Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Pričenjam 88. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da ste zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: prejel sem opravičila doktor Mateja Tašnerja Vatovca, nadalje poslanca Jožefa Horvata in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Jožica Derganc nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanec Branko Zlobko nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanca magistra Dejana Premika.

Pozdravljam vse prisotne, prav tako tudi državno sekretarko doktor Melito Gabrič na Ministrstvu za zunanje, evropske zadeve in pa državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, magistra Marka Lovšeta in seveda tudi vse ostale prisotne.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za dnevni red seje, je takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Zato, ker prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2025, JUNIJ 2026.

Gradivo k tej točki ste prejeli in je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog deklaracije obravnaval na podlagi 5. člena Zakona o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom v zadevah Evropske unije in na podlagi 154.h in 154.g člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s 154.g členom Poslovnika bo tako v Odboru za zunanjo politiko kot pristojno delovno telo opravil obravnavo predloga deklaracije zgolj za področje zunanje in varnostne politike, to so zlasti poglavja III, torej odporna in varna Evropa, Poglavje IV, Evropska unija, Aktivni igralec v soseščini in po svetu in pa poglavje V prihodnost usmerjena Evropska unija, predvsem v podpoglavju širitev Evropske unije. Prejeli ste tudi naslednje gradivo in sicer mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve, ki predlog deklaracije podpira. Obveščam vas, da v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za amandmaje.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve, doktor Meliti Gabrič, prosim, da nam predstavite predlog deklaracije s poudarkom na zadevah iz pristojnosti Odbora za zunanjo politiko. Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Veseli me, da lahko pristojnemu Odboru za zunanjo politiko predstavim predlog deklaracije. Pred vami je gradivo, ki opredeljuje delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol. V skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU, mora Vlada najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej, Državni zbor pa na tej podlagi sprejme stališča o političnih usmeritvah in prednostnih nalogah v prihodnjem obdobju. Vlada je predlog deklaracije pripravila že 14. zapored. Z dokumentom želi prispevati k pregledni politiki Slovenije v evropskih zadevah in uskladiti strateške prioritete na podlagi katerih bo možno v čim večji meri uveljavljati naše interese in obenem aktivno prispevati k skupnim evropskim ciljem.

Pred vami je namenoma kratek ter strateško naravnan tekst, ki se dotika odzivov na bistvene izzive s katerimi se bomo soočali v Evropski uniji. Pri pripravi smo se želeli ogniti preobsežnemu tekstu, ki bi se podrobno opredeljeval glede posameznih aktov oziroma predlogov, ki jih bo Državni zbor tako ali tako v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval na podlagi stališč, izhodišč ter usmeritev Vlade in sicer na podlagi deklaracije. Vsebinske podlage za pripravo so bili sledeči dokumenti: strateška agenda EU za obdobje 2024 do 2029 in slovenski odziv nanjo, politične usmeritve naslednje Evropske komisije od leta 2024 do 2029, Evropa pred izbiro ter Deklaracija Državnega zbora Republike Slovenije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v EU doma v Evropi. Dokument je oblikovan po prednostnih sklopih, in sicer okrepljena konkurenčnost Evrope za trajnostno blaginjo, ohranjanje visoke kakovosti bivanja v Evropi, odporna in varna Evropa, Evropska unija aktiven igralec v soseščini in po svetu in v prihodnost usmerjena Evropska unija.

Dovolite, da v tem uvodnem delu predstavim nekaj poudarkov iz dokumenta, upoštevajoč širši kontekst, ki ga zaznamujejo geopolitične negotovosti zaradi vojn in konfliktov v sami Evropi in njeni soseščini, nova razmerja med globalnimi akterji ter veliki družbeni in tehnološki premiki. Konkurenčnost Evrope zaostaja za glavnimi akterji. Jasno je, da bo potrebno krepiti njeno odpornost ter strateško neodvisnost. Slovenija si bo skupaj z ostalimi članicami morala prizadevati za čim bolj enoten pristop in dejavnejšo vlogo EU pri reševanju ključnih izzivov. Obenem bo potrebno odločanje ter politike EU prilagoditi tako, da bo sposobna ustreznega odziva na številne izzive, pri čemer državljani in državljanke pričakujejo ohranitev kakovosti svojega življenja in dela. Geopolitični premiki so v zadnjem obdobju izraziti. Vojna v Ukrajini še naprej spodkopava težko pridobljeni mir in stabilnost v Evropi. Vojne v Gazi in krize na Bližnjem vzhodu so privedle do najhujše humanitarne krize na pragu Evrope ter imajo potencial za širjenje nestabilnosti. Kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN si bo Slovenija tudi v okviru EU prizadevala za dosego trajnega in pravičnega miru v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Za Slovenijo, tako kot za ostale države članice, bo sicer pomembno, da EU prevzame bolj aktivno vlogo v svetu. Eden od najpomembnejših vidikov prihodnjega delovanja EU je tudi povečanje njene strateške avtonomije, kar postaja nuja v okoliščinah vse bolj hitro spreminjajočega se in nepredvidljivega mednarodnega okolja. EU se ne bo mogla več, vsaj ne v takšni meri kot v preteklosti, zanašati na zunanje akterje in na dosedanje partnerje za zagotavljanje lastne varnosti in obrambe. Enako velja za dostop do ključnih surovin ali naprednih tehnologij. Gre za izziv, s katerim se mora EU soočiti, saj se večje potrebe po varnosti, gospodarski suverenosti in naprednih tehnoloških zmogljivostih vedno bolj prepletajo. EU mora krepiti pristop glede pripravljenosti ter lastno evropsko obrambo za učinkovito odzivanje na grožnje, vključno pri obvladovanju tako imenovanih novih nevarnosti, ki so povezane s kibernetskimi, hibridnimi in vesoljskimi vprašanji, ostaja ključnega pomena komplementarnost z Natom ter kljub trenutno nekaterim neznankam čezatlantsko partnerstvo.

V okviru EU se bomo morali odzvati tudi na posledice povečanega tekmovanja ter postavljanja ovir v svetovni trgovini, posledice podnebnih sprememb ter demografskih premikov. EU se sooča z nalogo prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo, kjer bo Slovenija podpirala ukrepe, ki bodo prispevali h konkurenčnosti EU. Slovenija si bo med drugim prizadevala za povečanje naložb v raziskave in inovacije. Ob tem pa ne smemo zanemariti pomena ohranjanja evropskega socialnega modela in zagotavljanja dostopnosti do ključnih virov, kot sta energija, čista tehnologija. Slovenija se bo v tem okviru zavzemala tudi za strategije, ki bodo podpirale zeleni in digitalni prehod. Prehod mora biti pravičen. Potrebno ga je videti skozi prizmo ustvarjanja novih delovnih mest ter povečanja gospodarske rasti. Ukrepi na področju podnebnih sprememb, varovanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja visoke kakovosti okolja morajo iti z roko v roki s krepitvijo konkurenčnosti. Upravljanje zunanjih meja EU in učinkovit nadzor migracijskih tokov ostajajo ključno področje, kjer bo potrebno krepiti sodelovanje s partnerji kot so države izvora in tranzita, hkrati pa je treba razviti bolj trajnostne migracijske politike, kjer bo enoten pristop EU, ki ga zagovarja Slovenija, ključen.

Slovenija, kot je znano, zagovarja povratek na polno in nemoteno delovanje schengenskega sistema.

V primerjavi z današnjo že opravljeno predstavitvijo na Odboru za politiko za zadeve Evropske unije se bom v nadaljevanju nekoliko bolj osredotočila na elemente v deklaraciji iz pristojnosti tega odbora, kot je bilo zaprošeno s strani predsednika. Slovenija si bo še naprej prizadevala za enotnejšo, odločnejšo, učinkovitejšo in dejavnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko, pri čemer kot pomembna vodila vidi preventivno delovanje, mirno reševanje sporov, vztrajanje na spoštovanju mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Slovenija si bo tudi v okviru EU še naprej prizadevala za krepitev učinkovitega ter na pravilih temelječega multilateralizma.

Glede Ukrajine se mora nadaljevati politična, finančna, vojaška in humanitarna pomoč Evropske unije, pozornost pa mora biti usmerjena tudi prizadevanjem za obnovo po koncu ruske agresije. Glede Bližnjega vzhoda bo Slovenija še naprej zagovarjala strateški cilj Evropske unije, to je rešitev dveh držav, strateški pristop glede regije z vključitvijo pomembnih regionalnih igralcev ter spoštovanje resolucije Združenih narodov ter mednarodnega prava.

Deklaracija posebej izpostavlja tudi Sredozemlje, ki predstavlja pomemben del soseščine Evropske unije in Slovenija v okviru tega podpira pripravo novega pakta, ki bo odgovarjal na skupne izzive z našimi partnerji. Kot članica skupine Med 9 bomo okrepili svoje delovanje v regiji, zlasti s predsedovanjem tej skupini, pomembna prednostna naloga ostaja nadaljevanje vsestranskega sodelovanja EU s čezatlantskima zaveznicama ZDA in Kanado, pri čemer je ob nastopu nove ameriške administracije ključna enotnost Evropske unije. Prav tako bomo v okviru sodelovanja Evropske unije z globalnimi partnerji osredotočeni na ključna področja, kot so uravnotežena blagovna menjava in recipročnost poslovanja s Kitajsko ter okrepljeno sodelovanje z afriškimi državami, podpora okrepljenemu sodelovanju EU z Latinsko Ameriko in Karibi ter iskanje novih priložnosti za sodelovanje v Aziji in Oceaniji.

Svojo uvodno predstavitev bom zaključila z eno od ključnih prioritet Slovenije, in sicer podporo širitvi Evropske unije, vključno z vzhodno Evropo in na zahodni Balkan. Širitev predstavlja ključen element stabilnosti in varnosti v širši regiji, pa tudi vzvod za utrjevanje demokracije. V dobi strateškega rivalstva je širitev obenem tudi investicija, tudi vlaganje v razvoj same Evropske unije. Slovenija si bo v tem okviru še naprej prizadevala, da bi prišlo do pospešitve širitvenega procesa tudi z novimi metodami odločanja o nekaterih tehničnih korakih v procesu. Tudi sicer moramo zagotoviti, da se EU pripravi na prihodnost z izboljšanjem notranjega odločanja, modernizacijo politik in okrepljenim proračunom, ki bo omogočil ustrezno financiranje novih prioritet ob upoštevanju nekaterih bolj tradicionalnih politik, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika. Obe ostajata za Slovenijo prioritetni.

Spoštovani, hvala za pozornost. Slovenija si mora še naprej prizadevati za rešitve, ki bodo prispevale k stabilnosti, miru in blaginji v Evropi in širše, z zavezanostjo vrednotam, ki nas povezujejo kot evropsko skupnost. Zdaj sem z veseljem na voljo za vprašanja in komentarje. Hvala.

Hvala lepa, spoštovana državna sekretarka. Sprašujem tudi, če želi besedo državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, magister Marko Lovše. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, Spoštovani predsednik, članice, člani odbora. Dovolite tudi meni, da predstavim te glavne usmeritve za delovanje Slovenije v okviru institucij Evropske unije za to 18-mesečno obdobje na področju obrambe in civilne zaščite. Zaradi novih varnostnih izzivov v neposredni soseščini in v luči spremenjenih geopolitičnih razmer se vse bolj krepi zavedanje o poglobitvi evropske obrambe, zato je pomembno, da Slovenija še naprej podpira nadaljnjo krepitev varnostne in obrambne politike EU, pri čemer pa Nato ostaja ključni steber evropske varnosti. Pri delovanju Evropske unije je za Slovenijo še naprej prednostna naloga zagotavljanje varnosti v zaostrenih mednarodnih razmerah, zato bo ključna krepitev obrambne pripravljenosti, zmogljivosti in odpornosti Evropske unije. Ministrstvo za obrambo bo v institucijah EU tvorno sodelovalo v razpravah na temo bele knjige o prihodnji evropski obrambi in si prizadevalo za učinkovito izvajanje evropske strategije za obrambno industrijo, ter vzpostavitev evropskega obrambnega investicijskega programa, ki bo spodbudil sodelovanje pri skupnih nabavah, povečal konkurenčnost evropske obrambne, tehnološke in industrijske baze ter izboljšal dostop do financiranja. Pomembno vlogo bo imela še naprej Evropska obrambna agencija pri podpori in krepitvi obrambnih zmogljivosti, kakor tudi aktivnosti s področja raziskav, inovacij in skupnih nabav.

Posebej bi izpostavil pomen srednjih in malih podjetij kot nosilcev inovacij, ki imajo možnost sodelovanja v Evropskem obrambnem skladu. Pri tem podpiramo povečanje naložb dvojne rabe in industrijskih zmogljivosti na obrambnem področju. Za odporno in varno Evropo bo zelo pomembna nadaljnja krepitev strateškega partnerstva med EU in Natom, da bi se lahko uspešno odzvali na izzive in grožnje, ki so povezane s kibernetskimi, hibridnimi in pa vesoljskimi vprašanji. Komplementarnost z Natom in čezatlantsko partnerstvo sta nujna za učinkovito reševanje omenjenih izzivov in groženj za varnost EU.

Ministrstvo za obrambo bo kot doslej še naprej dejavno sodelovalo v vojaških operacijah EU, pri čemer bo okrepilo sodelovanje v misijah in operacijah na Zahodnem Balkanu, ter se še naprej aktivno udejstvovalo v vojaški misiji usposabljanja v podporo Ukrajini.

Pozdravljamo tudi pripravo bodoče strategije EU za pripravljenost, ki nastaja na podlagi poročila bivšega finskega predsednika o krepitvi civilne in vojaške pripravljenosti Evrope. Strategija bo temeljila na vse vladnem pristopu in bo osredotočena na vse sektorje in vse ravni družbe, s ciljem okrepiti civilno vojaško pripravljenost za vse oblike varnostnih groženj in večdimenzionalnih kriznih scenarijev. Zavedamo se pomena načela vključevanja celotne družbe kot pomembnosti medvladnega in medsektorskega pristopa pri obvladovanju kriz. Kot primer dobre prakse civilno vojaške pripravljenosti in pripravljenosti in celostnega odziva na krizne razmere v Sloveniji predstavlja vaja Odpornost 24, ki je bila izvedena lani v oktobru. Na področju civilne zaščite pa bo Slovenija zagotavljala ustrezno umestitev mehanizma Evropske unije v nove ureditve strategije skladno z mednarodnim humanitarnim pravom, ki opredeljuje naloge civilne zaščite. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih delih predloženega akta. Odboru predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh delih predloga deklaracije, ki sodi v pristojnost OZP skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Sedaj pa odpiram razpravo o predlogu deklaracije, kot še enkrat poudarjam, zgolj s področja zunanje in varnostne politike. Kdo želi besedo? Kolega magister Gregorič, izvolite.

Hvala gospod predsednik.

Ta resolucija, naj na začetku povem, je tako kot oni seks pulover. Vsak ga lahko vleče, vsak mu je prav. To je v redu, kajti imamo taka nova razmerja v geopolitiki, ki jih to, pisci tega z najboljšim predvidevanjem niso mogli predvideti, zato je fajn, da ni, da ne gre v neke hude podrobnosti, da se ga da prilagoditi. Mi smo priča postopnemu nastajanju ponovno multipolarnega sveta, tako da to ima določene posledice. Zdaj ne vem ali to paše k nam, na naš odbor ali ne, ampak izpostavil bi eno stvar, ki ne vem, če je pokrita v tem noter, ampak seveda, saj ni mogla biti, odziv na sedanje že uvedene carine ZDA, recimo, na jeklo in aluminij in na katerekoli sledeče. Zdaj, ko se tukaj govori o večji samostojnosti Evrope, večji neodvisnosti na področju energentov, tukaj bi rad samo to povedal, eno predstavo bi dal, da ta recimo severni tok, ki so si ga Nemci sami zminirali, po katerem bi sicer dobili 160 milijard kubičnih metrov plina na leto, samo za primerjavo, to smo potem sprevrgli zdaj na LNG, na utekočinjen zemeljski plin, veliko gre preko tega, ampak to samo ti plinovodi so ekvivalent 320 super tankerjev po 160 tisoč ton, in to moramo vedeti, da je to malo drago, in da seveda to se potem pozna na konkurenčnosti našega evropskega področja. Posebej bi pa tu rad, zjutraj smo imeli že razpravo na odboru EU, ampak tam, tam tega nisem povedal, nisem naslovil, tukaj piše, da se Slovenija se zavzema za doseganje skupnih naložb EU v raziskave in razvoj na ravni 3 procentov BDP. To je verjetno mišljeno 3 procente BDP tako industrijski sektor kot državni sektor.

Kolega Gregorič, to so vse stvari, o katerih razpravljate, ki niso v pristojnosti Odbora za zunanjo politiko, to smo že na začetku povedali, niti carine za jeklo, niti energenti, tako da, če bi se dalo, torej nas zanima predvsem skupna varnostna in zunanja politika in o tem naj bi tekla tudi razprava v tem delu z vsem...

Okej, hvala lepa, jaz sem mislil, da pač tudi to. Bodočnost Evrope je definitivno vezana na znanje, in zdaj, če nas po levi in po desni prehiteva tako Amerika zunanjepolitično kot Kitajska, zunanjepolitično, ja, potem se moramo tu majhen zamisliti. Evropi, 3 procente skupaj premalo. Moral bi biti 3 procente državnega pa še zraven tisti ne, ker mi imamo tak zaostanek, da to bo grozno. Potem ne bom šel več v te detajle. Grem naprej. Tukaj pa imam probleme, da Slovenija zagovarja globalno naravo evropskega mirovnega instrumenta EPF. Zdaj, jaz sem mislil, da je ta mirovni instrument bil mišljen kot en neposrečen izraz za pomoč Ukrajini, zdaj pa tu mirovni inštrument, no mislim, ne vem, kaj je to globalna narava, jaz upam, da ne pomeni to, da bomo zdaj pomagali Tajvanu.

Potem pa glede na, pod točko štiri, Evropska unija, aktivni igralec v soseščini in v svetu, tukaj piše, da bomo, da je ena prednostnih nalog Evropske unije bo tudi v naslednjem obdobju nadaljnja politična, finančna, vojaška in humanitarna pomoč v Ukrajini pri njeni obrambi pred rusko agresijo. Ja, zdaj simplistično izgleda tako. Američani so sprevideli, da so iluzije mimo in gredo v mir, imajo strašno ofenzivo na mir, mi imamo pa strašno ofenzivo z vojno. Ja, jaz ne vem, po mojem je tu disconnect. Sodelovanje s Kitajsko mora, berem kaj piše tukaj v deklaraciji, sodelovanje Evropske unije s Kitajsko mora v prvi vrsti temeljiti na prizadevanjih za uravnoteženje blagovne menjave in recipročnost. Vse v redu, fajn, sem zelo za to, ampak moramo se pa recimo zavedati, samo en primer dam, Evropa uvaža, pa cel svet, uvaža 90 procentov surovin, prekurzorjev za farmacevtsko industrijo. Od kje? Iz Kitajske. Pa zakaj smo prišli v ta položaj? Torej, to se mora popraviti.

Glede širitve Evropske unije, seveda, jaz sem za to, da do leta 2030 pridejo vse države Zahodnega Balkana v EU in cenim vlogo naše diplomacije in prizadevanje, da se bo to res zgodilo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Postopkovno, kolegica Grgurevič, izvolite.

Ja, jaz bi samo pripomnila, nič takega, samo sprejemamo celotno, celoten dokument, tako da, kako naj, samo posamezne točke?