Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 94. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 94. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, 4. februarja, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 61.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 94. izredne seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC OBRAČUNA VISOKE OMREŽNINE ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Miroslavom Gregoričem in Janijem Prednikom.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja magistru Miroslavu Gregoriču. Izvolite.

Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 94. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena in prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 94. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, 4. februarja, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 61.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 94. izredne seje Državnega zbora določen.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC OBRAČUNA VISOKE OMREŽNINE ZA GOSPODINJSKE ODJEMALCE V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Miroslavom Gregoričem in Janijem Prednikom.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja magistru Miroslavu Gregoriču. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci.

Omrežnina je eden izmed temeljnih virov za obratovanje, vzdrževanje, investicije v širitev prenosnega omrežja Elesa in distribucijskega omrežja elektrodistribucijskih podjetij. Zaradi navedenega naj bi bila določitev omrežnine rezultat širokega družbenega soglasja. Agencija za energijo je novembra 2022 sprejela akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki ga je do konca lanskega leta osemkrat popravila - videti je, da ga je testirala na vzorcu cele, cele Slovenije. Omrežnina bazira na študiji, ki so jo pripravili skupaj s špansko univerzo, vendar Španci take takega modela niso sprejeli. MOPE je načelno podpiral potrebo po prenovi sistema omrežnine, ki je še iz bivše države, a je ves čas opozarjal, da so določene težave, ki jih je treba rešiti pred uvedbo. Tudi odbor za infrastrukturo je bil kritičen in pozival agencijo k ponovnemu premisleku. Akt se je začel uporabljati s prvim 10. 2024, tik pred nastopom višje sezone. Stara metodologija obračunavanja omrežnine je temeljila na postavki za moč in postavki za energijo. Postavka za moč je bila enotna čez celo leto in je bila vezana na moč varovalk, postavka omrežnine z energijo pa je bila sestavljena iz energije prevzete v času visoke tarife in nižje tarife. Pri stari omrežnini ali pa sistemu je bil večji del omrežnine vezan na energijo. S prenovo metodologije je pa sedaj prestavljena omrežnina, da je poudarek na moči, in sicer na dogovorjeni moči, ki se izračuna iz povprečja treh meritev konic v 15-minutnem intervalu v vsakem časovnem bloku od 1 do 4. Če pa teh špic ni, se vzame minimalna dogovorjena moč v višini 27 ali 31 ali 34 procentov priključne moči. Poleg tega je treba dodati še omrežnine na presežno moč za 15-minutne intervale za dejansko moč pri uporabniku preseže dogovorjeno, če dejanska moč pri uporabniku preseže dogovorjeno moč. Iz torej enotne tarifne postavke za moč čez celo leto je je agencija ustvarila dve sezoni višjo pozimi, štiri mesece in nižjo poleti, osem mesecev, ter pet časovnih blokov, ki so razporejeni glede na modele obremenitev omrežja. Teh pet časovnih blokov je agencija razdelila pozimi, na tri za delovni dan in tri za ne delovni dan in enako poleti. In agencija je neodvisno določila tudi tarifo za moč in tarifo za energijo, in ta je bila dvakrat spremenjena v času delovanja novega sistema že. Tarifa za moč v časovnem bloku je trenutno v bloku ena je trenutno 3,42250 evrov na kilovat, tarifa v časovnem bloku 2 je 3,75-krat nižja, v bloku tri 21-krat nižja in v četrtem bloku 855-krat nižja od prvega bloka. V petem bloku, torej prost dan poleti je tarifa nič. Tarife za energijo med bloki ena do pet se zelo..., tarife za energijo med bloki ena do pet, se pa zelo malo razlikujejo. In žal ni nikjer pojasnjeno, zakaj je tako veliko razmerje tarif za moč med časovnimi bloki, in zakaj tako takšni procenti moči glavnih varovalk za minimalno dogovorjeno moč. Povprečni, s tem še zlasti gospodinjski odjemalec, ki poleg tega nima v hiši merilnika trenutne moči veljavnih metodologij obračuna električne energije zaradi kompleksnosti ne more razumeti, zato tudi posledično ne more uspešno prilagajati svojega odjema električne energije. Trenutno veljavni sistem omrežnin tako kaznuje vse investitorje v OVE in zavira zeleni prehod in ga ne spodbuja. Glavni cilj predloga zakona ni poseg v omrežninsko metodologijo, ampak časovno omiliti posledice, ki nastanejo zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči. In sicer, glavna sprememba je v tem, da bo omejeno za januar in februar 2025, bodo tarifne postavke za dogovorjeno obračunsko moč v časovnem bloku ena za gospodinjske odjemalce razbremenjene na raven tarifnih postavk časovnega bloka dva, kar bo zmanjšalo finančno breme omrežnine za gospodinjstva v času visoke sezone. Upamo, lahko, da bo Agencija za energijo kot je najavila na posvetu Energetika in regulativa, do nove zimske sezone, poenostavila sistem z manj časovnimi bloki, spremenila določanje obračunske moči ter zmanjšala faktorje med časovnimi bloki. Ta zakon bo zmanjšal za cirka 19 milijonov zbrano omrežnino in ta izpad bo pokrila družba Eles.

Amandmaji upoštevajo v največji meri pripombe ZPS. Na osnovi povedanega predlagam Državnemu zboru, da ta predlog zakona podpre. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci.

Omrežnina je eden izmed temeljnih virov za obratovanje, vzdrževanje, investicije v širitev prenosnega omrežja Elesa in distribucijskega omrežja elektrodistribucijskih podjetij. Zaradi navedenega naj bi bila določitev omrežnine rezultat širokega družbenega soglasja. Agencija za energijo je novembra 2022 sprejela akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, ki ga je do konca lanskega leta osemkrat popravila - videti je, da ga je testirala na vzorcu cele, cele Slovenije. Omrežnina bazira na študiji, ki so jo pripravili skupaj s špansko univerzo, vendar Španci take takega modela niso sprejeli. MOPE je načelno podpiral potrebo po prenovi sistema omrežnine, ki je še iz bivše države, a je ves čas opozarjal, da so določene težave, ki jih je treba rešiti pred uvedbo. Tudi odbor za infrastrukturo je bil kritičen in pozival agencijo k ponovnemu premisleku. Akt se je začel uporabljati s prvim 10. 2024, tik pred nastopom višje sezone. Stara metodologija obračunavanja omrežnine je temeljila na postavki za moč in postavki za energijo. Postavka za moč je bila enotna čez celo leto in je bila vezana na moč varovalk, postavka omrežnine z energijo pa je bila sestavljena iz energije prevzete v času visoke tarife in nižje tarife. Pri stari omrežnini ali pa sistemu je bil večji del omrežnine vezan na energijo. S prenovo metodologije je pa sedaj prestavljena omrežnina, da je poudarek na moči, in sicer na dogovorjeni moči, ki se izračuna iz povprečja treh meritev konic v 15-minutnem intervalu v vsakem časovnem bloku od 1 do 4. Če pa teh špic ni, se vzame minimalna dogovorjena moč v višini 27 ali 31 ali 34 procentov priključne moči. Poleg tega je treba dodati še omrežnine na presežno moč za 15-minutne intervale za dejansko moč pri uporabniku preseže dogovorjeno, če dejanska moč pri uporabniku preseže dogovorjeno moč. Iz torej enotne tarifne postavke za moč čez celo leto je je agencija ustvarila dve sezoni višjo pozimi, štiri mesece in nižjo poleti, osem mesecev, ter pet časovnih blokov, ki so razporejeni glede na modele obremenitev omrežja. Teh pet časovnih blokov je agencija razdelila pozimi, na tri za delovni dan in tri za ne delovni dan in enako poleti. In agencija je neodvisno določila tudi tarifo za moč in tarifo za energijo, in ta je bila dvakrat spremenjena v času delovanja novega sistema že. Tarifa za moč v časovnem bloku je trenutno v bloku ena je trenutno 3,42250 evrov na kilovat, tarifa v časovnem bloku 2 je 3,75-krat nižja, v bloku tri 21-krat nižja in v četrtem bloku 855-krat nižja od prvega bloka. V petem bloku, torej prost dan poleti je tarifa nič. Tarife za energijo med bloki ena do pet se zelo..., tarife za energijo med bloki ena do pet, se pa zelo malo razlikujejo. In žal ni nikjer pojasnjeno, zakaj je tako veliko razmerje tarif za moč med časovnimi bloki, in zakaj tako takšni procenti moči glavnih varovalk za minimalno dogovorjeno moč. Povprečni, s tem še zlasti gospodinjski odjemalec, ki poleg tega nima v hiši merilnika trenutne moči veljavnih metodologij obračuna električne energije zaradi kompleksnosti ne more razumeti, zato tudi posledično ne more uspešno prilagajati svojega odjema električne energije. Trenutno veljavni sistem omrežnin tako kaznuje vse investitorje v OVE in zavira zeleni prehod in ga ne spodbuja. Glavni cilj predloga zakona ni poseg v omrežninsko metodologijo, ampak časovno omiliti posledice, ki nastanejo zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči. In sicer, glavna sprememba je v tem, da bo omejeno za januar in februar 2025, bodo tarifne postavke za dogovorjeno obračunsko moč v časovnem bloku ena za gospodinjske odjemalce razbremenjene na raven tarifnih postavk časovnega bloka dva, kar bo zmanjšalo finančno breme omrežnine za gospodinjstva v času visoke sezone. Upamo, lahko, da bo Agencija za energijo kot je najavila na posvetu Energetika in regulativa, do nove zimske sezone, poenostavila sistem z manj časovnimi bloki, spremenila določanje obračunske moči ter zmanjšala faktorje med časovnimi bloki. Ta zakon bo zmanjšal za cirka 19 milijonov zbrano omrežnino in ta izpad bo pokrila družba Eles.

Amandmaji upoštevajo v največji meri pripombe ZPS. Na osnovi povedanega predlagam Državnemu zboru, da ta predlog zakona podpre. Hvala lepa.

Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Tomažu Lahu. Izvolite.

Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Tomažu Lahu. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi poudaril, da je glavni cilj predloga zakona omiliti posledice, ki so nastale zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev, kot je bilo to uveljavljeno z aktom o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje, ki ga je sprejela Agencija za energijo in je začel veljati 1. 10. 2024, z namenom omilitve posledic in vpliva visokih stroškov omrežnine na gospodinjske odjemalce v višji sezoni se za to odjemno skupino tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč v časovnem bloku ena začasno za meseca januar in februar 2025 izenačijo s tarifnimi postavkami časovnega bloka dva, pri čemer se hkrati za ta čas omrežnina za obračunsko moč ne obračuna. Predstavnica Vlade je izrazila podporo predlogu zakona in izpostavila, da je upravičeno, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve. Analize Ministrstva za okolje, podnebje in energijo kažejo, da bodo pri gospodinjskem odjemu s sončnimi elektrarnami ter toplotnimi črpalkami na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 odstotkov. Gre za nesorazmeren dvig pri najbolj ranljivi odjemni skupini, ki je bil uveden brez ustreznega prehodnega obdobja, ob tem pa tudi ni bilo zasledovano načelo postopnosti pri prehodu iz enega v drugi omrežninski sistem.

V razpravi je bila iz Poslanske skupine NSi podana ocena, da predlog zakona ne rešuje bistva težave, predvsem pa ne zajema poslovnih odjemalcev, ki prav tako plačujejo nesorazmerno visoke stroške energije oziroma omrežnine. Posledično je Poslanska skupina NSi vložila amandmaje s katerimi je predlagala, da se nujni ukrepi za omilitev posledic obračuna omrežnine uvedejo tudi za poslovne odjemalce. Glede omenjenih amandmajev je predsednik odbora pojasnil, da njihova vsebina presega določbo tretjega odstavka 129. člena Poslovnika, ki določa, da se lahko z amandmaji predlagajo le novi členi, ki vsebujejo rešitve izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona, amandmaji PS NSi pa predstavljajo novo vsebino, ki mora biti predmet novega zakonodajnega postopka, njihova obravnava v okviru tega postopka pa bi pomenila kršitev več faznosti zakonodajnega postopka zato odbor o teh amandmajih ni glasoval.

Iz poslanske skupine SDS pa je bila izražena kritika Vladi in koaliciji, ker bi se po njihovem mnenju glede problematike visokih cen omrežnine morali odzvati prej, in sicer bi lahko od agencije še v času priprave nove metodologije pridobili natančnejša pojasnila o učinkih obračunavanja omrežnine. V zvezi z vsebino predloga zakona so opozorili, da ukrep za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine zajema samo letošnji januar in februar, čeprav so bili višji računi iz tega naslova izdani že za november in december lanskega leta. Posledično ni pravega razloga, da tudi november in december ne bi bila vključena v predlog zakona, zato so pozvali k oblikovanju in sprejemu amandmaja s katerim bi ukrep delnega znižanja stroška veljal tudi za ta dva meseca. Koalicijski poslanci so zavrnili kritike, da bi morala vlada oziroma koalicija reagirati prej, saj je bil novi način obračunavanja omrežnine s strani agencije z vidika stroškov za odjemalce večkrat predstavljen kot neproblematičen. Po trditvah agencije je bilo namreč za predvidevati, da bodo na primer, gospodinjski odjemalci, ki porabljajo izredno malo električne energije, tudi po novem načinu obračunavanja plačevali približno enako ali celo manj, v praksi pa se je izkazalo, da so tudi takšne odjemalce doletele drastične podražitve.

Poudarili so, da so predstavljenim predvidenim izračunom novega obračunavanja s strani agencije verjeli, ko pa se je po prejemu prvih računov izkazalo, da gre pri nekaterih odjemalcih tudi za ekstremne dvige, je koalicija nemudoma reagirala in pripravila ta predlog zakona. Po razpravi je odbor sprejel več amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi poudaril, da je glavni cilj predloga zakona omiliti posledice, ki so nastale zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev, kot je bilo to uveljavljeno z aktom o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektro operaterje, ki ga je sprejela Agencija za energijo in je začel veljati 1. 10. 2024, z namenom omilitve posledic in vpliva visokih stroškov omrežnine na gospodinjske odjemalce v višji sezoni se za to odjemno skupino tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč v časovnem bloku ena začasno za meseca januar in februar 2025 izenačijo s tarifnimi postavkami časovnega bloka dva, pri čemer se hkrati za ta čas omrežnina za obračunsko moč ne obračuna. Predstavnica Vlade je izrazila podporo predlogu zakona in izpostavila, da je upravičeno, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve. Analize Ministrstva za okolje, podnebje in energijo kažejo, da bodo pri gospodinjskem odjemu s sončnimi elektrarnami ter toplotnimi črpalkami na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 odstotkov. Gre za nesorazmeren dvig pri najbolj ranljivi odjemni skupini, ki je bil uveden brez ustreznega prehodnega obdobja, ob tem pa tudi ni bilo zasledovano načelo postopnosti pri prehodu iz enega v drugi omrežninski sistem.

V razpravi je bila iz Poslanske skupine NSi podana ocena, da predlog zakona ne rešuje bistva težave, predvsem pa ne zajema poslovnih odjemalcev, ki prav tako plačujejo nesorazmerno visoke stroške energije oziroma omrežnine. Posledično je Poslanska skupina NSi vložila amandmaje s katerimi je predlagala, da se nujni ukrepi za omilitev posledic obračuna omrežnine uvedejo tudi za poslovne odjemalce. Glede omenjenih amandmajev je predsednik odbora pojasnil, da njihova vsebina presega določbo tretjega odstavka 129. člena Poslovnika, ki določa, da se lahko z amandmaji predlagajo le novi členi, ki vsebujejo rešitve izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona, amandmaji PS NSi pa predstavljajo novo vsebino, ki mora biti predmet novega zakonodajnega postopka, njihova obravnava v okviru tega postopka pa bi pomenila kršitev več faznosti zakonodajnega postopka zato odbor o teh amandmajih ni glasoval.

Iz poslanske skupine SDS pa je bila izražena kritika Vladi in koaliciji, ker bi se po njihovem mnenju glede problematike visokih cen omrežnine morali odzvati prej, in sicer bi lahko od agencije še v času priprave nove metodologije pridobili natančnejša pojasnila o učinkih obračunavanja omrežnine. V zvezi z vsebino predloga zakona so opozorili, da ukrep za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine zajema samo letošnji januar in februar, čeprav so bili višji računi iz tega naslova izdani že za november in december lanskega leta. Posledično ni pravega razloga, da tudi november in december ne bi bila vključena v predlog zakona, zato so pozvali k oblikovanju in sprejemu amandmaja s katerim bi ukrep delnega znižanja stroška veljal tudi za ta dva meseca. Koalicijski poslanci so zavrnili kritike, da bi morala vlada oziroma koalicija reagirati prej, saj je bil novi način obračunavanja omrežnine s strani agencije z vidika stroškov za odjemalce večkrat predstavljen kot neproblematičen. Po trditvah agencije je bilo namreč za predvidevati, da bodo na primer, gospodinjski odjemalci, ki porabljajo izredno malo električne energije, tudi po novem načinu obračunavanja plačevali približno enako ali celo manj, v praksi pa se je izkazalo, da so tudi takšne odjemalce doletele drastične podražitve.

Poudarili so, da so predstavljenim predvidenim izračunom novega obračunavanja s strani agencije verjeli, ko pa se je po prejemu prvih računov izkazalo, da gre pri nekaterih odjemalcih tudi za ekstremne dvige, je koalicija nemudoma reagirala in pripravila ta predlog zakona. Po razpravi je odbor sprejel več amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

Hvala lepa. Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, magistrici Tini Seršen, državni sekretarki na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Izvolite.

Hvala lepa. Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, magistrici Tini Seršen, državni sekretarki na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Izvolite.