Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani vabljeni gostje, poslanke in poslanci!

Začenjam s 23. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da ni obvestil o zadržanosti današnje seje, prav tako ni nobenih obvestil o nadomestnih članih ali članicah komisije s pooblastilom.

Torej s sklicem seje ste prejeli, ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku nisem prejel nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje takšen kot ste ga prejeli s samim sklicem današnje seje.

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA IN TO JE POROČILO O OPRAVLJENIH POSTOPKIH INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD PORABO SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 30. 6. 2024.

Torej, gre za obravnavo poročilo, ki ga Vlada na podlagi 106. člena Zakona o javnih financah polletno posreduje Državnemu zboru. Poročilo smo prejeli 18. decembra 2024 in je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K tej točki sem vabil gospoda Klemna Boštjančiča, ministra za finance, ki se je opravičil, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna in Ministrstvo za finance in z nami je tudi državna sekretarka gospa Božič. Torej, besedo za uvodno predstavitev poročila za prvo polletje lanskega leta dajem predstavnici najprej Ministrstva za finance in potem naprej tudi predstavnici Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna. Izvolite uvodoma.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci!

Poročilo o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna, ki je pred vami, je pripravljeno na podlagi 106. člena Zakona o javnih financah, ki med drugim nalaga tudi polletno obveščanje Državnega zbora o opravljenem inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem Zakona o javnih financah in predpisi, ki urejajo poslovanje s sredstvi državnega proračuna. Tovrsten inšpekcijski nadzor izvajajo proračunski inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. V okviru Urada za nadzor proračuna je proračunska inšpekcija organizirana kot sektor proračunske inšpekcije. Proračunski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili v skladu s 2. členom Zakona o javnih financah samostojno opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora, ki so jim dodeljene: izdajajo zapisnike, odločbe in sklepe o upravnem postopku in odrejajo druge ukrepe, za katere so pooblaščeni. Proračunski inšpektorji so v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru zavezani k spoštovanju temeljnih načel delovanja inšpekcij, med katerimi je tudi načelo samostojnosti, ki pomeni, da inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojno ugotavljajo kršitve pravnih predpisov in samostojno odrejajo inšpekcijske ukrepe. Proračunska inšpekcija izvaja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem s sredstvi državnega proračuna, razen zakon in določenih izjem pa nima pristojnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora nad sredstvi proračunov občin in nad lastnimi sredstvi proračunskih uporabnikov. Proračunska inšpekcija prav tako ni pristojna za nadzor nad sredstvi izplačanimi zdravstvene in pokojninske blagajne. Urad za nadzor proračuna javnost o delu proračunske inšpekcije obvešča preko javne objave izdanih aktov in polletnih poročil na spletni strani Urada za nadzor proračuna. Urad za nadzor proračuna, v okviru katerega deluje proračunska inšpekcija kot organ v sestavi, vodi direktorica Patricija Pergar, ki bo poročilo o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v nadaljevanju tudi podrobneje predstavila, skupaj z Greto Rode, ki je vodja sektorja proračunske inšpekcije na Uradu za nadzor proračuna, pa vam bosta na voljo za vsa vprašanja na temo izvajanja inšpekcijskega nadzora. Najlepša hvala.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka. Dajem besedo torej naprej, tako da izvolite.

Spoštovani prisotni! Pripravili smo pol letno poročilo o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2024. Inšpekcijske nadzore v skladu z določbami Zakona o javnih financah opravlja proračunska inšpekcija, ki pri svojem delu uporablja tudi določbe zakona o splošnem upravnem postopku in nekatere določbe zakona o inšpekcijskem nadzoru. Proračunska inšpekcija je represivni upravni organ, ki preverja spoštovanje zakonodaje in s tem varuje javni interes. Temeljni namen delovanja inšpekcijskih služb je zagotoviti spoštovanje predpisov oziroma doseči skladnost delovanja s predpisi. Inšpekcijski nadzor je za razliko od drugih vrst nadzora naknadni nadzor, zato je pretežno popravljalni in predstavlja poznejše nadziranje zasnovano na strokovnem ugotavljanju dejstev, ki se nanaša na pravilnost izvrševanja proračuna, ne pa tudi na primer na smotrnost poslovanja. Inšpekcijski postopek je vedno uveden po uradni dolžnosti. Obstaja sum, da je ogrožena javna korist. Prijave in pobude ter opozorila niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak le podlaga za morebitno pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti, in imajo tako naravo obvestil oziroma informacij.

Temeljne naloge proračunske inšpekcije so izvajanje inšpekcijskega nadzora, obravnava prijav, vodenje prekrškovnega postopka in podaja kazenskih ovadb oziroma naznanil suma storitev kaznivih dejanj. Proračunska inšpekcija izvaja inšpekcijski nadzor nad poslovanjem s sredstvi državnega proračuna, kot je že povedala državna sekretarka, in nima pristojnosti za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad sredstvi proračunov občin in nad lastnimi sredstvi proračunskih uporabnikov, pri čemer izjemo od tega predstavlja pristojnost izvajanja inšpekcijskega nadzora nad namensko porabo sredstev, ki jih je občina prejela iz državnega proračuna. Prav tako proračunska inšpekcija ni pristojna za izvajanje nadzora nad sredstvi, izplačanimi iz zdravstvene in pokojninske blagajne.

V prvem polletju 2024 je proračunska inšpekcija v nadzor zajela 345 milijonov evrov proračunskih sredstev, ki so bila nadzirana v 12 inšpekcijskih postopkih. V letu 2024 je bilo cirka 1500 državnih inšpektorjev in cirka sto občinskih inšpektorjev. Manj kot deset inšpektorjev je bilo v tretjini od skupno 31 inšpekcijskih organov. V proračunski inšpekciji je zaposlenih sedem inšpektorjev.

Kot je bilo tudi danes že rečeno, so proračunski inšpektorji uslužbenci s posebnimi pooblastili in so pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni, kar pomeni, da samostojno ugotavljajo kršitve pravnih predpisov ter samostojno odrejajo inšpekcijske ukrepe. Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah, kot je določeno v 28. členu zakona o upravnem postopku in 18. členu zakona o inšpekcijskem nadzoru. Pristojnosti inšpektorjev so torej za razliko od drugih javnih uslužbencev določene z zakonom. Inšpektor lahko izreka prekrškovne sankcije in upravne ukrepe za vzpostavitev zakonitega stanja. Proračunski inšpektor glede na vrsto ugotovljene kršitve in glede na njene posledice za javni interes izda odločbo za vzpostavitev zakonitega stanja v zapisniku. Predlaga lahko pristojnemu organu sprejem ustreznih ukrepov, uvede postopek o prekršku iz svoje pristojnosti, predlaga drugemu pristojnemu organu uvedbo postopka o prekršku ali poda ovadbo pristojnemu organu za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Če pa se pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi nepravilnosti, za katere se oceni, da jih neposredni ali posredni uporabnik lahko odpravi z ustreznimi ukrepi v poslovanju, mu v inšpekcijskem zapisniku inšpektor poda predlog oziroma priporočilo za sprejem potrebnih ukrepov. Inšpekcija tudi ni pristojna za odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Inšpektor sam odloči, kako bo vodil postopek, sam po lastni presoji odloča, kdaj je dosežen dokazni standard, katere okoliščine bo upošteval in kaj je relevantno v zadevi.

Na tem mestu želim še pojasniti, da dela revizorja in inšpektorja ne moremo enačiti, saj je dokazni standard v inšpekcijskem postopku običajno višji, inšpekcijski postopek pa se izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Inšpektor med inšpekcijskim postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev, pri tem pa mora v postopku sodelovati tudi inšpicirani zavezanec, ki predlaga dokaze in podaja pojasnila. Inšpektor na podlagi svojih ugotovitev izda zapisnik in v primeru ugotovljenih nepravilnosti izreče ukrep ali priporočilo. Na zapisnik ima zavezanec možnost podaje pripomb, ki jih inšpektor praviloma obravnava v odločbi. Na odločbo se lahko zavezanec pritoži na Vlado Republike Slovenije. Inšpekcijski postopek je poseben ugotovitveni postopek, ki v primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko traja tudi dlje časa.

Skladno s 103. členom Zakona o javnih financah so stranke v inšpekcijskem postopku zavezanci, neposredni in posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna za sredstva, prejeta iz državnega proračuna, razen Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče. Neposredni in posredni uporabniki ter drugi prejemniki sredstev državnega proračuna morajo za sredstva, pridobljena iz državnega proračuna, proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje inšpekcijskega nadzora in dati vse zahtevane podatke listine, poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski nadzor.

Drugi prejemniki sredstev proračuna, to so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva, praviloma nimajo položaja inšpicirane osebe in s tem stranke v postopku, so pa kljub temu dolžni omogočiti proračunskim inšpektorjem opravo nadzora in predložiti zahtevano dokumentacijo. V prvem polletju so bile stranke v inšpekcijskem postopku neposredni in posredni proračunski uporabniki. Polovica nadzorov je bilo opravljenih pri neposrednih, polovica pa pri posrednih proračunskih uporabnikih, pri čemer so bile nepravilnosti v večji meri ugotovljene pri neposrednih proračunskih uporabnikih.

Proračunska inšpekcija izvaja različne vrste nadzorov. Redne inšpekcijske nadzore ki se načrtujejo v okviru letnega načrta nalog inšpekcijskega nadzora. Izredne inšpekcijske nadzore, če razlog nastane med letom, na primer takrat, se lahko uvede nadzor na podlagi predloga drugega organa ali informacije iz medijev, inšpekcijske nadzore na podlagi prijav in ponovne postopke.

V letu 2024 so se izvajali redni nadzori po letnem načrtu in nadzori na podlagi prijav ter zaznav v medijih. V prvi polovici leta 2024 so se prioritetno zaključevali tudi nadzori, ki ob koncu leta 2023 še niso bili zaključeni. Letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora je bil pripravljen na podlagi drugega odstavka 10. člena in 11.a člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Z letnim načrtom se je določila vsebina in obseg izvajanja inšpekcijskega nadzora.

Proračunska inšpekcija je z letnim načrtom zasledovala naslednje cilje: izvajanje nadzorov na področjih kjer je zaznano večje tveganje, nepravilnosti pri poslovanju s sredstvi državnega proračuna, izvajanje nadzorov na področjih kjer so bile v preteklosti že zaznane kršitve predpisov, izvajanje nadzorov pri različnih neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikih in nad različnimi področji porabe proračunskih sredstev, izvajanje nadzorov nad čim večjim obsegom proračunskih sredstev, izvajanje nadzorov pri zavezancih, ki v preteklosti še niso bili inšpicirani ali niso bili inšpicirani že več let. Izvajanje nadzorov pri zavezancih, za katere drugi pristojni organi podajajo predloge za izvedbo nadzora, izvajanje nadzorov na podlagi prejetih prijav in na podlagi informacij o medijih. Med naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru in to 2. členom Zakona o javnih financah sodi tudi obravnava prijav. Pri obravnavi prejetih prijav proračunska inšpekcija najprej ugotovi, ali je zadeva v njeni pristojnosti. Kadar inšpektor ugotovi, da po vsebini za prijavo proračunska inšpekcija ni pristojna ali v določenem delu prijave ni pristojna, odstopi prijavo drugemu pristojnemu inšpektoratu oziroma organu v skladu s 65. členom Zakona o upravnem postopku. O odstopu prijave drugemu organu je prijavitelj obveščen, razen, če prijavitelj ni navedel kontaktnih podatkov, na primer, da gre za anonimno prijavo. V okviru obravnavane prijave se nato ugotovi ali gre za sum kršitve predpisa oziroma za utemeljen sum, da je pri določenem proračunskem uporabniku oziroma prejemniku proračunskih sredstev prišlo do nepravilnosti pri porabi oziroma poslovanju s sredstvi iz državnega proračuna. Izvedba inšpekcijskega nadzora na podlagi prijave je pogojena z oceno, da bi zavezanec lahko ravnal protipravno in s tem ogrožal javni interes. Prijave niso zahteve, ampak, kot sem že povedala, le pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti. Imajo naravo obvestil oziroma informacij. Zakon o inšpekcijskem nadzoru ne določa rokov, v katerih bi moral biti inšpekcijski postopek na podlagi prijave začet. Kadar v zvezi z določeno domnevno nepravilnostjo, ki je predmet obravnavane prijave, že potekajo postopki nadzora pri drugih organih in je proračunska inšpekcija o tem seznanjena, na primer pri Računskem sodišču, Nacionalnem preiskovalnem uradu ali kakšnem drugem inšpekcijskem organu ali organu pregona, na primer pri Komisiji za preprečevanje korupcije in tako naprej. Proračunska inšpekcija odločitev o uvedbi inšpekcijskega nadzora sprejme, ko se seznani tudi z ugotovitvami drugih organov. Če je prijavitelj ob vložitvi prijave izrazil zahtevo, da ga proračunska inšpekcija obvesti o svojih ukrepih, ter navedel tudi svoje kontaktne podatke oziroma naslov inšpektor prijavitelja o tem obvesti po zaključenem nadzoru. Inšpekcijske nadzore na podlagi prijav se izvaja glede na zaznano tveganje iz prijave in druge prioritete proračunske inšpekcije. Prijava pa se lahko obravnava tudi v okviru nadzora, ki je bil začet na drugi podlagi. V prvi polovici leta 2024 je bilo prejetih 41 prijav. V enakem obdobju leto prej je bilo prejetih 21 prijav. Največ prijav, dve tretjini, je bilo anonimnih. Večina prijav dve tretjini se je nanašala na zadeve, ki niso v pristojnosti proračunske inšpekcije, zato so bile odstopljene ali jih je že prijavitelj posredoval tudi drugim organom in so se nanašale predvsem na domnevne nepravilnosti glede dela občin. V šolstvu postopke izvedbe javnih naročil, ko ne gre za državna sredstva, neskladne gradnje z okoljsko zakonodajo, izvor premoženja fizičnih oseb, kršitev integritete, korupcijska tveganja, uvrstitve zaposlenih v plačne razrede in podobno. V prvem polletju 2024 so inšpektorji na podlagi obravnave prijav predlagali izvedbo nadzora v šestih primerih. Pet prijav pa je sektor za proračunsko inšpekcijo še obravnaval. Pri obravnavi prijav in izvedbi nadzorov je treba upoštevati tudi tajnost vira prijave po 16. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru, torej tajnost osebe, ki je dala določene podatke in obvestila. Evropska komisija opozarja, da se ključna tveganja pri porabi proračunskih sredstev nanašajo na nepravilnosti, konflikte interesov, korupcije in dvojno financiranje, ki se pojavljajo v različnih fazah upravljanja z javnimi sredstvi, tako pri samem dodeljevanju sredstev kot tudi pri porabi.

Kot tvegano področje porabe proračunskih sredstev za leto 2024 je Urad za nadzor proračuna na podlagi analiz poročila Evropskega računskega sodišča, Računskega sodišča Evropske komisije, Evropskega urada za boj proti goljufijam, analize letnega poročila, delovanja notranjih revizijskih služb, Poročilo o nadzoru porabe evropskih sredstev, analiz prejetih prijav, medijskih objav ugotovljenih nepravilnosti v preteklih inšpekcijskih nadzorih ter analiz drugih podatkov identificiral področje izvajanja javnih razpisov z dodeljevanjem sredstev iz državnega tveganja kot tvegano področje. Javni razpisi so bili pri načrtovanju dela za leto 2024 prepoznani kot tvegano področje. Sum za nepravilnosti pri javnih razpisih je bil zaznan tudi iz medijev in prejetih prijav. Poleg tega gre za področje, ki v preteklosti še ni bilo sistematično nadzirano. Dejavniki tveganja za nepravilnosti pri javnih razpisih izhajajo iz višine sredstev, ki se razdelijo preko javnih razpisov, iz zapletenosti in specifičnosti postopkov, nedelovanja notranjih kontrol pri proračunskih uporabnikih in tudi iz drugih razlogov. Ob tem je pomembno izpostaviti, da je inšpekcijski nadzor nad porabo sredstev na podlagi javnih razpisov odvisen od faze, v katerem je javni razpis, ko je uveden nadzor. Predmet nadzora je tako lahko sam postopek izbora prejemnikov sredstev, ko sredstva še niso izplačana ali postopek, ko so sredstva delno izplačana in so projekti še v teku, pri čemer še ni mogoče presojati upravičenosti porabe z vidika dokončanja projektov ali pa se nadzor izvede, ko je razpis zaključen in so projekti prejemnikov sredstev zaključeni ter sredstva v celoti izplačana. V izvedenih nadzorih je inšpekcija zajela različne vidike in različne faze javnih razpisov. V primerih, ko v času nadzora projekti še niso bili zaključeni in še ni mogoče dokazati, da so bila sredstva morebitno neupravičeno izplačana oziroma nenamensko porabljena in da jih je potrebno vrniti, se nadzor lahko ponovi v kasnejši fazi razpisa, v kolikor obstaja tveganje, da je te preveritve potrebno izvesti. Tak primer izvedbe nadzora, ko javni razpis s projekti še ni bil zaključen je bil na primer nadzor pri Spiritu in Ministrstvu za gospodarstvo. Poleg področja javnih razpisov so bila za leto 2024 zaznana tveganja tudi na drugih področjih, ki so bila vključena v letni načrt dela. Na podlagi prejetega predloga drugega organa je bilo v letni načrt dela vključeno področje izvajanja ukrepov posredovanja pri visokih cenah energije. Nadzor še ni zaključen, zato v tem trenutku ne morem komentirati. V načrt dela je bila vključena tudi poraba sredstev, ki jih prejmejo občine iz državnega proračuna, in poraba sredstev, ki jih prejmejo posredni proračunski uporabniki pri tistih, ki v preteklosti še niso bili nadzirani ter področje financiranja raziskovalno razvojnih dejavnosti, kjer je bilo zaznano tveganje na podlagi prijav in predloga drugega organa, tudi v tem primeru nadzor še ni zaključen. Na področju proračunskega inšpiciranja so se v letu 2024 izvajali obsežnejši nadzori in nadzori na področjih, kjer se zaznava največje tveganje. V poročenem obdobju od 1. 1. do 30. 6. so bili izdani zapisniki v 12 nadzorih. Od 12 izdanih zapisnikov je bilo pet zadev iz leta 2023, ki so se izvedle in zaključile v letu 2024, ostalih sedem zadev pa je bilo začetih v letu 24. Pet nadzorov je bilo na dan 30. 6. še v teku. Nepravilnosti so bile ugotovljene v šestih primerih in so podrobneje predstavljene v poročilu. Povzetek, lahko povzetek nepravilnosti. Če predstavim, v enem primeru je šlo za nakup opreme, ki ni bil skladen z Zakonom o javnem naročanju, saj proračunski uporabnik ni preveril tržišča. V enem primeru je občina dvakrat zahtevala povračilo iz proračuna Republike Slovenije za intervencijske stroške za poplave, v enem primeru je šlo za nepravilnosti pri izplačilu nagrade. V enem primeru je šlo za nepravilnosti pri delu komisije v zvezi z javnim razpisom. V enem primeru je šlo za pomanjkljiv nadzor financerja nad porabo sredstev. Ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bila izplačana sredstva za projekt in ali je bil projekt dejansko potem tudi izveden. V enem primeru pa je proračunski uporabnik ugotovil, da so bila sredstva porabljena za nakup opreme, ki ni bila del investicijskega projekta, vendar ni zahteval vračila sredstev. V izvedenih nadzorih je bilo ugotovljenih 14 nepravilnosti in izrečenih 16 ukrepov. Od tega 15 priporočil po drugem odstavku 104. člena Zakona o javnih financah in en ukrep odločba po prvem odstavku stočetrtega člena Zakona o javnih financah. Ja, najlepša hvala za izčrpno poročilo.

Dam besedo naprej, če želi še kdo od vabljenih gostov? Nihče. Okej, potem odpiram pa zdaj razpravo med poslankami in poslanci. Gospod Cigler Kralj, izvolite.

Hvala lepa predsednik. Dober dan. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi! Po tem obširnem poročilu imamo nek pregled nad tem, kaj je Urad za nadzor proračuna počel v prvi polovici leta 2024. Predvsem se je ukvarjal, če gledam z vidika pristojnosti Komisije za nadzor javnih financ, z enim primerom, ki ga je komisija tudi naznanila uradu in prav, da se je ukvarjal, ker je primer razvpit. In ker je na številnih inštitucijah bil prepoznan kot problematičen oziroma nezakonit oziroma brez pravne podlage in seveda gre za primer, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič. Komisija za nadzor javnih financ je, samo spomnim, lani med drugim tudi sprejela sklep, da poziva Ministrstvo za finance, da ji posreduje odločbo Urada za nadzor proračuna o izplačilu Prešernove nagrade solarnihč ter vso dokumentacijo v zvezi s to zadevo. Kolikor sem seznanjen, kot član KNJF, smo mi samo dobili nekaj dokumentov s strani, torej ustvarjenih s strani državnega odvetništva, drugega pa ne. Tako da bi najprej vprašal gospe, torej državno sekretarko in predstavnici Urada za nadzor proračuna, zakaj mi te odločbe in vseh povezanih dokumentov nismo dobili? Namreč, informacijski pooblaščenec, urad ni rekel, da tega ne smete poslati. KNJF je pa resna komisija in mislim, da smo najbolj pristojni, da se seznanimo s temi dokumenti. To se mi zdi problem. Ker če se dokumenti, ki jih lahko daste, ne posredujejo, je takoj občutek, da se nekaj skriva in nekaj prikriva. Morda samo spomnim, da je glede tega izplačila v višini 8346 evrov junija 2023, mi smo ga na KNEF obravnavali 14. julija 2023, potem tudi še konec leta 2024 in tako naprej, KPK ugotovila, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, pazite, sum storitve kaznivega dejanja izplačila brez pravne podlage in s tem oškodovanje proračuna, resna zadeva, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in je tudi v primeru nadaljnje obravnave odstopila policiji. Potem smo dobili zagotovilo, da bo 12. 6. 2024 s strani direktorice proračunske inšpekcije, da bo proračunska inšpekcija v kratkem izdala odločbo. Odločba je bila izdana. Ministrstvo se je seveda na njo pritožilo in zdaj naj bi bila zadeva v ponovnem odločanju. Ampak mi vseeno te odločbe in vseh povezanih dokumentov nismo dobili. Me pa kot člana KNJF predvsem zanima, ker je tu napisano na strani 14 od 18, da so bile v postopku, da je bila v postopku nadzora na podlagi ugotovljenih nepravilnosti izdana odločba. Torej, nepravilnosti ste ugotovili, odločba je bila izdana in KNJF vas je pozvala, da to posredujete in tega niste posredovali, po mojih informacijah. To se mi zdi nesprejemljivo, to se mi zdi nesprejemljivo v tej državi pravzaprav zaradi Golobove vlade nihče več ne spoštuje nobenega več. KPK reče, in če reče, bi rekel, če odloča o nepravem ali pa pravem, ni nič, ni posledic. Proračunska inšpekcija izda odločbo, nekdo je to ustavil, niste dali na KNJF, ki to pregleduje in nadzoruje, spet nič. Računsko sodišče je ugotovilo z istim, v zvezi z istim primerom, pazite, da je bilo izplačilo protizakonito. Ravnanje Ministrstva za kulturo v zvezi z izplačilom Prešernove nagrade Svetlane Makarovič v znesku 8 tisoč 346 evrov je v nasprotju z zakonom o javnih financah, je reklo Računsko sodišče, ki določa, da se pri pripravi in izvrševanju proračuna, da je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

Poslušajte, 8 tisoč 346 evrov je veliko denarja in to se ne sme brez pravne podlage ali pa nezakonito ali pa celo v nasprotju z Zakonom o javnih financah, izplačevati. KNJF je pozvala, vas je pozvala, da pošljete dokumente, da vidimo, kakšna je nepravilnost in kakšna je odločba in drugo, zanima me, ker zdaj imate zadevo v ponovnem odločanju, na kateri stopnji je oziroma v kateri fazi, kakšne okoliščine so se spremenile, kaj lahko novega ugotovite, če so vsi organi, ki so za to pristojni, ugotovili, da je zadeva protizakonita, ne samo brez pravne podlage nezakonita, ampak celo protizakonita, je reklo Računsko sodišče.

In kaj je fasalo? Fasalo je maščevanje preko, preko proračuna s strani tudi vašega ministrstva, da so jim vzeli sredstva tik pred zdajci, kajne? Spomnimo se, da je bila velika, velika afera zaradi tega, ampak je šlo mimo. Zdaj se noben več za to ne sekira, razen Komisija za nadzor javnih financ pa tule resno, resno izpostavlja, kako se robustne institucije, na tiste, na katere smo se naslanjali, smo se vedno lahko naslonili, zanesli na njih, ki so zagotavljali institucionalno varnost in en nivo demokratične, demokratične kulture se razgrajuje. Hvala, predsednik.

/ oglašanje iz dvorane/ Postopkovno.

Izvolite.

Hvala lepa.

V zadnjem času se v Državnem zboru precej čudnih reči dogaja. Imamo poslanca, ki na plenarni seji govori o tem, kako zaspi med sejami. Včeraj smo imeli primer, ko poslanka govori o tem, kako, ne vem, v šoli pri ravnatelju nazdravljajo in da je to v redu in danes vidimo spet, kako, ne vem, štirje moški, ki so očitno obsedeni z neko žensko, zlorabljajo postopke.

Spoštovani. Odločba, o kateri govorite, je odpravljena, ne obstaja več in jaz vas, predsedujoči, prosim, da se zavedate tega, da obravnava nezaključenih inšpekcijskih postopkov predstavlja nedopusten politični pritisk s pozicije moči, ki jo imate, na, ki jo imate kot zakonodajalec, na ta inšpekcijski organ, ki je v tem primeru pač Urad za nadzor proračuna. Lepo prosim, da sejo vodite v skladu s tem. Hvala lepa.

Najlepša hvala za postopkovni predlog.

Ja, jaz sem slišal od enega državnega sekretarja tukaj, ki je enkrat, mislim, da iz okolja, ki je rekel, da ne more zdaj govoriti, ko je malo zaspal, tako da, ampak ta Vlada itak spi, kar občutijo tudi ljudje.

Zdaj, jaz bi rad imel najprej razpravo na temo Ministrstva za gospodarstvo, pa Spirita. Imate tukaj gradivo na strani 17 oziroma moram reči, da gradivo je dobro pripravljeno, je pa malo zmešnjav v tem gradivu, ker imamo večkrat od ena pa do sto strani narobe oštevilčene, pa tako naprej. Tako, da se opravičujem, ker boste iskali stran 17, boste pač dobili kakšno drugo, ne pa ravno to, kar želim zdaj govoriti, kajne.

Zdaj, tukaj je proračunska inšpekcija že ugotovila nepravilnosti, kajne? Če pogledate na to stran 17, proračunska inšpekcija ugotavlja, da so bile ugotovljene nepravilnosti. Realizacija ukrepa je bila delno realizirana. Zdaj, se pravi ne še v delu vračila sredstev v proračunu. Zdaj, če greste tudi pogledati to stališče, v zadnjem odstavku piše, "Pri inšpekcijskem nadzoru namenske porabe proračunskih sredstev javnega razpisa za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnost in konkurenčnost v Republiki Sloveniji je bilo ugotovljeno, da so bila sredstva porabljena za nakup opreme, ki ni bila del investicijskega projekta. Poglejte, kje imamo mi problem? Ta sklep ni bil, ni bil niti oziroma realizacija sklepa je bila delno odpravljena in za kakšne velike napake gre. In potem, če greste naprej, imate pa spet na strani deset, ampak je najmanj 100, 50 strani vmes imate spet to znano podjetje VONpharma farma iz Žalca. Se pravi v tej VONpharma - in jaz vam povem, da to bo pač naslednji teden ali pa konec tega tedna bo Poslanska skupina Nove Slovenije sklicala nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ za pregled tudi agencije Spirita, dodeljevanje subvencij, ker ne vem ali je bilo to bolj smiselno vse skupaj ukiniti, kakor da imamo neko agencijo, ki deluje na takšen način. Ampak tukaj je proračunska inšpekcija dobro napisala: "Na podlagi 35. člena pogodbe bi moral prejemnik sredstev pred izplačilom druge vloge za izplačilo javni agenciji dostaviti bančno garancijo, ki pa je javna agencija ni prejela v pogodbeno določenem roku osem dni." Veste, proračunska inšpekcija je vse napisala, kaj je bilo pri tej zgodbi tudi narobe. In javna agencija tega sploh ni prejela, pa kljub temu so šli vsi postopki naprej. Jaz mislim, da je ta afera, ki je zdaj nastala, po mojem, absolutno je nastala po tem, ko ste vi to nam predložili, ampak v tem poročilu glede javne agencije Spirit, pa tudi tega podjetja VONpharma, je proračunska inšpekcija imela vse in je opozorila pravočasno na stvari, ki so se dogajale in kljub temu smo šli s temi sredstvi naprej in s temi javnimi razpisi. Mi delamo in imamo subvencije, kot kaže, namenjene v tej državi za nekatere posameznike ne pa za tiste, ki subvencije bi dejansko resno potrebovali in žal so to državne agencije, ki pavšalno, nonšalantno delijo nekaterim posameznikom, prisklednikom, če želite, ta javni denar. In ta država bo s temi agencijami enkrat morala tako kot z nevladnimi organizacijami, ki prejemajo tako pavšalno sredstva enkrat narediti konec. Ampak še enkrat povem, to zgodbo bo Komisija za nadzor javnih financ v roku desetih dni pa ne samo v pharma, nasploh v državi dodeljevanja subvencij in kakšne so stvari, tudi iz drugih ministrstev bomo to obravnavali.

Kar je gospod Cigler Kralj začel, pa odločba odpravljena je bilo v postopkovnem rečeno. Glejte, zdaj mi smo od Ministrstva za finance prejeli tudi eno obrazložitev, sicer z veliko zamudo, pod urgenco iz novembra meseca smo prejeli dopis Klemna Boštjančiča šele konec decembra meseca glede Prešernove nagrade. Tukaj zdaj, kot kaže, tukaj pa je hitrost, morem reči: "V postopku nadzora je bila na podlagi ugotovljene - to imate na strani 14 - je bila ugotovljena nepravilnost in je bila izdana odločba. Zoper inšpekcijsko odločbo je ministrstvo vložilo pritožbo, na podlagi katere je organ druge stopnje, torej Vlada 25. 9. 2024 izdal odločbo, s katero je pritožbi ministrstva za kulturo ugodil, odločbo UNP z dne 14. 6. odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje UNP. Ponovni postopek je v teku." Prvi postopek je šel izredno hitro, moram reči. Drugi pa traja od 14. 6. Od 14. 6. Mene zanima ali je proračunska inšpekcija deležna katerihkoli pritiskov kot ste jih bili deležni pri kakšnem drugem primeru v preteklosti? Zakaj se zdaj to ovije že eno leto dni oziroma pol leta? Drugič, odločba. Klemen Boštjančič, minister, ki ga poljudno nekateri poimenujejo po višjih davkih, je 19. 12. v Državni zbor poslal na Komisijo za nadzor javnih financ pojasnilo glede posredovanja dokumentacije. Drži. Postopkovno, to kar je govoril v postopkovnem gospod Jakopovič, je, da je ta odločba odpravljena, saj je Vlada to kot drugostopenjski organ odpravila, ampak v tem dokumentu, ki ga je Ministrstvo za finance poslalo, 19. 12. na drugi strani piše: "Ministrstvo za finance je tudi v zvezi s pristojnostjo posredovanja dokumentacije komisiji pridobilo mnenje informacijskega pooblaščenca, se pravi, samostojne institucije, ki jo imamo v državi." Državna sekretarka, zdaj pa poslušajte kaj ste napisali! "Informacijski pooblaščenec je prepustil odločitev Ministrstva za finance in Ministrstvu za finance kot tudi komisijo zgolj opozoril na varovanje osebnih podatkov, pri čemer pa se ni vsebinsko opredelil niti do obstoja pristojnosti oziroma obveznosti Ministrstva za finance. Torej, informacijski pooblaščenec, v ničemer ni rekel, da sicer odpravljeno odločbo s strani drugo stopnje vi nam ne posredujete. Če bi bilo tukaj šlo za katero koli kršitev, bi informacijski pooblaščenec v vseh svojih pristojnostih in tudi strogosti, ki jo običajno ima bi to prepovedal, pa je ni, zaradi tega imam jaz v nadaljevanju po opravljeni razpravi in postopkovni predlog. Ampak najprej bi rad slišal proračunsko inšpekcijo, kaj se dogaja, da se že pol leta vije v tem primeru izdajanje druge odločbe. Tako da, glejte, mi ne bomo končali te seje, po mojem mnenju, dokler se te stvari ne razčistijo oziroma da se vidi kakšna je bila tudi prva odločba. Izdana dam besedo naprej, gospod Horvat, izvolite.

I

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana državna sekretarka, gospa direktorica!

Ključne stvari so pravzaprav bile že povedane in morda niti ne škodi, da kakšno tudi ponovimo. Zakaj? Zato, ker moramo tukaj govoriti razumljivo, da nas davkoplačevalci razumejo. Davkoplačevalci so tisti, ki polnijo državni proračun In mi smo parlamentarna nadzorna komisija nad javnimi financami oziroma nad porabo. Sam sebi sem že odveč, ko odpiram to vprašanje nezakonitega, kot pravi Računsko sodišče izplačila Prešernove nagrade, pa kdorkoli je že izplačal, pa kdorkoli je že dobil. Tu je toliko nekega skrivaštva, da se mi res upira in nočem živeti v taki državi. Nočem. Pa tudi, če je ta nagrada samo en cent, pa je več, je 8346 evrov. Če bi nek navaden državljan tisti, ki v strahospoštovanju plačuje davke, bil toliko dolžan Fursu oziroma državi, zarubili bomo takoj, v enem mesecu bi mu zarubili. In tukaj se jaz bojim za usodo inšpektorjev oziroma celotnega Urada za nadzor proračuna, tudi za vas, če hočete, gospa direktorica. Ker če ne boste naredili prave odločbe, zdaj, ko postopek teče, se bojim, da boste odleteli. Jaz si upam napovedati, jaz si upam napovedati. Jaz direktorico jemljem, jaz direktorico jemljem v bran, kolega Jakopovič, jaz direktorico jemljem v bran, vi pa zdaj...