Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani ostali prisotni!

Začenjam 26. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti naslednji član odbora: Franc Breznik in pa na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Sara Žibrat namesto Lucije Tacer in pa Branko Zlobko na nezasedenem mestu.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O BANČNIŠTVU, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Pojasnila ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in mnenje komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekal 6. 2. 2025. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD, Levica, in sicer k 8., 11., 12., 13., 19., 26., 51., 55., 68., 77. ter 79. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, magistra Saša Jazbec, državna sekretarka.

Spoštovana, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Ključni cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu je uskladitev nacionalne bančne zakonodaje s predpisi Evropske unije. S predlogom zakona se tako dodatno nadgrajujejo še nekatere določbe Zakona o bančništvu, s čimer se želi povečati učinkovitost bonitetnega nadzora bank v praksi. Zdaj dovolite, da res na kratko povzamem poglavitne rešitve, ki jih zajema predlog zakona. Povzame se jih lahko v sedmih vsebinskih sklopih. Eno je prenos direktive glede digitalne operativne odpornosti v finančni sektor, v skladu s tem se dopolnjujejo določbe Zakona o bančništvu v smeri nadgradnje notranjega upravljanja, zahtev pri načrtih neprekinjenega poslovanja, pri ocenah tveganj, pri pripravi načrta sanacije, glede digitalne operativne odpornosti in poročanja.

Drugič je uskladitev z Uredbo o trgih kripto sredstev glede tega se med seboj finančne, se med finančne storitve dodajo tri nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke, in sicer izdajanje elektronskega denarja vključno z žetoni elektronskega denarja, izdajanje žetonov vezanih na sredstva ter storitve v zvezi s kripto sredstvi.

Tretjič, predlog zakona prinaša tudi direktivo glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa, pri čemer se določi pravna podlaga za pošiljanje informacij evropski 1. točki dostopa v zvezi z izvajanjem nadzora bank.

Četrtič, uskladitev z nekaterimi določbami direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti in sicer se uvaja revizorjevo poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti.

Petič. Nadalje se obstoječe definicije pojmov uskladijo z definicijami iz uredbe o spremembi Uredbe glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag.

Šestič je tudi prenos direktive o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, pri čemer se določa večja jasnost glede uporabe določb, ki urejajo tako imenovane kreditne družbe, torej velike investicijske družbe, ki so po zakonodaji EU obravnavane kot kreditne institucije, ker nad njimi nadzor izvaja Evropska centralna banka.

In sedmič, s predlogom tega zakona se odpravijo še nekatere neskladnosti prenosa direktive v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala, na katere nas je opozorila Evropska komisija. Poleg teh sprememb, ki so povezane s prenosi EU direktiv, se pa s predlogom spreminjajo še nekatere določbe Zakona o bančništvu z namenom, da se poveča učinkovitost bonitetnega nadzora bank. Recimo določi se, da je po novem banka vlagatelj vloge za upravljanje člana funkcije upravnega odbora banke, uprave banke oziroma nadzornega sveta in ne več kandidat kot to velja do sedaj. Potem se omogoči možnost uporabe portala ECB preko katerega se lahko predložijo vloge in informacije v zvezi z nadzornimi postopki enotnega mehanizma nadzora. Ukinja se dodatni revizijski pregled, s čimer se zmanjšajo administrativne in stroškovne obremenitve bank. Predlaga se podaljšanje obdobja, v katerem mora biti letno poročilo z revizorjevimi poročili dostopno na javni spletni strani banke, s čimer se ta obveznost uskladi z ostalo zakonodajo. Zagotovi se pravna podlaga za nadzorniški dialog v okviru nadzorniškega pisma ter pravna podlaga za pošiljanje poročila banki o preliminarnih ugotovitvah v zvezi z izvedenim inšpekcijskim pregledom. In pa predlaga se podaljšanje zastaralnega roka v zvezi s postopki o prekrških, ki jih vodi Banka Slovenije, upoštevaje kompleksnost teh postopkov in dejstva, da zaradi tega vse več postopkov zastara; podaljšanje zastaralnega roka je tako nujno za zagotovitev učinkovitega sankcioniranja.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi amandmaji koalicije, ki odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti oziroma izboljšujejo jasnost predlaganega zakonskega besedila. Vlada z njimi soglaša, zato predlagam, da besedilo predloga zakona vključno z amandmaji koalicije podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Damjana Mlakar.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in dala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili zlasti na vprašanje skladnosti posameznih rešitev z vidika varstva osebnih podatkov ter načela jasnosti in določnosti predpisov, opozorili pa smo tudi na nomotehnične pomanjkljivosti besedila predloga zakona. Z amandmaji poslanskih skupin koalicije so pripombe iz mnenja ustrezno naslovljene, posredovana pa so bila tudi pisna pojasnila Ministrstva za finance, ki dodatno pojasnjujejo oziroma obrazlagajo posamezne rešitve. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? (Da.)

Izvolite, državni svetnik gospod Leopold Pogačar.

Predsedujoča, spoštovani poslanke, poslanci, predlagatelji!

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 24. seji 29. januarja obravnavala predlog zakona, ki je pred nami. Predlog zakona je predstavil sekretar magister Robert Petek, vodja Sektorja za bančništvo iz Ministrstva za finance, ki je pojasnil, da je ključni cilj predloga zakona prenos oziroma uskladitev nacionalne bančne zakonodaje s predpisi Evropske unije. S predlogom zakona se dodatno nadgrajujejo še nekatere določbe Zakona o bančništvu, s čimer se želi povečati učinkovitost, boniteta bonitetnega nadzora bank v praksi. Ob vsebinsko bogati predstavitvi je državne svetnice in svetnike zanimalo samo še to, ali je predlog zakona usklajen z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora; s strani predlagatelja je bilo pojasnjeno, da še ne, vendar da bo predlog zakona usklajen do zasedanja Odbora Državnega zbora za finance. Predlagatelj je tudi pojasnil, da pripombe ZPS Državnega zbora na prvi pogled niso vsebinske narave, temveč bolj v smislu boljših formulacij določenih zadev in se jih bo vključilo v predlog zakona. Komisija je navedeni predlog soglasno podprla. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem člen 1 do 7, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne vidim želje po razpravi in prehajam naprej.

V razpravo dajem 8. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ni želje po razpravi in glasujemo o amandmaju.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člena 9 in 10, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ne vidim želje.

V razpravo dajem 11. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 7 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 12. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 7 jih je glasovalo za in nihče proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 13. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Ne vidim želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, 7 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 14 do 18, katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi in jo zaključujem.

V razpravo dajem 19. člen in pa amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 20 do 25, v katerem ni vloženih amandmajev, ni želje.

V razpravo dajem 26. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin SD, Svoboda, Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 27 do 50, katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 51. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda, Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 52 do 54, v katerem ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 55. člen in amandma k temu členu Poslanske skupine SDS Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 56 do 67, h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 68. člen in amandma Poslanske skupine SDS Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 69 do 76, s katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 77. člen in amandma k temu členu Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavlja, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 78. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 79. člen in pa amandma k temu členu Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? (Ne.)

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavlja, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še zadnja dva člena, 80 in 81, h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi in zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.)(Proti nihče.)

Ugotavlja, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila. In določiti moramo še poročevalca in predlagam, da sem to jaz.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE O INFORMACIJAH, KI SPREMLJAJO PRENOS SREDSTEV IN NEKATERIH KRIPTOSREDSTEV, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so vabljene predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in pa Državnega sveta.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 6. 2. 2025. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 4., 5., 6., 7., 10., 11., 12., 13., 14. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka magistra Saša Jazbec.

Spoštovani, še enkrat hvala za besedo.

Leta 2023 sta bili na ravni Evropske unije sprejeti dve uredbi, ki se nanašata na ureditev trga kriptosredstev, in sicer Uredba o trgih kriptosredstev in pa Uredba o informacijah, ki spremljajo prenos sredstev in nekaterih kriptosredstev. Uredba o trgih kriptosredstev določa regulativni okvir za trge kriptosredstev, ki zagotavlja posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih Evropske unije o finančnih storitvah. Uporablja se za fizične in pravne osebe in tudi za nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi v Evropski uniji. Kot kriptosredstvo tako ta uredba opredeljuje digitalno predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije. Druga uredba, torej o informacijah, ki spremljajo prenos sredstev in nekaterih kriptosredstev, katere izvajanje ureja predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, pa prinaša posodobljena pravila o informacijah o plačnikih in prejemnikih plačil, ki spremljajo prenose sredstev predvsem s pravili o informacijah o orginatorjih in upravičencih, ki spremljajo prenose kriptosredstev, vse z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma. Ob zavedanju, da kriptosredstvo pomeni digitalno predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, so zaradi svojega globalnega dosega, predvsem pa hitrosti s katero je mogoče izvesti transakcije in možnosti za anonimnost, ki jo ponuja njihov prenos, tovrstna sredstva še toliko bolj dovzetna za kriminalno zlorabo tudi v čezmejnih primerih. Za učinkovito obravnavanje tveganj, ki nastajajo s prenosom kripto sredstev je zato ključnega pomena, da se tudi za to področje določijo vnaprej določene informacije. In glede na navedena tveganja uredba zato določa, da mora ponudnik plačilnih storitev plačnika v zvezi s kripto sredstvi zagotoviti da vsak prenos kripto sredstev spremljajo vnaprej določene informacije o originatorju in o upravičencu. Originator je tako oseba, ki ima račun s kripto sredstvi pri ponudniku storitev, naslov razpršene evidence ali napravo, ki dopušča hrambo kripto sredstev. Upravičenec pa je oseba, ki je predvideni prejemnik prenosa kripto sredstev, pri čemer se bodo morali zagotoviti enaki podatki kot za orginatorja. Uredba o kateri govorimo, se uporablja neposredno, potrebno pa je zagotoviti njeno izvajanje, zato se s predlogom tega zakona določa organe, ki bodo pristojni za nadzor nad izvajanjem uredbe in sankcije. Pristojni nadzorni organi nad ponudniki storitev v zvezi s kripto sredstvi, ki se ukvarjajo s kripto sredstvi, bodo Banka Slovenije, agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in sicer glede na zavezance, ki jih že nadzirajo v skladu s sektorsko zakonodajo. Poleg tega so s predlogom zakona določene tudi sankcije za kršitev določb uredbe, ker le te namreč presegajo višino glob, ki jih sicer določa zakon, ki ureja prekrške. Tudi tu je bilo k predlogu zakona, so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi amandmaji koalicije, ki jih podpiramo, ker pomenijo izboljšanje zakonodajnega oziroma zakonskega besedila.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe naj pojasnim predvsem navedbo, da predlagano sankcioniranje prekrškov po predlogu zakona odstopa od veljavne sistemske prekrškovne ureditve v Zakonu o prekrških. Tega dejstva se zavedamo, ampak glede na besedilo EU uredbe, katere izvajanje urejamo s predlogom zakona, ni mogoče na drugačen način urediti sankcioniranja prekrškov kot na način, ki je predlagan. Če bi določili izjeme od določb zakona, ki ureja prekrške, bi bil zakon v tem delu neskladen z EU uredbo, ki sicer velja neposredno.

Spoštovani! Na podlagi navedenega predlagamo, da predlog zakona, vključno s predlaganimi amandmaji v celoti podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Katarina Kralj.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniških nalog in pripravila pisno mnenje. Zdaj glede na to, da je večina naših pripomb ustrezno upoštevanih v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin mnenja ne bom povzemala, je pa že gospa državna sekretarka uvodoma opozorila na našo sistemsko pripombo glede skladnosti prekrškovnih določb s sistemskim zakonom o prekrških, na kar Zakonodajno-pravna služba že ves čas opozarja. Seveda se strinjam z gospo državno sekretarko, da bi v primeru upoštevanja teh določb prišlo do kršitve uredbe EU, zato se je tega pravnega problema treba lotiti tako, da se, da se novelira Zakon o prekrških, da bo glede na to, da je teh zakonov čedalje več, da se bo sistemska ureditev spremenila, ker drugače se sistemska narava zakona povsem izgublja. Opozorila bi pa samo še na to, da bi morale biti določbe o prenehanju veljavnosti posameznih določb Zakona o plačilnih storitvah, ki jih vsebuje predlog novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je prav tako v zakonodajnem postopku, glede na njihovo vsebino predmet končnih določb tega zakona ne pa prehodnih določb kot že omenjenega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ker spadajo v to v ta predlog zakona. Hvala.