Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in poslanci, vsi vabljeni in ostali prisotni na današnji seji odbora, en lep dober dan!

Začenjamo s 14. sejo odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da se, da so na današnji seji zadržani in se seje ne more udeležiti poslanec Felice Ziza, medtem ko pa s pooblastili kot nadomestni člani sodelujejo naslednji poslanci oziroma poslanke: poslanec Aleksander Reberšek nadomešča poslanko Ivo Dimic, Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika, magister Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanca Dušana Stojanović in poslanec Žan Mahnič nadomešča poslanca Zvonka Černača. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik točke z dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA, ki ga je v obravnavo v Državni zbor posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka 6. februarja 2025, kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. K 1. točki so bili vabljeni predlagatelji zakona, torej skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja poslanec Žan Mahnič, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, dodatno smo povabili tudi predstavnike Inštituta za raziskave in razvoj Utrip in Slovenskega združenja za kronične nalezljive bolezni, gospoda Mateja Koširja in gospoda Franca Zalarja, predstavnika Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni in predstavnika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

V poslovniškem roku smo prejeli en amandma, in sicer k 1. členu Poslanske skupine SDS. Predlagam odboru, da opravimo razpravo o vseh amandmajih in členih skupaj, torej da jo združimo v skladu s 128 členom Poslovnika, nato pa bi opravili glasovanje najprej o amandmajih in nato še o vseh členih zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Potem pa predajam kar besedo predlagatelju zakona, in sicer poslancu Žanu Mahniču.

Izvolite.

Dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in poslanci, vsi vabljeni in ostali prisotni na današnji seji odbora, en lep dober dan!

Začenjamo s 14. sejo odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da se, da so na današnji seji zadržani in se seje ne more udeležiti poslanec Felice Ziza, medtem ko pa s pooblastili kot nadomestni člani sodelujejo naslednji poslanci oziroma poslanke: poslanec Aleksander Reberšek nadomešča poslanko Ivo Dimic, Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika, magister Nataša Avšič Bogovič nadomešča poslanca Dušana Stojanović in poslanec Žan Mahnič nadomešča poslanca Zvonka Černača. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik točke z dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA, ki ga je v obravnavo v Državni zbor posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka 6. februarja 2025, kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. K 1. točki so bili vabljeni predlagatelji zakona, torej skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja poslanec Žan Mahnič, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, dodatno smo povabili tudi predstavnike Inštituta za raziskave in razvoj Utrip in Slovenskega združenja za kronične nalezljive bolezni, gospoda Mateja Koširja in gospoda Franca Zalarja, predstavnika Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni in predstavnika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

V poslovniškem roku smo prejeli en amandma, in sicer k 1. členu Poslanske skupine SDS. Predlagam odboru, da opravimo razpravo o vseh amandmajih in členih skupaj, torej da jo združimo v skladu s 128 členom Poslovnika, nato pa bi opravili glasovanje najprej o amandmajih in nato še o vseh členih zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Potem pa predajam kar besedo predlagatelju zakona, in sicer poslancu Žanu Mahniču.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica.

Kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem!

Zdaj, sprememba, predlog spremembe zakona, ki je pred nami je pred nami zaradi dveh razlogov. Prvi je, ker so se na Slovensko demokratsko stranko obrnili številni posamezniki, predvsem številni predsedniki kulturnih, športnih, turističnih in drugih društev in pa posamezniki, ki organizirajo glasbene koncerte, športne prireditve in tako naprej. In pa drugi razlog zakaj smo vložili ta zakon je, da se odpravi nezakonito stanje, ki je v praksi. Se pravi o čem govorimo, govorimo o Zakonu o omejevanju porabe alkohola, kjer piše v 12. členu sledeče: "Da se pač alkohola, da je prepovedana prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost". Se pravi, govorimo o športnih igriščih, ki so zraven šole in verjemite mi, da 90 procentov občin ima športno igrišče edino in samo tisto, ki je zraven šole in je tako pripadajoči objekt vzgojno izobraževalnemu objektu. Govorimo o športnih dvoranah, ki so prav tako v krepki, krepki večini del objekta oziroma spadajo po objekt, kjer poteka proces vzgoje in izobraževanja, govorimo o šolskih športnih telovadnicah po domače rečeno. Govorimo o tem primeru v avlah osnovnih šol, ki so marsikje edino zbirališče za razno razne dogodke, kulturne dogodke, koncerte, kajti večnamenskih dvoran vemo, da v vseh krajih ni. Tam, kjer so, posamezno so praviloma v nekem večjem kraju, v neki večji krajevni skupnosti ali pa tam, kjer je sedež občine.

Kakšno je trenutno stanje? Trenutno stanje je, da je stanje nezakonito. Se pravi, obstajajo številne slike, če greste na event, boste videli vabila na različne koncerte, na različne športne prireditve, ki se odvijajo kje? Odvijajo se v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Se pravi, koncerti potekajo v šolskih športnih telovadnicah, kulturne prireditve potekajo v avli osnovnih, srednjih šol, poleti športni dogodki, ki jih organizirajo športna društva potekajo na športnih igriščih, Košarka, floorball, odbojka, nogomet, skratka vse to poteka na pripadajočih objektih, ki so objekti vzgoje in izobraževanja. In na teh prireditvah seveda za to, da organizator poleg vstopnine, tam pa sploh, kjer vstopnine ni, še dodatno zasluži, se prodaja tudi pijača, se pogosto tudi, kje je prodaja hrana in seveda med pijačo se prodaja tudi alkohol. Govorimo predvsem o pivu in vinu, redko, redko kje je, tudi žgane pijače. In to stanje je nezakonito. In glede na zakon se to ne bi smelo dogajati in na nas so se obrnili številni posamezniki, ki jih pač skrbi, da bi zaradi tega, ker to kljub, kljub prepovedi zakona počnejo, da bi jih doletela kazen. Zdaj slišati je tudi, da pač se vlada tega zaveda, se, številne vlade so tega že zavedale, predvsem pa se zdravstveni inšpektorat tega zaveda in da obstaja tiho nenapisano pravilo, da se pač ne nadzoruje tega, kar bi lahko bil problem in potem tudi bum efekt. In zaradi tega predlagamo v Slovenski demokratski stranki, da se trenutno nezakonito stanje spremeni v zakonitega, ampak seveda še vedno v mejah normale. Se pravi, da se lahko na takšnih prireditvah, dejavnostih, ki potekajo v objektih in na pripadajočih zemljiščih, da se tam še vedno lahko toči alkohol v času, ko dejavnost ne poteka. Se pravi, mi predlagamo sledeče: V objektih in na pripadajočih zemljiščih se, se pravi prepovedana je uporaba in pa prodaja alkohola v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja in zdravstvena dejavnost in potem dodamo v času, ko dejavnost poteka. Se pravi v času pouka dopoldanskega in v času popoldanskih šolskih in obšolskih dejavnosti. Se pravi, vse to, kar trenutno se dogaja in pač organizirajo posamezniki, ki se s tem ukvarjajo, koncerte, prireditve, športne prireditve, kulturne prireditve, različna društva, da se omogoči tudi zakonsko, legalno tudi prodaja in pa točenje alkohola. Seveda v času, ko tam ne poteka zdravstvena dejavnost, ko ne poteka dejavnost vzgoje in izobraževanja. Pri čemer je treba jasno poudariti, da omejitev alkohola tako ali tako velja na starost 18 let. Se pravi imamo še, imamo samo dve možnosti, se pravi ali pustimo aktualno stanje, kakršno je in vse poteka naprej tako kot poteka, ali pa sprejmemo ta predlog in dovolimo točenje in pa prodajo alkohola tudi na teh, v teh objektih, na teh pripadajočih zemljiščih za čas, ko ne poteka dejavnost vzgoje in izobraževanja. Zdaj, da je bila pri Vladi resnična zagata kako temu nasprotovati, bom prebral nekaj nebuloz oziroma pravljic iz stališča Vlade, kaj ste napisali v obrambo temu, da se tega ne sprejme. Se pravi, ob tem velja izpostaviti na motiv predlagatelja, da preko spremembe zakona omogoči pitje alkohola med drugim tudi na prireditvah, ki so neposredno namenjene mladoletnim osebam, kot na primer maturantskim plesom. Povejte mi kolegice in kolegi, kateri maturant je na svojem maturantskem plesu mladoleten? Jaz sem generacija 90, moja generacija je imela maturantski ples leta 2009, glejte, kolegice in kolegi, imeli boste priliko, gospod Janev, tovarišica Sukič, in boste potem razlagali svoje, svoje videnje o tem zakonu Se pravi, tudi na maturantskih plesih. Naj povem, da je pač, smo se dogovorili s kolegom Ferencem, ki je poslanec madžarske narodne manjšine, ki je želel ta zakon najprej spremeniti v smislu, da obstaja izjema samo za maturantske plese, ampak smo se potem pač skupaj dogovorili, da gremo v to smer, ki je širša in pa, ki zajema vse, da se odpravi trenutno stanje, ki ni v skladu z zakonom. Se pravi, jaz za mojo generacijo vem, generacija 90 smo bili, aprila 2009 smo imeli maturantski ples, smo bili stari vsi že 19 let. Poleg tega jaz kar sem takrat poznal, so vsi dijaki tam v spremstvu staršev, skrbnikov, skratka, starejših oseb praviloma in vemo, da Zakon o omejevanju uporabe alkohola že tako določa starostno mejo na 18 let. Tako da to tukaj pade.

Zdaj, drugo, drugi argument, ki je privlečen iz petnih žil, ste zapisali sledeče: Vlada nadalje meni, da bi bilo v primeru sprejetja predlagane spremembe nemogoče tehnično uveljavljati oziroma jasno razmejiti čas, ko poteka osnovna dejavnost in čas, ko ta ne poteka. Glejte, spoštovana Vlada, kolegice in kolegi, ko nekdo rezervira športno dvorano za organizacijo športnega dogodka ali za organizacijo koncerta je jasno kaj, da takrat dejavnost vzgoje in izobraževanja v športni dvorani ne more potekati, ker je športna dvorana rezervirana za določen dogodek oziroma, če bi potekala, tega dogodka ne bi mogli biti, ker bi bila športna dvorana zasedena. Isto avla osnovne šole. Kdaj je lahko proslava v avli osnovne šole? Ja, takrat ko je avla frej. Se pravi, večinoma so proslave kdaj, ob šestih, sedmih zvečer, ko pouka ni več, ko obšolskih dejavnosti v avli ni več. Kdaj so koncerti? Petki, sobote, nedelje zvečer, ko ni ne pouka ne šolskih in obšolskih dejavnosti v tisti športni dvorani. Tako da tisti, ki je to pisal zdaj, očitno zadeve ne pozna, že dolgo ni bil v kakšni šoli oziroma da bi si pogledal kako kakšna dejavnost, koncerti, športne prireditve potekajo. Potem ste zapisali: V primeru uveljavljene rešitve na dejavnosti vzgoje in izobraževanja ni moč omejiti na primer na formalno sprejet šolski urnik. Saj je dejavnost vzgoje in izobraževanja širša ter hkrati pogosto nepredvidljiva. Zato bi v praksi lahko prihajalo do konfliktov med aktivnostmi, tako v časovnem smislu kot v smislu enakega razumevanja osnovnih dejavnosti. Hkrati velja opozoriti, da so določeni tipi površin, ki jih sprememba zajema, v praksi ves čas na voljo učencem in dijakom. Dajte mi povedati, kako je lahko športno igrišče, kjer ga je rezerviralo športno društvo, da bo tam v soboto potekal nogometni turnir, hkrati na voljo učencem in dijakom. Ja, ne more biti, vam iz prakse povem, si grem kakšno zadevo pogledati, takrat nihče drug ne more iti. Igrati nogometa, kadar je rezervirano za športno prireditev, ne moreš ti v športni telovadnici metati na koš, če tam poteka koncert Siddharte ali pa Modrijanov. Jaz ne vem kako ste si to predstavljali, ko ste pisali, hkrati pa napišete učencem in dijakom: učenci so vsi pod 18, za njih velja meja 18 let, dijaki pa so 18 let, nekateri že v tretjem letniku, vsi ostali pa v četrtem. Se pravi, ne drži, to, ne, ne drži to, napisali ste dva, tri argumente in noben ne zdrži oziroma pokaže samo to, da ne poznate stanja v praksi. Mi smo tukaj v mandatu 2014-2018 sprejemali predlog, takrat ga je predlagal Jani Möderndorfer, ker je bilo prepovedano, celo prepovedano točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah, govorimo o, takrat je Jani Möderndorfer seveda to predvsem vložil zaradi Stožic, ampak vseeno. Je športna prireditev, ki ni, se pravi, tega zakona se takrat nismo lotili, se pravi za športne prireditve, ki potekajo v športnih objektih, ki so, lahko temu rečem, ločeni od objektov za šport, dejavnost vzgoje in tako naprej, vzgojno-izobraževalno dejavnost smo takrat sprejeli, da se lahko ponovno točijo prodaja alkoholne pijače zaradi tega, ker je pač fer in pravično, da organizatorju, ki organizira športno prireditev, ki organizira kulturno prireditev, da mu omogočimo, seveda, s tem ko gre v neko takšno organizacijo tudi, tudi zaslužek. Glejte, tisto, kar vas skrbi, ne, in na kar se vi tukaj noter nanašate, glejte, zato ker bo, ker bo nekdo spil dva piva na koncertu Modrijanov. Tej državi ne bomo imeli enega pijanca več ali pa enega manj, če ga ne bo smel spiti. Gre se za to, da v Sloveniji imamo neko tradicijo, ki traja že dolgo časa, to pa je, da se ob vseh določenih takšnih dogodkih, vedno so prodajale tudi pijače, tako alkoholne kot nealkoholne, in se še danes, kljub temu, da imamo v zakonu zapisano, da se ne bi smele. Tako da, obstajata samo dve možnosti, ali da se to nadzoruje, kar jaz mislim, da je nesmiselno, ker je tega veliko in ker je prav, da pustimo tistim organizatorjem, ki določene stvari organizirajo, tudi zaslužiti oziroma da se ta zakon sprejme. V marsikaterem kraju imajo nekaj prireditev na leto. To so večinoma prireditve ob dnevu državnosti, ob občinskih praznikih, ob kulturnem prazniku kot smo ga imeli v soboto in te prireditve se organizira tam, kjer ni večnamenske dvorane izven šolskih prostorov, se organizira bodisi v telovadnici, bodisi v avli osnovne šole ali pa v kakšnem večjem prostoru, ki ga osnovna šola ima, ampak praviloma je to avla. In po takšnih dogodkih je logično, da je tudi zakuska. Organizira jo zakusko in seveda tam lahko spiješ kozarec ali dva vina, lahko spiješ pivo in to organizirajo občine, to organizira nenazadnje, tja hodijo, kolegice in kolegi, na razno razne otvoritve, tudi ministri pridejo trak prerezati in tudi minister spije deci vina v osnovni šoli, ki ga je še, kar sem bil jaz do zdaj na otvoritvah, smo z ministri nazdravili. Nenazadnje, ko smo odprli obvoznico v Železnikih, je bila zakuska na igrišču, se pravi, v šolskem, pred šolo, tam smo s kolegom Mescem nazdravili z deci vina, ga nisem slišal, da bi rekel, ne smemo, ne smemo, kar zakon tako prav, ali pa da bi nam dali samo pomarančni sok, ker zakon tako prav. Skratka, imamo stanje, ki ga bomo imeli še naprej, kljub temu, da vi zmajujete z glavo, tudi vi ne pijete pomarančnega soka, kolegice in kolegi, ko hodite po tem na, tamle v Cankarjevem domu spodaj, pijete šampanjec, ko so zakuske po proslavah. Zdaj že dolgo nisem bil na proslavi, mogoče bom pa letos. Šel sem za to, da vas malo poslikam, da bomo imeli foto material, ampak glejte, fajn je biti načelen, ne da se pred kamere kažeš nekaj, ne drugje, pa potem nekaj drugega delaš, ne samo zato, ker je to pač, mislite, da je to v redu.

Skratka, mi predlagamo, da se aktualni zakon prilagodi na stanje, kakršno imamo v praksi, da se v primeru, ko v šolskih prostorih ali pa na šolskem okolišu pripadajočih objektih, da se omogoči, kadar ni dejavnosti vzgoje in izobraževanja in nekdo organizira bodisi športno bodisi kulturno prireditev, da se omogoči tudi seveda prodaja alkoholnih pijač, ki že zdaj poteka nezakonito, mi pa pač predlagamo, da se zakon spremeni na ta način, da bo to zakonito, in da ne bo nobenih problemov, da ne bo seveda se potrebno organizatorjem bati ali bo prišla inšpekcija ali bo potem nekaj letni proračun društva šel za to, ker bo treba plačati kazen, in tako naprej. Tako da toliko za uvod, hvala lepa.

Hvala za besedo, predsednica.

Kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem!

Zdaj, sprememba, predlog spremembe zakona, ki je pred nami je pred nami zaradi dveh razlogov. Prvi je, ker so se na Slovensko demokratsko stranko obrnili številni posamezniki, predvsem številni predsedniki kulturnih, športnih, turističnih in drugih društev in pa posamezniki, ki organizirajo glasbene koncerte, športne prireditve in tako naprej. In pa drugi razlog zakaj smo vložili ta zakon je, da se odpravi nezakonito stanje, ki je v praksi. Se pravi o čem govorimo, govorimo o Zakonu o omejevanju porabe alkohola, kjer piše v 12. členu sledeče: "Da se pač alkohola, da je prepovedana prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost". Se pravi, govorimo o športnih igriščih, ki so zraven šole in verjemite mi, da 90 procentov občin ima športno igrišče edino in samo tisto, ki je zraven šole in je tako pripadajoči objekt vzgojno izobraževalnemu objektu. Govorimo o športnih dvoranah, ki so prav tako v krepki, krepki večini del objekta oziroma spadajo po objekt, kjer poteka proces vzgoje in izobraževanja, govorimo o šolskih športnih telovadnicah po domače rečeno. Govorimo o tem primeru v avlah osnovnih šol, ki so marsikje edino zbirališče za razno razne dogodke, kulturne dogodke, koncerte, kajti večnamenskih dvoran vemo, da v vseh krajih ni. Tam, kjer so, posamezno so praviloma v nekem večjem kraju, v neki večji krajevni skupnosti ali pa tam, kjer je sedež občine.

Kakšno je trenutno stanje? Trenutno stanje je, da je stanje nezakonito. Se pravi, obstajajo številne slike, če greste na event, boste videli vabila na različne koncerte, na različne športne prireditve, ki se odvijajo kje? Odvijajo se v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Se pravi, koncerti potekajo v šolskih športnih telovadnicah, kulturne prireditve potekajo v avli osnovnih, srednjih šol, poleti športni dogodki, ki jih organizirajo športna društva potekajo na športnih igriščih, Košarka, floorball, odbojka, nogomet, skratka vse to poteka na pripadajočih objektih, ki so objekti vzgoje in izobraževanja. In na teh prireditvah seveda za to, da organizator poleg vstopnine, tam pa sploh, kjer vstopnine ni, še dodatno zasluži, se prodaja tudi pijača, se pogosto tudi, kje je prodaja hrana in seveda med pijačo se prodaja tudi alkohol. Govorimo predvsem o pivu in vinu, redko, redko kje je, tudi žgane pijače. In to stanje je nezakonito. In glede na zakon se to ne bi smelo dogajati in na nas so se obrnili številni posamezniki, ki jih pač skrbi, da bi zaradi tega, ker to kljub, kljub prepovedi zakona počnejo, da bi jih doletela kazen. Zdaj slišati je tudi, da pač se vlada tega zaveda, se, številne vlade so tega že zavedale, predvsem pa se zdravstveni inšpektorat tega zaveda in da obstaja tiho nenapisano pravilo, da se pač ne nadzoruje tega, kar bi lahko bil problem in potem tudi bum efekt. In zaradi tega predlagamo v Slovenski demokratski stranki, da se trenutno nezakonito stanje spremeni v zakonitega, ampak seveda še vedno v mejah normale. Se pravi, da se lahko na takšnih prireditvah, dejavnostih, ki potekajo v objektih in na pripadajočih zemljiščih, da se tam še vedno lahko toči alkohol v času, ko dejavnost ne poteka. Se pravi, mi predlagamo sledeče: V objektih in na pripadajočih zemljiščih se, se pravi prepovedana je uporaba in pa prodaja alkohola v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno rabo, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja in zdravstvena dejavnost in potem dodamo v času, ko dejavnost poteka. Se pravi v času pouka dopoldanskega in v času popoldanskih šolskih in obšolskih dejavnosti. Se pravi, vse to, kar trenutno se dogaja in pač organizirajo posamezniki, ki se s tem ukvarjajo, koncerte, prireditve, športne prireditve, kulturne prireditve, različna društva, da se omogoči tudi zakonsko, legalno tudi prodaja in pa točenje alkohola. Seveda v času, ko tam ne poteka zdravstvena dejavnost, ko ne poteka dejavnost vzgoje in izobraževanja. Pri čemer je treba jasno poudariti, da omejitev alkohola tako ali tako velja na starost 18 let. Se pravi imamo še, imamo samo dve možnosti, se pravi ali pustimo aktualno stanje, kakršno je in vse poteka naprej tako kot poteka, ali pa sprejmemo ta predlog in dovolimo točenje in pa prodajo alkohola tudi na teh, v teh objektih, na teh pripadajočih zemljiščih za čas, ko ne poteka dejavnost vzgoje in izobraževanja. Zdaj, da je bila pri Vladi resnična zagata kako temu nasprotovati, bom prebral nekaj nebuloz oziroma pravljic iz stališča Vlade, kaj ste napisali v obrambo temu, da se tega ne sprejme. Se pravi, ob tem velja izpostaviti na motiv predlagatelja, da preko spremembe zakona omogoči pitje alkohola med drugim tudi na prireditvah, ki so neposredno namenjene mladoletnim osebam, kot na primer maturantskim plesom. Povejte mi kolegice in kolegi, kateri maturant je na svojem maturantskem plesu mladoleten? Jaz sem generacija 90, moja generacija je imela maturantski ples leta 2009, glejte, kolegice in kolegi, imeli boste priliko, gospod Janev, tovarišica Sukič, in boste potem razlagali svoje, svoje videnje o tem zakonu Se pravi, tudi na maturantskih plesih. Naj povem, da je pač, smo se dogovorili s kolegom Ferencem, ki je poslanec madžarske narodne manjšine, ki je želel ta zakon najprej spremeniti v smislu, da obstaja izjema samo za maturantske plese, ampak smo se potem pač skupaj dogovorili, da gremo v to smer, ki je širša in pa, ki zajema vse, da se odpravi trenutno stanje, ki ni v skladu z zakonom. Se pravi, jaz za mojo generacijo vem, generacija 90 smo bili, aprila 2009 smo imeli maturantski ples, smo bili stari vsi že 19 let. Poleg tega jaz kar sem takrat poznal, so vsi dijaki tam v spremstvu staršev, skrbnikov, skratka, starejših oseb praviloma in vemo, da Zakon o omejevanju uporabe alkohola že tako določa starostno mejo na 18 let. Tako da to tukaj pade.

Zdaj, drugo, drugi argument, ki je privlečen iz petnih žil, ste zapisali sledeče: Vlada nadalje meni, da bi bilo v primeru sprejetja predlagane spremembe nemogoče tehnično uveljavljati oziroma jasno razmejiti čas, ko poteka osnovna dejavnost in čas, ko ta ne poteka. Glejte, spoštovana Vlada, kolegice in kolegi, ko nekdo rezervira športno dvorano za organizacijo športnega dogodka ali za organizacijo koncerta je jasno kaj, da takrat dejavnost vzgoje in izobraževanja v športni dvorani ne more potekati, ker je športna dvorana rezervirana za določen dogodek oziroma, če bi potekala, tega dogodka ne bi mogli biti, ker bi bila športna dvorana zasedena. Isto avla osnovne šole. Kdaj je lahko proslava v avli osnovne šole? Ja, takrat ko je avla frej. Se pravi, večinoma so proslave kdaj, ob šestih, sedmih zvečer, ko pouka ni več, ko obšolskih dejavnosti v avli ni več. Kdaj so koncerti? Petki, sobote, nedelje zvečer, ko ni ne pouka ne šolskih in obšolskih dejavnosti v tisti športni dvorani. Tako da tisti, ki je to pisal zdaj, očitno zadeve ne pozna, že dolgo ni bil v kakšni šoli oziroma da bi si pogledal kako kakšna dejavnost, koncerti, športne prireditve potekajo. Potem ste zapisali: V primeru uveljavljene rešitve na dejavnosti vzgoje in izobraževanja ni moč omejiti na primer na formalno sprejet šolski urnik. Saj je dejavnost vzgoje in izobraževanja širša ter hkrati pogosto nepredvidljiva. Zato bi v praksi lahko prihajalo do konfliktov med aktivnostmi, tako v časovnem smislu kot v smislu enakega razumevanja osnovnih dejavnosti. Hkrati velja opozoriti, da so določeni tipi površin, ki jih sprememba zajema, v praksi ves čas na voljo učencem in dijakom. Dajte mi povedati, kako je lahko športno igrišče, kjer ga je rezerviralo športno društvo, da bo tam v soboto potekal nogometni turnir, hkrati na voljo učencem in dijakom. Ja, ne more biti, vam iz prakse povem, si grem kakšno zadevo pogledati, takrat nihče drug ne more iti. Igrati nogometa, kadar je rezervirano za športno prireditev, ne moreš ti v športni telovadnici metati na koš, če tam poteka koncert Siddharte ali pa Modrijanov. Jaz ne vem kako ste si to predstavljali, ko ste pisali, hkrati pa napišete učencem in dijakom: učenci so vsi pod 18, za njih velja meja 18 let, dijaki pa so 18 let, nekateri že v tretjem letniku, vsi ostali pa v četrtem. Se pravi, ne drži, to, ne, ne drži to, napisali ste dva, tri argumente in noben ne zdrži oziroma pokaže samo to, da ne poznate stanja v praksi. Mi smo tukaj v mandatu 2014-2018 sprejemali predlog, takrat ga je predlagal Jani Möderndorfer, ker je bilo prepovedano, celo prepovedano točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah, govorimo o, takrat je Jani Möderndorfer seveda to predvsem vložil zaradi Stožic, ampak vseeno. Je športna prireditev, ki ni, se pravi, tega zakona se takrat nismo lotili, se pravi za športne prireditve, ki potekajo v športnih objektih, ki so, lahko temu rečem, ločeni od objektov za šport, dejavnost vzgoje in tako naprej, vzgojno-izobraževalno dejavnost smo takrat sprejeli, da se lahko ponovno točijo prodaja alkoholne pijače zaradi tega, ker je pač fer in pravično, da organizatorju, ki organizira športno prireditev, ki organizira kulturno prireditev, da mu omogočimo, seveda, s tem ko gre v neko takšno organizacijo tudi, tudi zaslužek. Glejte, tisto, kar vas skrbi, ne, in na kar se vi tukaj noter nanašate, glejte, zato ker bo, ker bo nekdo spil dva piva na koncertu Modrijanov. Tej državi ne bomo imeli enega pijanca več ali pa enega manj, če ga ne bo smel spiti. Gre se za to, da v Sloveniji imamo neko tradicijo, ki traja že dolgo časa, to pa je, da se ob vseh določenih takšnih dogodkih, vedno so prodajale tudi pijače, tako alkoholne kot nealkoholne, in se še danes, kljub temu, da imamo v zakonu zapisano, da se ne bi smele. Tako da, obstajata samo dve možnosti, ali da se to nadzoruje, kar jaz mislim, da je nesmiselno, ker je tega veliko in ker je prav, da pustimo tistim organizatorjem, ki določene stvari organizirajo, tudi zaslužiti oziroma da se ta zakon sprejme. V marsikaterem kraju imajo nekaj prireditev na leto. To so večinoma prireditve ob dnevu državnosti, ob občinskih praznikih, ob kulturnem prazniku kot smo ga imeli v soboto in te prireditve se organizira tam, kjer ni večnamenske dvorane izven šolskih prostorov, se organizira bodisi v telovadnici, bodisi v avli osnovne šole ali pa v kakšnem večjem prostoru, ki ga osnovna šola ima, ampak praviloma je to avla. In po takšnih dogodkih je logično, da je tudi zakuska. Organizira jo zakusko in seveda tam lahko spiješ kozarec ali dva vina, lahko spiješ pivo in to organizirajo občine, to organizira nenazadnje, tja hodijo, kolegice in kolegi, na razno razne otvoritve, tudi ministri pridejo trak prerezati in tudi minister spije deci vina v osnovni šoli, ki ga je še, kar sem bil jaz do zdaj na otvoritvah, smo z ministri nazdravili. Nenazadnje, ko smo odprli obvoznico v Železnikih, je bila zakuska na igrišču, se pravi, v šolskem, pred šolo, tam smo s kolegom Mescem nazdravili z deci vina, ga nisem slišal, da bi rekel, ne smemo, ne smemo, kar zakon tako prav, ali pa da bi nam dali samo pomarančni sok, ker zakon tako prav. Skratka, imamo stanje, ki ga bomo imeli še naprej, kljub temu, da vi zmajujete z glavo, tudi vi ne pijete pomarančnega soka, kolegice in kolegi, ko hodite po tem na, tamle v Cankarjevem domu spodaj, pijete šampanjec, ko so zakuske po proslavah. Zdaj že dolgo nisem bil na proslavi, mogoče bom pa letos. Šel sem za to, da vas malo poslikam, da bomo imeli foto material, ampak glejte, fajn je biti načelen, ne da se pred kamere kažeš nekaj, ne drugje, pa potem nekaj drugega delaš, ne samo zato, ker je to pač, mislite, da je to v redu.

Skratka, mi predlagamo, da se aktualni zakon prilagodi na stanje, kakršno imamo v praksi, da se v primeru, ko v šolskih prostorih ali pa na šolskem okolišu pripadajočih objektih, da se omogoči, kadar ni dejavnosti vzgoje in izobraževanja in nekdo organizira bodisi športno bodisi kulturno prireditev, da se omogoči tudi seveda prodaja alkoholnih pijač, ki že zdaj poteka nezakonito, mi pa pač predlagamo, da se zakon spremeni na ta način, da bo to zakonito, in da ne bo nobenih problemov, da ne bo seveda se potrebno organizatorjem bati ali bo prišla inšpekcija ali bo potem nekaj letni proračun društva šel za to, ker bo treba plačati kazen, in tako naprej. Tako da toliko za uvod, hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za zdravje, gospodu Iztoku Kosu.

Izvolite.

Hvala lepa.

Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za zdravje, gospodu Iztoku Kosu.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Vsi prisotni prav lepo pozdravljeni!

In dovolite mi, da v imenu Vlade Republike Slovenije predstavim mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola. Pitje alkohola je v Sloveniji ne zgolj javno-zdravstveni, temveč širši družbeni problem. Alkohol je daleč najbolj razširjena psihoaktivna snov, ki ima izrazito negativen vpliv na življenje posameznikov, njihovih družin in družbe kot celote. Varne meje pitja alkohola ni. Pitje alkohola je še posebej izrazito škodljivo za otroke in mladostnike. Saj se njihovi telesni organi in možgani šele razvijajo pri soočanju s problematiko pitja alkohola ter reševanje posledic, ki pri tem nastajajo, se je v evropskem prostoru uveljavila doktrina, katere skupni imenovalec je osredotočanje na omejevanje pitja alkohola. V zadnjem obdobju smo v Sloveniji okrepili napore za bolj učinkovito nastavljanje te tematike, med drugim tudi s sprejemom prvega dvoletnega programa omejevanja porabe alkohola, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta. Gradi na ambicij po postopnem zmanjševanju pitja alkohola še posebej v štirih kontekstih: med mladimi, med nosečnicami in doječimi materami, med udeleženci v prometu ter na delovnem mestu. Slovenija je leta 2003, torej pred več kot 20. leti, uvedla paket takrat najmodernejših ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola, ki so se postopoma uveljavili v veliki večini evropskih držav kot splošno sprejeti in danes predstavljajo evropski standard. Vlada ocenjuje, da bo uveljavitev predloga zakona predstavljala korak nazaj pri naslavljanju problematike pitja alkohola pri nas ter bi bila v nasprotju z evropskimi trendi na tem področju. Vlada meni, da bi bilo odgovorno, da se aktivnosti osredotočijo ravno v nasprotno smer, to je dosledno izvajanje že sprejete ureditve za katero tudi predlagatelj ugotavlja, da se v praksi ne izvaja najbolje. V slovenski družbi prevladuje toleranten odnos do pitja alkoholnih pijač. Te so spremljevalec mnogih osebnih in družbenih dogodkov. Hkrati imamo relativno gosto mrežo prodajaln, dostopnost alkohola v domačem okolju je med najvišjimi v Evropi. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo vzporedno vzpostavljena območja, ki so varna pred negativnim vplivom, ki ga ima alkohol. To velja še posebej za prostore, ki so prvenstveno namenjeni najranljivejšim skupinam, v kontekstu alkohola so to v prvi vrsti mladoletne osebe. Ob tem si otroci in mladostniki v obdobju mladostništva oblikujejo vrednote, in odnos do življenjskega sloga, zato je izrednega pomena, da imajo v tem obdobju pozitivne zglede. Vlada zato ocenjuje, da bi bile rešitve v smeri prepuščanja teh prostorov ponudbi točenja alkohola neprimerni. Predstavljale bi slabo sporočilo o socialni sprejemljivosti ter normalnosti pitja alkohola predvsem med mladimi, ki šele vzpostavljajo svoj vrednotni okvir in še nimajo polno razvitega občutka za odgovornost. V primeru sprejetja predlagane spremembe zakona, ni bilo nemogoče tehnično uveljavljati oziroma jasno razmejiti čas, ko poteka osnovna dejavnost in čas, ko ta ne poteka. Evropska praksa na tem in sorodnih področjih, recimo pri oglaševanju alkoholnih pijač, kaže da so najbolj učinkovite in smiselne jasne ločnice, ki omogočajo predvidljivost situacij in posledično jasnost pričakovanih ravnanj, ter na drugi strani sankcij v primeru kršitev. V primeru uveljavljene rešitve na dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ni moč omejiti na primer na formalno sprejeti šolski urnik, saj je dejavnost vzgoje in izobraževanja širša ter hkrati pogosto nepredvidljiva. Tak primer lahko predstavlja recimo ad hoc organizirana priprava dijakov na mednarodna tekmovanja v popoldanskem času ali športni dejavnosti otrok in mladostnikov, zato bi v praksi lahko prihajalo do konfliktov med aktivnostmi, tako v časovnem smislu kot v smislu enakega razumevanja osnovnih dejavnosti. Hkrati velja opozoriti, da so določeni tipi površin, ki jih sprememba zajema, kot so na primer zunanje šolske površine, v praksi ves čas na voljo učencem in dijakom za prostočasno udejstvovanje. V tem primeru je konflikt neposreden in neizogiben. Vlada dodatno ugotavlja, da obstoječa zakonska rešitev v ničemer ne omogoča organizacije različnih prireditev v javnih prostorih. Trditvi, da ob sedanji zakonski ureditvi izvedba javnih prireditev ni mogoča, je moč pritrditi zgolj v primeru, če izvedbo javnih prireditev neločljivo povežemo s pitjem alkohola oziroma z dejstvom, da izvedba ni mogoča brez hkratne ponudbe alkohola. Tako razumevanje javnih prireditev kaže na v uvodu izpostavljeno splošno kulturno in socialno sprejemanje alkohola v Sloveniji, ki jo moramo preseči. Vlada meni, da bi vsaj v tako občutljivih prostorih kot so šolske in zdravstvene inštitucije, veljalo nadaljevati s prakso iz gibanja, povezovanja javnih prireditev in pitje alkohola. S tem namreč neposredno pozitivno prispevamo k spreminjanju miselnosti, da izvedba različnih dogodkov ni mogoča brez prisotnosti alkohola.

Spoštovani! Na podlagi navedenega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Vsi prisotni prav lepo pozdravljeni!

In dovolite mi, da v imenu Vlade Republike Slovenije predstavim mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o omejevanju porabe alkohola. Pitje alkohola je v Sloveniji ne zgolj javno-zdravstveni, temveč širši družbeni problem. Alkohol je daleč najbolj razširjena psihoaktivna snov, ki ima izrazito negativen vpliv na življenje posameznikov, njihovih družin in družbe kot celote. Varne meje pitja alkohola ni. Pitje alkohola je še posebej izrazito škodljivo za otroke in mladostnike. Saj se njihovi telesni organi in možgani šele razvijajo pri soočanju s problematiko pitja alkohola ter reševanje posledic, ki pri tem nastajajo, se je v evropskem prostoru uveljavila doktrina, katere skupni imenovalec je osredotočanje na omejevanje pitja alkohola. V zadnjem obdobju smo v Sloveniji okrepili napore za bolj učinkovito nastavljanje te tematike, med drugim tudi s sprejemom prvega dvoletnega programa omejevanja porabe alkohola, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta. Gradi na ambicij po postopnem zmanjševanju pitja alkohola še posebej v štirih kontekstih: med mladimi, med nosečnicami in doječimi materami, med udeleženci v prometu ter na delovnem mestu. Slovenija je leta 2003, torej pred več kot 20. leti, uvedla paket takrat najmodernejših ukrepov za omejevanje dostopnosti alkohola, ki so se postopoma uveljavili v veliki večini evropskih držav kot splošno sprejeti in danes predstavljajo evropski standard. Vlada ocenjuje, da bo uveljavitev predloga zakona predstavljala korak nazaj pri naslavljanju problematike pitja alkohola pri nas ter bi bila v nasprotju z evropskimi trendi na tem področju. Vlada meni, da bi bilo odgovorno, da se aktivnosti osredotočijo ravno v nasprotno smer, to je dosledno izvajanje že sprejete ureditve za katero tudi predlagatelj ugotavlja, da se v praksi ne izvaja najbolje. V slovenski družbi prevladuje toleranten odnos do pitja alkoholnih pijač. Te so spremljevalec mnogih osebnih in družbenih dogodkov. Hkrati imamo relativno gosto mrežo prodajaln, dostopnost alkohola v domačem okolju je med najvišjimi v Evropi. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo vzporedno vzpostavljena območja, ki so varna pred negativnim vplivom, ki ga ima alkohol. To velja še posebej za prostore, ki so prvenstveno namenjeni najranljivejšim skupinam, v kontekstu alkohola so to v prvi vrsti mladoletne osebe. Ob tem si otroci in mladostniki v obdobju mladostništva oblikujejo vrednote, in odnos do življenjskega sloga, zato je izrednega pomena, da imajo v tem obdobju pozitivne zglede. Vlada zato ocenjuje, da bi bile rešitve v smeri prepuščanja teh prostorov ponudbi točenja alkohola neprimerni. Predstavljale bi slabo sporočilo o socialni sprejemljivosti ter normalnosti pitja alkohola predvsem med mladimi, ki šele vzpostavljajo svoj vrednotni okvir in še nimajo polno razvitega občutka za odgovornost. V primeru sprejetja predlagane spremembe zakona, ni bilo nemogoče tehnično uveljavljati oziroma jasno razmejiti čas, ko poteka osnovna dejavnost in čas, ko ta ne poteka. Evropska praksa na tem in sorodnih področjih, recimo pri oglaševanju alkoholnih pijač, kaže da so najbolj učinkovite in smiselne jasne ločnice, ki omogočajo predvidljivost situacij in posledično jasnost pričakovanih ravnanj, ter na drugi strani sankcij v primeru kršitev. V primeru uveljavljene rešitve na dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ni moč omejiti na primer na formalno sprejeti šolski urnik, saj je dejavnost vzgoje in izobraževanja širša ter hkrati pogosto nepredvidljiva. Tak primer lahko predstavlja recimo ad hoc organizirana priprava dijakov na mednarodna tekmovanja v popoldanskem času ali športni dejavnosti otrok in mladostnikov, zato bi v praksi lahko prihajalo do konfliktov med aktivnostmi, tako v časovnem smislu kot v smislu enakega razumevanja osnovnih dejavnosti. Hkrati velja opozoriti, da so določeni tipi površin, ki jih sprememba zajema, kot so na primer zunanje šolske površine, v praksi ves čas na voljo učencem in dijakom za prostočasno udejstvovanje. V tem primeru je konflikt neposreden in neizogiben. Vlada dodatno ugotavlja, da obstoječa zakonska rešitev v ničemer ne omogoča organizacije različnih prireditev v javnih prostorih. Trditvi, da ob sedanji zakonski ureditvi izvedba javnih prireditev ni mogoča, je moč pritrditi zgolj v primeru, če izvedbo javnih prireditev neločljivo povežemo s pitjem alkohola oziroma z dejstvom, da izvedba ni mogoča brez hkratne ponudbe alkohola. Tako razumevanje javnih prireditev kaže na v uvodu izpostavljeno splošno kulturno in socialno sprejemanje alkohola v Sloveniji, ki jo moramo preseči. Vlada meni, da bi vsaj v tako občutljivih prostorih kot so šolske in zdravstvene inštitucije, veljalo nadaljevati s prakso iz gibanja, povezovanja javnih prireditev in pitje alkohola. S tem namreč neposredno pozitivno prispevamo k spreminjanju miselnosti, da izvedba različnih dogodkov ni mogoča brez prisotnosti alkohola.

Spoštovani! Na podlagi navedenega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Hvala za predstavitev mnenja Vlade.

Jaz bi pozvala vse poslanke in poslance, da se med seboj spoštujemo in da spoštujemo tiste, ki predstavljajo uvodoma svoje mnenje. Ko med tem, ko med tem klepetamo, povem tudi za prej, ko ste vi razpravljali, tako da prosim za naprej, da smo res vsi spoštljivi en do drugega in se poslušamo, se ne hihitamo en drugemu, saj boste prišli vsi k besedi in bomo lahko takrat razpravljali.

Postopkovno, Nataša Sukič, izvolite.

Hvala za predstavitev mnenja Vlade.

Jaz bi pozvala vse poslanke in poslance, da se med seboj spoštujemo in da spoštujemo tiste, ki predstavljajo uvodoma svoje mnenje. Ko med tem, ko med tem klepetamo, povem tudi za prej, ko ste vi razpravljali, tako da prosim za naprej, da smo res vsi spoštljivi en do drugega in se poslušamo, se ne hihitamo en drugemu, saj boste prišli vsi k besedi in bomo lahko takrat razpravljali.

Postopkovno, Nataša Sukič, izvolite.