direktorja ob vseh teh slabih poslovnih rezultatih, ki jih je izkazovalo podjetje in tako naprej. Zdaj, na skupščini je dobil tudi razrešnico. To se pravi, da nima pravzaprav nobene odgovornosti. Skupščina Slovenskega državnega holdinga je Vlada Republike Slovenije. Minister Mesec je dejal, da kot predstavnik lastnika, to se pravi član skupščine, ker je to vlada, ne more priti do podatkov, določenih podatkov o poslovanju in načrtih družbe, kar je pravzaprav nepojmljivo, da Slovenski državni holding pred skupščino, to se pravi pred Vlado skriva podatke za katere je zaprosil resorni minister. In zdaj, če je tako skrivnostno to poslovanje Slovenskega državnega holdinga na tem, kot je na tem primeru tudi v primeru drugih gospodarskih družb, se človek vpraša ali je tudi v ostalem delu tako poslovanje, da se potrjujejo mandati, da se pušča poslovanje in tako naprej tako kot je. Navsezadnje na vsaki skupščini, na vsaki letni skupščini se obravnava letna poročila vsake gospodarske družbe. In kot sem prej povedal, mislim, da je povsem neprimerno, da je Slovenski državni holding osem ali devet let pustil direktorja na funkciji ob tako, bi rekel, slabih letnih poročilih, ob tako slabih letnih poročilih in da se je pravzaprav letos nenadoma zgodilo po skupščini ta, ne vem, ugotovitev, da je treba to invalidsko podjetje pač spraviti v likvidacijo. Glejte, če gledamo koliko zaupanja je ta direktor uživa v Slovenskem državnem holdingu potem, in so vedno našli neke rešitve za zaposlovanje te gospodarske družbe v preteklosti s takim ali drugačnim državnim vložkom, potem bi lahko tudi v tem primeru sprejeli določene ukrepe, če bi to bilo pravočasno. Ampak, kar je tukaj tudi problem, jaz mislim, da je bila Vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga pravočasno obveščena o namerah in to že najkasneje poleti, če ne pa vsaj takrat ali pa še prej, ko je pač zunanji revizor dal mnenje k letnemu poročilu. Zdaj to, da se je nekaj pač prišlo novembra meseca je popolno sprenevedanje. To se je dogajalo že ob pripravi poročila, Poročila se oddaja februarja meseca, če se ne motim, letna poročila, to se je vedelo, ko se je delalo, bi rekel to nadzorstveno oziroma revizijsko poročilo zunanjega revizorja. To se je vedelo na skupščini, ki je bila meseca avgusta in to, da se je potem začelo to odločati v novembru mesecu je pač stil dela, da se potem nekaj na hitro naredi in se prah poleže in se zadeve umaknejo. Zdaj v tem primeru moramo ugotoviti, da se je država, država, vlada pokazala, kot slab lastnik državnega premoženja. Zdaj v Sloveniji je tam cirka 140, 150 ali celo več invalidskih podjetij, ki so vsa v zasebni lasti, se pravi, imajo gospodarske družbe, lastniki ni država, razen dveh, in v tistih gospodarskih družbah invalidskih podjetij pač nismo zaznali, ali so kakšne poslovne težave. Nismo zaznali, ali so kakšne poslovne težave, kar pomeni, da tiste invalidske družbe delajo na ustrezen način, da so tudi vodene na ustrezen način, jim poslovanje zagotavlja preživetje, tudi na trgu, ob ustreznih pomočeh države, ki so za vse te družbe enake. In menim, da je to eden ključnih problemov pri tem. Ob tem pa predpostavljam, da ima direktor te družbe približno plačo v višini plače predsednika Vlade. Predpostavljam, glejte, in to pomeni, da ima bistveno višjo plačo kot poslanec, ker v teh gospodarskih družbah, kjer je lastnik država, niso zadeve tako na tesno narejene, ampak so, bom rekel, po mojem vedenju, kar vem, zelo tako na lahko narejene z enormnimi zneski, kar zadeva plačilo poslovnih partnerjev oziroma direktorjev teh družb.

Pa še mogoče vprašanje. Zdaj iz dopisov sem zaznal, da je imel ta direktor tudi svetovalca, ki je bil tudi najbrž nagrajen mnogo bolje kot so bili zaposleni v tem invalidskem podjetju. Zdaj se tudi sprašujem, kakšne direktorje imamo, če rabijo, bi rekel svetovalca? Ne vem, imajo tudi v zasebnih gospodarskih družbah svetovalce, direktorji, recimo invalidsko podjetje s 40 zaposlenimi ima svetovalce, imate gospodarsko družbo, ki ima 70, 100 zaposlenih pa nimajo zunanjih svetovalcev. Torej, v bodoče je bilo za razmisliti, da bi namesto direktorjev imenovali za direktorja svetovalce, tako da bi se vsaj ene funkcije znebili. Moram reči, da sem to, kar sem zaznal tako v medijih, kot ob spremljanju včerajšnje seje pravzaprav zgrožen, pravzaprav zgrožen zato, ker je s tem, ko se v ta postopek, ob umanjkanju vseh, bi rekel ob pomanjkanju vseh poslovnih funkcij Slovenskega državnega holdinga na relaciji do tega podjetja, pa najbrž tudi še kakšnega drugega, ob vsem tem zaupanju do direktorja,(Nadaljevaje) da se je pripeljalo zadevo v fazo, ko je to pač, ko se bo na tak ali drugačen način zaključilo. Slovenski državni holding, kot sem prej prebral ta dopis je prišel tik pred sejo, pač žogico vrača ministrstvu, če bo sprejelo oziroma predlagalo kakršnekoli ukrepe in bodo nemudoma ustavili postopek likvidacije. Glejte, polagam vam na roko na srce, na dušo, kakorkoli in tudi predlogi naših sklepov gredo v to smer, da o tej varianti razmislite. Je pa problem, da se s tem, ko se pač invalide postavlja v tak položaj in krši 2. člen Ustave, se pravi, da država ni več socialna in pravna država. To je ključno pri tem. In predlagam, da vsi, ki boste pač dobili besedo, da se uprete oziroma tudi posvetite temu vprašanju kako reševati ta problem. Zdaj jaz mislim, da to, da to širimo na vsa ostala invalidska podjetja in tako naprej, je irelevantno. Tu se moramo pogovoriti o tem konkretnem primeru firme v državni lasti, to se pravi ene in druge. Se pravi bom rekel krovne holding in pa seveda tudi družbe, ki opravlja pač gospodarsko dejavnost na tak ali drugačen način. Toliko bi imel za povedati v tem uvodu.

Sedaj pa predlagam, da gremo naprej, in sicer, preden bom dal besedo naprej, sem dobil zdaj ta hip dve opravičili, in sicer poslanca Jurija Lepa nadomešča Dušan Stojanovič, obratno je, Jurij Lep nadomešča Dušana nadomešča Dušana Stojanoviča in Bojan Čebela nadomešča Miho Lamuta.

Zdaj pa bi dal besedo najprej ministru za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Luki Mescu. Izvolite.

Hvala lepa, in lepo pozdravljeni!

Včeraj sem obširno razlagal stališče Ministrstva za delo na Odboru za delo in na Odboru za gospodarstvo, tako da se bom probal čim manj ponavljati. Kot prvo, rad bi še enkrat poudaril, da s strani ministrstva za delo bomo naredili vse, da invalidi zaposleni v podjetju CSS Škofja Loka, bodisi obdržijo svoja delovna mesta v podjetju, kjer delajo zdaj, bodisi se prezaposlijo na vsaj enako dobra delovna mesta v bližnji okolici. V tej smeri bomo gradili v naslednjih dveh tednih. Skratka, po eni strani, kot sem povedal včeraj, pripravljamo z neodvisnimi finančnimi strokovnjaki analizo ki bo povedala ali je to, kar nam je SDH v svojem kratkem poročilu poslal resnična slika podjetja. Se pravi, da podjetje posluje v izrazito negativnem poslovnem okolju, da ima visoke fiksne stroške, da ima slabo oziroma negativno dobičkonosnost, da ima stare in neprimerne prostore, da ima dotrajano strojno opremo, da, večina posojil in dokapitalizacij se porablja za reševanje preteklih likvidnostnih težav in da je kapitalsko neustrezno in zato na koncu tega piše, da je iz te analize razvidno, da podjetje nima primernega ali dobičkonosnega poslovnega modela in da firme ni možno prestrukturirati na osnovi finančnih in ekonomskih kazalnikov za prestrukturiranje. To je zaključek, do katerega prihaja SDH. Mi smo dali delati svojo analizo, s katero bomo upam, da dobili drugačno sliko. To analizo bom najprej predstavil zaposlenim, se z njimi pogovoril. In takrat tudi pričakujete to v prvem tednu februarja sprejel odločitev ali gremo sklep o likvidaciji podjetja spodbijati. Namreč noben minister za delo, to sem danes preverjal kakšna je pravna praksa, še ni uporabil tega instituta. Jaz sem ga pripravljen uporabiti, ampak ne na svojo pest in ne na način, da bi bili zaposleni še bolj na škodi kot so že tako, ko so jih potisnili v negotovost. Ta institut bom uporabil po tem, ko dobim analizo in če ugotovimo, da bo to v korist zaposlenih. O tem se bom odločil prvi teden februarja, ko dobim jasno sliko in jasne številke v tej analizi pred sabo. Sicer pa kot je predlagatelj povedal, se tukaj odpira kar nekaj vprašanj, predvsem za Slovenski državni holding. Tudi mene zanima, zakaj je bil direktor dva meseca pred odločitvijo, da bo kot direktor podjetja podal zahtevek za likvidacijo, imenovan za tretji mandat? Mislim, da bi bilo postopanje odgovornega lastnika ravno obratno, najprej bi menjal poslovodstvo, če podjetje ne izkazuje dobrih poslovnih rezultatov, potem pa lahko se pogovarjamo o bolj drastičnih ukrepih, ne pa, da je poslovodstvo nagrajeno še z enim mandatom in dva meseca po sprejemu tega mandata firmo pošilja v stečaj. Mislim, da imamo tukaj en zelo nezaslišan način upravljanja državnega premoženja.

Drugo vprašanje, ki se odpira, je to, zakaj je likvidacija in zakaj ne stečaj. To vprašanje sem tudi sam postavil skupini, ki pripravlja finančno analizo za ministrstvo za delo. Namreč, ob hitrem pogledu na številke vidimo, da podjetje pravno gledano ni nesolvenčno. Ni nesolvenčno. Ima dovolj osnovnih sredstev in kapitala, ima pa terjatve do upnikov, in da ima pa, v poročilu je jasno, da padajo naročila, ampak zakaj je likvidacija in zakaj ne stečaj. To je tudi vprašanje, na katerega bomo morali v naslednjih tednih odgovoriti.

In pa tretje, če že zaključujejo, da je likvidacija edina možnost, zakaj ni bila ta pospremljena z dogovorom z zaposlenimi, da bi se prezaposlili na vsaj enako dobro plačana delovna mesta. To so tri vprašanja na katera bom tudi sam kot minister za delo iskal odgovore v naslednjih tednih in mislim, da so bistvena, da razrešimo ne samo vprašanje upravljanja podjetja CSS, ampak tudi vprašanje upravljanja drugih podobnih podjetij, ki so v državni lasti. Namreč predlagatelj je pravilno ugotovil, da je invalidskih podjetij v Sloveniji 150, 154 vseh skupaj, jih je pa kar nekaj v državni lasti, večinsko sta to v SDH, CSS in Bodočnost. SDH ima poleg tega delež v manjšinski delež v nekaterih potem imajo pa velike slovenske firme hčerinska invalidska podjetja, Slovenske železnice, pošta, premogovnik Velenje, in tako naprej, in glede na to, da je to steber ki več tisoč invalidom v Sloveniji omogoča vključenost v življenje in delo, in glede na to, kakšno prakso vidimo v podjetju CSS, je zame edini možen zaključek tega, te žalostne zgodbe, da strategija upravljanja državnih naložb potrebuje drugačne kazalce za upravljanje invalidskih podjetij. To niso navadne portfeljske naložbe. To so podjetja, ki so v prvi vrsti ustanovljena za to, da omogočajo in nudijo delo invalidom.

Hvala lepa.

Zdaj predlagam, da gremo naprej po listi vabljenih. Opozarjam ali pa povem vam, da razprave vas ne bom omejeval, tako da si vzemite pač in povejte tisto, kar mislite.

Naslednji, naslednjemu dam besedo, je namestniku Varuha človekovih pravic, doktor Jožetu Ruparčiču.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane članice in člani komisije, povabljeni gostje!

Dovolite mi, da vam v imenu institucije Varuha človekovih pravic naklonim nekaj razmišljanj o temi, ki jo danes obravnavamo, likvidaciji podjetja CSS d.o.o. Primer je še en v vrsti tistih, ki odpirajo vprašanje vključevanja invalidov v odločitvene procese, kar ima lahko dolgoročne posledice za njihovo socialno in ekonomsko blaginjo. Podjetje CSS, ki je v večinski državni lasti, je za mnoge invalide predstavljalo pomemben vir zaposlitve, saj je nudilo delovna mesta kar 19 osebam z invalidnostjo, kar je pomemben podatek v kontekstu zaposlovanja invalidov na trgu dela. Kjer se ti pogosto soočajo z ovirami pri iskanju primerne zaposlitve, pa tudi njenemu ohranjanju. Čeprav je odločitev za likvidacijo podjetja prišla kot nujen korak za preprečitev stečaja, pa je bila sprejeta brez ustreznega vključevanja vseh relevantnih deležnikov, zlasti zaposlenih, ki so neposredno prizadeti, torej invalidov.

Nič o invalidih brez invalidov je načelo, ki bi moralo biti temelj vseh odločitev, ki zadevajo osebe z invalidnostjo. Vendar pa tudi pri varuhu žal ugotavljamo, da v primeru likvidacije podjetja to načelo ni bilo v zadostni meri upoštevano. Vključevanje vseh deležnikov v odločitve, ki vplivajo na njihove pravice in življenje, je ključnega pomena za zagotavljanje pravičnosti in enakih možnosti, kar v instituciji varuha stalno opozarjamo. Izključevanje iz procesa odločanja je lahko problematično ne samo z vidika spoštovanja človekovih pravic zaposlenih, ampak tudi z vidika temeljnih načel, na katerih temelji pravna država in zaščita človekovih pravic. Država ima izjemno odgovornost pri zaščiti vseh svojih državljanov, zlasti najranljivejših skupin kot so invalidi, nujno je, da s tresočo roko sprejema odločitve, ki imajo za posledico zmanjšanje socialne varnosti kogarkoli, še posebej pa invalidov in ima, če res ni nobene druge izbire kot je likvidacija podjetja, pripravljen alternativni načrt, da že tako ranljivo skupino ne obremenjuje še dodatno. Ključno je transparentno delovanje in vključevanje deležnikov v postopke odločanja ter iskanje rešitev, ki ohranjajo socialno varnost za vse, ki so v delovnem razmerju v takšnih podjetjih. Obenem je nujno, da država več pozornosti nameni povečanju podpore invalidskim podjetjem ter iskanju trajnostnih rešitev, ki bodo omogočile nadaljevanje njihovega delovanja in s tem omogočile ohranitev delovnih mest za invalide. Treba pa je še dodatno razvijati in izvajati programe, ki bi podjetjem ponujali spodbude za zaposlovanje invalidov. Okrepiti je treba sodelovanje s podjetji, ki zagotavljajo delovna mesta za invalide, ter podpreti njihov razvoj k večji konkurenčnosti in stabilnosti na trgu. Zagotoviti je treba več. Večjo dostopnost delovnih mest za invalide, pomagati pri ustvarjanju priložnosti za njihovo zaposlovanje v različnih industrijah in sektorjih, zagotavljati tehnične in človeške vire, ki bodo olajšali dostop do teh delovnih mest ter o možnostih zaposlovanja in zaposlitve izobraževati vse deležnike.

Naj ob koncu še enkrat poudarim, da morajo biti odločitve, ki vplivajo na življenje invalidov, sprejete ob njihovem aktivnem sodelovanju, ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja njihovih pravic, interesov in dostojanstva, saj je le tako mogoče dosledno izvajati ustavno načelo enakih možnosti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj bi dal besedo Anji Čermelj, generalni sekretarki Sindikata obrti in podjetništva.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Zdaj, preden začnemo med seboj razpravljati, bi želela opomniti za koga smo danes tukaj. To so vsi zaposleni v družbi CSS, predvsem 19 invalidov, govorimo o velikem številu invalidov, ki so od meseca oktobra v hudi negotovosti, v hudi stiski. Moram povedati, da sklepi, ki so bili včeraj sprejeti na skupni seji Odbora za gospodarstvo in Odbora za delo, so priporočilni in v ničemer, resnično v ničemer ne rešujejo situacije in stiske teh ljudi. Ti ljudje rabijo rešitev zdaj in rabijo takoj. Politika je še enkrat dokazala in pravzaprav javno potrdila, da preprosto ne dela za ljudi in da dela mimo ljudi. Verjamem, da so predstavniki SDH iz včerajšnje seje odšli pomirjeni: glejte, zaledje je bilo pokrito. Predlog, pravzaprav to je rešitev, ki ga ponuja Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije in je izvedljiv, v tem trenutku izvedljiv in prinaša rešitev. V ta sindikat so včlanjeni skoraj vsi zaposleni v tistem podjetju in pričakujemo sprejetje sledečih zavez, gre za smiselno celoto vzporednih aktivnosti. Minister za delo, gospod Luka Mesec naj razveljavi sklep o likvidaciji gospodarske družbe CSS. Prvi ga bo in mislim, da je prav, da ga. SDH se kot večinski lastnik in upravljavec državnega premoženja potrudi in angažira, ker namreč doslej se ni, da se družbi s strani nekega drugega državnega podjetja v večinski državni lasti pridobi en sam posel, ki ohrani likvidnost podjetja in s tem onemogoči oziroma prepreči stečaj. Vlada predloži Državnemu zboru predlog spremembe strategije upravljanja državnih naložb in to naložbo opredeli kot strateško. Včeraj smo ugotovili, da se to da. Državni zbor predlog potrdi po nujnem postopku. Tudi to se da. Družbeniki razrešijo trenutnega direktorja oziroma likvidacijskega upravitelja. Ponovimo, gre za eno in isto osebo. Pripravi se jasen načrt razvoja in posodobitve družbe, optimizira število zaposlenih in se jo dokapitalizira. Če lahko SDH dokapitalizirala v novembru 2024 študentski dom Korotan na Dunaju, torej dokapitalizirala je opeko in stene v višini 1,9 milijona evrov, lahko poskrbi tudi za ljudi, sploh za invalide. Nenazadnje bi lahko SDH kot večinski lastnik v javnem pozivu naročnikom in dobaviteljem pozvala tudi k nevlaganju morebitnih izvršb s stavkom, da so začeli izpolnjevati svoje delovne in moralne dolžnosti, ter bodo naredili vse, da se podjetje reši. To je želja zaposlenih. Mi smo se pogovarjali danes zjutraj, to je želja zaposlenih in vse drugo, kar bo sprejeto, ni želja zaposlenih in govorite mimo zaposlenih brez invalidov. In pravzaprav, to je tudi odziv javnosti, potrjuje, da so na strani delavcev, da razumejo, da ne gre samo za delo ali pa samo za podjetje, sploh pa ne za denar, ampak za socialno vključenost in za smisel, in da je treba za ljudi vselej poskrbeti in da so ljudje vedno na prvem mestu. Vse, kar bo imelo drugačen izid, se bo izkazalo kot delo, kot vaše delo v škodo ljudi.

Prebrala bom besedilo, ki ga je direktor Zarnik pošiljal naokrog drugim delodajalcem takrat, ko je že vedel kakšni so rezultati finančne analize neodvisnega finančnega svetovalca, ki jo SDH skriva. Ne glede na rezultat naročene analize, verjetno je izid te naročene analize točno tak, kot ga je SDH želel, so besede direktorja zadosti povedne. Jaz mislim, da jih bo vsak v tej dvorani ali pa širše razumel. V e-obvestilih konec novembra 2024 je podjetje pohvalil, zapisal je: "Glede na to, da imamo dobre kupce, da povprečni letni promet v višini cirka 1,8 do dva milijona evrov ni zanemarljiv, bi bilo škoda ne izkoristiti tega potenciala in nadaljevati z delom."

In zdaj pa še tole. Naredili smo različne simulacije, verjetno z SDH jem in analize poslovanja, tudi v primeru najslabšega scenarija s 30 zaposlenimi, z 20 odstotkov manjšimi prihodki od prodaje, bi že prihodnje leto lahko poslovanje zaključili pozitivno. Zakaj se podjetje likvidira? Ob tem še nekaj podatkov, tega še nismo povedali, ki osvetljujejo način poslovanja direktorja in pomanjkanje nadzora s strani Slovenskega državnega holdinga. Glejte, stroški gostovanja na Telekomu zaradi novega IRP, se pravi računalniškega programa, ki se v štirih letih ni implementiran, so bili 51000 evrov. SDH teh podatkov ne vem, če jih ima. Mi smo jih pridobili zato, ker je sindikat svojo nalogo opravil. Program Panteon 27 tisoč evrov. Za zeta bivšega svetovalca v podjetju 49 tisoč evrov. Sindikat je opravil svojo nalogo. Zdaj samo vprašanje, ali jo bo tudi politika ali boste tiho?

Hvala lepa.

Nadaljujemo z gosti. Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za vabilo in za besedo.

Moram reči, da ste prej govorniki povedali pravzaprav že vse tisto, kar bi sicer jaz. Mogoče rečem samo, prihajam iz invalidske organizacije in naša naloga je seveda poskrbeti za to, da bi se invalidi priučili, naučili in potem tudi zaposlili tako, da bi lahko bili čim bolj samostojni in enakovredni deležniki pač v našem socialnem okolju. Zato ne bi ponavljal vsega tega, kar je bilo pred mano rečeno, ker moram reči, da ni besede, stavka, s katerim se ne bi strinjal in bi podprl vse to, kar je bilo povedano.

Morda pa na kratko rečem samo to, v kolikor bomo razmislili o tem primeru in spremenili neke politike, kot smo danes že slišali, da se uvršča invalidska podjetja v skupino podjetij, ki je samo interes, dobiček, se pravi portfeljske naložbe, kar je sicer nenavadno, ker lastniki si dobička pri invalidskih podjetjih tako ali tako ne moremo deliti. Mi smo pač ne na koncu koncev smo izpadli zelo mali solastnik, ker nimamo sredstev za dokapitalizacijo, država jih je pa imela, da bi morda, se pravi, spremenili ta pogled na invalidska podjetja. Morda pa je to tudi en impulz, da se sprejme nacionalni akcijski načrt. Slovenija ima akcijski načrt, mislim, da ga pa parlament še ni sprejel. To sta potem neka podlaga tudi za naprej, bi rekel, v smislu razpisov in podobnih možnosti, ki bi jih podjetja morda lahko imela skozi, ne vem, razpise, naročila in podobno. Tako da mi vsekakor upamo, da se bo našla varianta preživetja. Morda, to moram reči, da seveda z ekonomskega vidika mi zelo težko ocenjujemo. Ta vidik ni popolnoma zanemarljiv, zavedamo se, v kakšnem svetu živimo. Mislimo pa, da ne more biti pa edini zveličavni kriterij in mu je potrebno ob rob dati vsaj še kakšen drug vidik, ki bi lahko uravnotežil minus, ki je približno v višini na letni ravni, mislim da dveh ali treh plač delavcev, verjetno pa celo manj kot je plača direktorja. Hvala lepa. Zaenkrat ne bi rad dolgo vezal to.

Hvala lepa.

Besedo dajem Brigiti Rutar, predsednici sindikata CSS d. o. o., gospa, besedo imate.

Izvolite besedo.

Jaz bom samo izjavila to, da me zelo, zelo boli tale kockanje na hrbtih invalidov. Zelo boli, ker bom rekla, od korone naprej, to je od leta 2020, mi nismo v firmi imeli enega sestanka z direktorjem, do letos septembra, ko nas je sklical, da smo v slabi kondiciji. Ampak v septembru je še zmeraj upal, da se bo našel način, da nas bodo dokapitalizirali in da bomo delali naprej. Od septembra naprej je šlo vse navzdol. Dajte, prosim vas, bodite ljudje, glejte na invalide drugače kot na zdrave ljudi, ker invalidom, marsikakšnemu pri nas pomeni vse, da pride v službo, da pride med ljudi, da pride, da se usedemo skupaj, da kakšno rečemo, pojemo skupaj malico, glejte, njim je to vse. In res me boli, da se tako kockamo. Hvala.