8. nujna seja

Odbor za finance

17. 12. 2018

Transkript seje

Robert Polnar

Gospe poslanke, gospodje poslanci, spoštovani gospod minister, ostali gospe in gospodje dobro jutro!

Začenjam 8. nujno sejo odbora za finance. Obveščam vas, da sem do sedaj prejel eno opravičilo glede zadržanosti. Zadržan in seje se ne more udeležiti član odbora poslanec Anže Logar. Za enkrat nimam obvestil o kakršnihkoli nadomestnih članih. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2018-2020. Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije in sicer 6. decembra letos. Dne 13 decembra je bila s strani poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovičem vložena zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108. 169.a in 171. Člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za finance, fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Poleg predloga odloka ste prejeli še naslednja gradiva. Mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 14 decembra letos, oceno fiskalnega sveta z dne 13 decembra letos in stališče Vlade Republike Slovenije do ocene fiskalnega sveta z dne 14. decembra letošnjega leta. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka. Tako pričenjam drugo obravnavo predloga odloka v katerem bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga odloka.

Najprej dajem besedo predstavniku Vlade. Tokrat je z nami minister za finance, gospod Andrej Bertoncelj. Spoštovani gospod minister imate besedo. Izvolite.

Andrej Bertoncelj

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora za finance. Lepo pozdravljeni!

Ž Vlada Republike Slovenije je nastopila mandat v sredini septembra 2018. Prejšnja Vlada je velik del leta 2018 opravljala zgolj tekoče posle, zato posledično ni mogoča sprejemati pomembnejših ukrepov in sprememb. Vlada se zaveda prevzetega stanja spremenjenih okoliščin in makroekonomskih predpostavk. Zato predlaga nujno spremembo odloka za leto 2019. Sprememba odloka za leto 2019 predstavlja fiskalne projekcije na podlagi tekočih gibanj. To je realizacije desetih mesecev noveliranih projekcij, zadnjih napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj, to je jesenska napoved, sprejetih obveznosti in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona proračuna 2018/2019. Sprememba odloka povečuje zgornjo mejo izdatkov sektorja država na 20 milijard 610 milijonov evrov, to je milijardo 98 milijonov evrov več od veljavnega okvirja. S spremembo so upoštevani vsi sprejeti ukrepi, kot so sprememba povprečnine, letni dodatek in izredna uskladitev pokojnin za upokojence, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek, višja minimalna plača in tako naprej. Za sprejete obveznosti mora Vlada ustrezno načrtovati sredstva. Odlok tako določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država in ciljne salde in najvišje možne obsege izdatkov sektorja država za 2019. Pomembno je izpostaviti, da je v okviru zahtev pakta stabilnosti in rasti Sloveniji iz postopka presežnega primanjkljaja izstopila pred tremi leti in se zato prioritetno osredotoča na doseganje skladnosti s pravilom dolga. Z javnofinančnimi načrti ob predpostavki spremenjenih politik za 2019 bo ta skladnost tudi še naprej zagotovljena. S predvideno dinamiko bo kriterij tako imenovani maastrichtski kriterij pod 60 % dolga v odnosu na BDP izpolnjen konec srednjeročnega obdobja v okviru te Vlade. Zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo. Pri zmanjševanju javnega dolga je ta trenutek od nas v Evropski uniji boljša samo Irska. Pravilo dolga predstavlja osnovno vodilo poslovanju ekonomskih politik. Vlada Republike Slovenije kljub predlogu novih zgornjih mej izdatkov za 2019 zasleduje načelo previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov, tako da zagotavlja nadaljevanje gospodarske rasti. Za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ zagotavljamo pozitiven nominalen / nerazumljivo/ sektorja država, dinamika zahtevanih fiskalnih naporov pa ne bo v celoti sledila pravilom evropske komisije. O prehitri fiskalni konsolidaciji in doseganju ustrezne gospodarske rasti lahko onemogočeno. Slovenija ne bo zadirala gospodarske rasti, to je tveganja za znižanja so velika glede na evro območje, na primer za zniževanje meje izdatkov zaradi pospešene absorpcije EU sredstev ali zniževanjem investicij. V Sloveniji sta pomembna ohranjanje dolgoročne gospodarske rasti in produktivnosti ob ustrezni ravni dolga sektorja država. Poudarjam, da je prav, da smo v času gospodarske rasti poskrbeli tudi za socialno ogrožene kategorije, da zmanjšujemo javni dolg in da imamo proračunski presežek. Že v preteklosti je bil okviru spremenjen izven časovnih rokov določenih z zakonom o fiskalnem pravilu tudi za eno samo leto. V tem primeru okvir pomeni zagotovitev rednega delovanja in prelivanje zakonskih obveznosti v fiskalno politiko. Ob tej ugotovitvi Vlada vztraja, da je prišlo do pomembnih sprememb, ki se morajo odraziti v prenovljen okvirju za leto 2019. Vlada dosledno izpolnjuje zahteve glede načrtovanja proračunskih in makro projekcij, upoštevana je jesenska napoved, projekcije so realno pripravljene na tej osnovi. Zaradi previdnosti glede prihodnjih napovedi pa Vlada ni predlagala celovitih sprememb /nerazumljivo/ fiskalnega okvirja, ampak le za eno leto. Nov srednjeročni načrt do leta 2022 pa bo pripravila, ko bo imela na voljo spomladansko napoved Umarja 2019. Kot je že bilo izpostavljeno je potrebno zagotoviti ustrezno uravnoteženost med hitrostjo javnofinančne konsolidacije in gospodarske rasti. Sprememba predlagane višine zgornje meje izdatkov po naši oceni zagotavlja pravilno razmerje. Fiskalna konsolidacija je bila v preteklem obdobju rešena z začasnimi namesto trajnimi sistemskimi ukrepi, zato so se izzivi prenesli v novo srednjeročno obdobje. Pri tem bo potrebno nasloviti tudi izzive demografskih gibanj in raven javnofinančnih odhodkov in prihodkov v zadnjih letih, kar nakazujejo potrebo po novem razvojnem premisleku v naslednjem srednjeročnem kot tudi dolgoročnem obdobju. Razmislek je potreben pri iskanju novih virov, ki bodo potrebni zaradi demografije in tehnologije kot tudi glede dogovorov v strukturi tako dohodkov kot prihodkov. Strinjamo se, da je treba več narediti tudi na strani strukturnih reform, vendar za to potrebujemo več časa. Nič se ne zgodi čez noč. Na ministrstvu za finance bomo podprli vse ukrepe, ki bodo podpirali strukturne spremembe in spodbujali dolgoročno gospodarsko rast. Nadaljevali bomo z javnofinančno konsolidacijo, proračun pa bo še naprej vzdržen z nominalnim presežkom. Nesporno je, da je bo potrebno v naslednjih letih sprejeti nadaljnje dolgoročne ukrepe za zagotovitev dodatnega fiskalnega napora, in sicer srednjeročnega fiskalnega cilja, sicer srednjeročnega fiskalnega cilja do leta 2022 ne bo mogoče doseči. Vendar še enkrat predlagamo, da lahko predloge ukrepov za zagotovitev fiskalnega napora Vlada le predlaga, sprejme pa Državni zbor. Slovenija nujno potrebuje razvojni premik, če želi ohraniti ugodne življenjske razmere in dolgoročno vzdržne družbene odnose. Predlagani odlok je prvi korak na tej poti. Spoštovani hvala lepa.

Robert Polnar

Hvala, gospod minister. V nadaljevanju dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Besedo imate gospa Sonja Bien Karlovšek.

Sonja Bien Karlovšek

Hvala za besedo.

V Zakonodajno-pravni službi smo ugotovili, da je v preambuli kot pravna podlaga enako kot pri zadnji spremembi odloka, ki je bil objavljen v uradnem listu številka 57/18 naveden celotni 6 člen Zakona o fiskalnem pravilu. Zato smo upoštevaje načelo zakonitosti pravno sistemski vidik javnofinančne ureditve opozorili, da bilo treba v skladu s sedmim odstavkom 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu pristopiti k podrobnejši ureditvi načina upoštevanja ciljev določenih v okviru v vseh fazah načrtovanja proračunov sektorja države. Hvala.

Robert Polnar

Hvala lepa.

Po prvotnem razporedu bi zdaj moral biti predstavnik fiskalnega sveta. kolikor vidim predstavnikov fiskalnega sveta ni na seji, zato dajem besedo predstavnici urada za makroekonomske analize in razvoj gospa vršilka dolžnosti direktorice Maja Bednaš. Izvolite, imate besedo.

Maja Bednaš

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!

Na kratko bom predstavila jasensko napoved na kateri temelji odlok. Jesenska napoved za leto 2019 predvideva gospodarsko rast v višini 3,7 % kar je manj kot letos, ko predvidevamo, da bo rast 4,4 % in tudi nekoliko manj kot lani, ko je bila rast blizu 5 % in je tudi dosegla svoj vrh. Gospodarska rast je upočasnjuje vendar ostaja visoka tudi v primerjavi s povprečjem Evropske unije upočasnjuje pa se predvsem rast v izvoznem delu gospodarstva, se pravi izvoz in pa predelovalne dejavnosti ter storitve, ki so usmerjene v mednarodno okolje, na drugi strani pa se krepi domača potrošnja zlasti investicije in to v vseh segmentih, kar vidimo kot zelo pozitiven premik, ker se krepijo tako gradbene investicije v infrastrukturo stavbe kot tudi investicije v opremo in stroje. Z ugodnimi gibanji na trgu dela se krepi tudi zasebna potrošnja, letos sicer nekoliko počasneje kot smo predvidevali, vendar s pričakovanji za prihodnje leto pričakujemo tudi na tem segmentu nekoliko hitrejšo rast, tako da bo z vidika prispevkov domače potrošnje in tujega povpraševanja prihodnje leto rast nekoliko bolj uravnotežena. Res pa je, da se krepi negotovost v mednarodnem okolju je tudi večja kot v preteklih letih, zato so tudi pričakovanja glede izvoza nekoliko nižja kot so letos in lansko leto. Za uvod.

Robert Polnar

Dobro. Hvala lepa. Tako zdaj kar se tiče uvodnih predstavitev smo zadevo zaključili in prehajamo na razpravo in glasovanje o predlogu odloka. Predlog odloka ima 6 členov, amandmajev ni bilo vloženih. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128 člena Poslovnika glasuje o vseh delih predloga odloka skupaj. Preden nadaljujemo imamo tu še eno pooblastilo in sicer namesto člana odbora Primoža Sitarja je danes po pooblastilu prisoten na seji poslanec Miha Kordiš iz poslanske skupine Levica.

fTorej prehajamo na razpravo o predlogu odloka. V razpravo dajem člene predloga odloka. Kdo želi razpravo? Prvi je na vrsti poslanec Franc Kramar. Prosim.

Franc Kramar

Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovane poslanke in poslanci.

Jaz ocenjujem, da je država Slovenija v dobri finančni kondiciji in iz tega izhajajoč šele sledi priprava tega odloka o spremembah odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja države. Seveda pozdravljam to, da se je za občine dvignila povprečnina. Mislim, da je to velik korak naprej, vsa leta do zdaj kljub pritiskom združenja občin ni prišlo do tega. No v tem letu se bo povprečnina dvignila kljub dejstvu, da je še zmeraj podzakonsko predpisanim merilom, ampak vseeno je to velik korak naprej, sploh pa posluh zato, da se posluša tudi dele na periferiji, kjer so te občine in da se jim zagotovi večja sredstva. Je pa res treba povedati tudi to, da bodo občine porabile več sredstev za plačevanje vrtcev, ker se je sprostilo /nerazumljivo/, mislim je zaključeno plačevanje v javnem sektorju, tako da bo ta denar po moji oceni bistveni pripomogel k temu, da bodo občine lažje financirale javne zavode. Pri pokojninah moram biti vseeno realen. S stališča Stranke Alenke Bratušek je bil predlog, da naj bi se regres izplačeval v dveh delih, no potem je prišlo do tega, da so se na Vladi uskladili za pet razredov. Meni je žal, je res, da je to cenovno gledano boljše, da je to manj stroškov, ampak vseeno se mi zdi, da bi si naši upokojenci zaslužil dva razreda in s tem tudi višji regres v naslednjem letu. Veseli tudi povišanje obsega izdatkov za zdravstveno blagajno. Moja ocena je, da s tem povišanjem bi se dejansko zdaj morale urediti tudi čakalne vrste. Jaz mislim, da je država tukaj zagotovila optimalno sredstva za zdravstveno zavarovalnico oziroma za zdravstvo in iz tega naslova bi človek pričakoval, da bodo izvajalci zdravstvenih zavodov sledili temu in končno prišli do tega, da se čakalne vrste zmanjšajo. To mislim, da je pomembno in da bodo tudi zavodi sledili namenu Vlade, ker je dober in ker je zagotovil dodatna sredstva in mislim,d a bi se zdaj zadeve dejansko morale začeti uresničevati. Jaz ocenjujem, da je ta odlok dober, da je vredno podpreti in pa da iz tega izhaja tudi to, da bodo, še to sem pozabil, da bo prišlo do uskladite pokojnin v kolikor bo bruto domači proizvod presegel določeno procentualno kvoto in da se bo s tem tudi usklajevalo pokojnine, kar se mi zdi zelo pomembno, tako da iz tega vidika pozdravljam to in bom ta odlok o spremembah odloka podprl. Hvala.

Robert Polnar

Hvala, gospod poslanec. Naslednji razpravljavec je poslanec Andrej Šircelj.

Andrej Šircelj

Hvala lepa, predsednik. Minister, kolegi in kolegice lepo pozdravljeni!

Predstavnikov fiskalnega sveta žal ni na tej seji.