Spoštovani kolegice in kolegi, ponovno vas pozdravljam in začenjam 2. nujno sejo Ustavne komisije!

Sklic so 5. 2. 2025 zahtevale Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Obveščam vas, da se današnje seje Ustavne komisije ne more udeležiti član Ferenc Horváth zaradi službene odsotnosti, imam pa nekaj pooblastil in sicer kolega Damijan Bezjak Zrim nadomešča magistrico Meiro Hot, kolegica Andreja Kert nadomešča Leno Grgurevič, doktorica Tatjana Greif nadomešča doktorja Mateja Tašnerja Vatovca, kolegica Tamara Vonta nadomešča Jerneja Žnidaršiča, kolega Dušan Stojanovič nadomešča kolega Bojana Čebelo, kolegica Sara Žibrat nadomešča magistrico Urško Klakočar Zupančič, kolega Zoran Mojškerc nadomešča kolega Andreja Poglajna in kolegica Anja Bah Žibert nadomešča člana komisije Danijela Krivca.

Sklic seje ste prejeli 6. 2. 2025, vendar sem jo moral 11. 2. 2025 zaradi sklica in poteka 95. izredne seje Državnega zbora 13. 2. 2025, ko bi morali imeti 2. nujno sejo, preložiti na današnji dan. Ker do današnjega začetka seje nisem prejel predloga za umik posameznih točk ali razširitev dnevnega reda, bomo na današnji seji obravnavali, kot je bilo zapisano v sklicu 2. nujne seje, naslednjo točko: Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona (UZ80-1), EPA 1919-IX.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, ki ga je vložila v ustavno revizijski postopek skupina poslank in poslancev.

Kot gradivo za današnjo sejo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli: zahtevo Poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica za sklic nujne seje, Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona in mnenje Vlade z dne 13. 2. 2025.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni kolegica Lucija Tacer; predstavnica predlagatelja, Vlada Ministrstvo za javno upravo in Državni svet.

Pričenjam obravnavo predloga, da se začne postopek za spremembo Ustave. Predlagam, da uvodničarji podate svoje predstavitve v recimo petih minutah, upam, da bo to dovolj. In zdaj sprašujem, želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? (Da.)

Kolegica Lucija Tacer, imate besedo.

Hvala, predsednik.

Pred vami je predlog za uvedbo preferenčnega glasu. Junija 2024 so volivke in volivci na referendumu jasno pokazali z več kot 70 odstotno podporo, da si želijo preferenčni glas na državnozborskih volitvah.

To pomeni, da želijo imeti možnost obkrožiti ime tistega kandidata ali kandidatke, ki jih bo zastopal v Državnem zboru. Ne želijo več, da to odločitev namesto njih naredijo politične stranke.

V Svobodi smo to vzeli zelo resno. Predsednik vlade je takoj po referendumu sklical vrh političnih strank in tam je bila izkazana predloga, podpora preferenčnemu glasu s strani štirih od petih parlamentarnih strank. Glede na to, da je koalicija preferenčni glas zapisala v svojo koalicijsko pogodbo in predlog uvedbe podpira, je predsednik takrat jasno nakazal, naj Nova Slovenija, ki je trenutno v opoziciji, predstavi predlog, ki bi bil za njih sprejemljiv za to, da lahko z največjo možnostjo sprejema začnemo postopek v Državnem zboru.

Nova Slovenija je do septembra pripravila predlog 18 volilnih enot. V vsaki volilni enoti bi lahko izbirali pet poslancev. To v praksi pomeni, da se mora število poslancev povečati in je za to vezano na spremembo Ustave. In takrat smo se v koaliciji odločili, da moramo dati takemu predlogu priložnost. Želeli smo, da bi s 60 podpisi predlog vložili v postopek. Bilo je nekaj zapletov, pa vseeno. Zato ker je bila izražena podpora tako koalicije, kot na začetku predlagatelja Nove Slovenije, ki je zadevo predlagala, smo začeli postopek, da se tudi na seji Ustavne komisije dokončno izrečemo o tem, če želimo dati priložnost ureditvi tega vprašanja za državljanke in državljane. Torej pred vami je predlog spremembe Ustave, ki je seveda vezan na Zakon o volitvah v Državni zbor in ta zakon je priložen kot gradivo. Predvideva 18 volilnih enot s petimi poslanci. Koalicija se je jasno izrekla, da začetek podpira. V Svobodi smo omogočili začetek takega postopka in zato upamo, da bomo v sklopu te komisije zmogli nek pogum, da to zaupanje volivk in volivcev z več kot 70 odstotno podporo dejansko slišimo in njihove želje uresničimo. Hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Vlade? (Da.) Ugotavljam, da ja.

Z nami je gospod Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.

Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo.

Morda uvodoma preferenčni glas. Kot omenjeno že, je seveda tudi koalicijska zaveza. Namreč sprememba volilnega sistema je del koalicijskih zavez, namreč, takrat je koalicija rekla, zagotovili bomo bolj demokratičen volilni sistem in da zagovarjamo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti kar največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic. Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarjamo tudi načelo zadrge po vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah.

Za uveljavitev te koalicijske zaveze je seveda potrebna novela Zakona o volitvah v Državni zbor, za katerega kot vemo, je potrebna tudi široka večina, dvotretjinska večina, 60 poslancev. Torej, z drugimi besedami, sprememba terja širok politični konsenz. Naj morda še opomnim, od leta 2011 je bilo v zakonodajni postopek vloženih že pet predlogov za uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v Državni zbor, a zaenkrat še nobeden ni uspel.

Mogoče, če dovolite zelo na kratko aktivnosti vlade za uresničitev te koalicijske zaveze. Namreč vlada doktor Roberta Goloba si že celoten mandat v okviru svojih pristojnosti prizadeva, da bi do dolgo pričakovane in želene spremembe volilnega sistema in do uveljavitve preferenčnega glasu tudi prišlo.

V svojem prizadevanju je izvedla vlada že več aktivnosti, denimo spletno anketo Kaj vam je pomembno pri volitvah, kjer so državljanke in državljani lahko podali svoje mnenje o posameznih možnih rešitvah. Oktobra leta 2023 je bil izveden javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti glede spremembe volilnega sistema, kjer so vidni ustavno pravni strokovnjaki komentirali rezultate prej omenjenega spletnega posvetovanja in predlagali nadaljnje korake.

Dodatno so svoja stališča javno predstavile vse parlamentarne stranke in splošna javnost. 25. 4. leta 2024 je Državni zbor sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev. Ta je potekal 9. junija leta 2024. Rezultati referenduma so seveda s prepričljivo večino potrdili uveljavitev preferenčnega glasu. Naslednja aktivnost je bil julija tistega leta, torej kmalu po rezultatu, posvet pri predsedniku vlade, kajti v luči rezultata referenduma je bil sklican posvet predstavnikov vseh parlamentarnih strank. Na posvetu so razpravljali o spremembi volilnega sistema z uveljavitvijo preferenčnega glasu za implementacijo volje, izražene na posvetovalnem referendumu. In najbolj aktualna zadeva, tudi poslanci so sredi januarja vložili predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave, ki je, kot že rečeno bilo prej nujen predpogoj za sprejem novele zakona o volitvah v Državni zbor.

Vsebino predloga je gospa Tacer prej pravzaprav že lepo predstavila; gre za spremembo 80. člena Ustave, in sicer z namenom povečanja števila poslancev za dva, kajti tako bi lahko sledili ideji, ki je bila podana, na ta način bi dobili lahko 18 volilnih enot vsakih pet poslancev skupaj pridemo z manjšin, z manjšinami na 92, v vsaki volilni enoti pa bi bilo približno slabih 100 tisoč volivcev.

Vlada meni, da se zahteva po personalizaciji v volilnem sistemu izhaja na nek način že iz petega odstavka 80. člena Ustave. Tako je, to konkretno piše, odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. V skladu z volilno teorijo je personalizacijo mogoče seveda uresničiti na različne načine, eden izmed njih pa je gotovo preferenčni glas. Poznamo več oblik tega, na primer relativni, absolutni, obvezni in neobvezni. Vlada tako ugotavlja, da obstaja več možnih načinov zagotavljanja personalizacije v volilnem sistemu, ob upoštevanju seveda ustavnih zahtev. Uvedba relativnega neobveznega preferenčnega glasu predstavlja en, enega izmed teh načel, sicer je seveda izbira med temi, možnostmi, vprašanje, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Uvedba torej preferenčnega glasu ob upoštevanju tudi drugih načel volilnega prava, denimo načelo enakosti volilne pravice lahko povzroči tudi spremembo nekaterih drugih elementov, ki so posredno vezani na sam volilni sistem.

Predlog novele volilnega zakona, ki predstavlja prilogo k Predlogu za spremembo 80. člena Ustave pred nami vsebuje, kot že omenjeno, razdelitev Republike Slovenije na zdaj 18 volilnih enot. Torej še enkrat z drugimi besedami, predlog na koncu predvideva pravzaprav 92 poslancev.

Sklepno lahko rečem, da Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslancev Državnega zbora ter hkrati seveda tudi predlagano spremembo 80. člena Ustave kot enega izmed načinov za njegovo uvedbo. Naj pa seveda dodam, da seveda je uveljavitev teh sprememb, sprememb Ustave, odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele Zakona o volitvah v Državni zbor, pa gotovo v domeni zakonodajalca. V obeh primerih, kot vemo, je za sprejem potrebnih 60 glasov. Hvala lepa.

Hvala tudi vam, gospod državni sekretar.

Vidim, da predstavnika Državnega sveta ni, zato zdaj prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom Ustavne komisije. V razpravo se bo tudi lahko, če bo to želel, vključil koordinator doktor Igor Kavčič, če bo ocenil, da je to potrebno, ki ga tukaj zdaj posebej tudi pozdravljam. Kdo želi najprej besedo? Ugotavljam, da ni razprave. Ni razprave, zato prehajamo na odločanje.

Najprej vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav, ker je bila prej seja zamenjana, se pravi, levo od kartice mora goreti rumena lučka. Zaključujem razpravo o predlogu, da se začne postopek za predmetno spremembo Ustave. Prehajamo torej na odločanje. V skladu s 175. členom Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi predloga poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z dne 16. 1. 2025 ter na podlagi drugega odstavka 168. člena Ustave sprejme naslednji sklep o začetku postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona. Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona z dne 16. 1. 2025 (UZ80-1), EPA 1919-IX.

Sklep bo sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini navzočih članov ustavne komisije. Ugotavljam, da smo sklepčni.

Obrazložitev glasu, kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

Hvala, predsednik.

Ja, danes imamo na glasovanju vprašanje o začetku postopka, ki so nujno potrebne za izvedbo volilnega zakona, je priloženo gradivo. Gradivo v katerem se lahko v prihodnosti v bistvu istočasno ob izvedbi tega postopka vloži v proceduro in z današnjim glasovanjem bomo videli katere politične stranke, kateri poslanci in katere poslanke dejansko držijo besedo, ko volivkam in volivcem nekaj obljubijo, ko nekaj zapišejo v svoj program ali pa v preteklosti zagovarjajo, v primeru, da seveda tako mnenje spremenijo, jaz verjamem, da volivke in volivci zahtevajo obrazložitev, neko argumentacijo, ampak dejstvo je, da je predlog, ki je pred nami vsebinsko v bistvu usklajen s tisto vsebino, ki jo je predstavila Nova Slovenija, to je ena politična stranka. Celotna koalicija se je zavezala, da začetek postopka podpira, to so še dodatne tri politične stranke. Tako da na podlagi obljub, zakon uživa dvotretjinsko podporo, na podlagi glasovanja bomo pa videli, kateri poslanci bodo držali svojo besedo. Hvala. Jaz bom seveda podprla ta predlog.

Hvala lepa.

Še kakšna obrazložitev? Bom še sam obrazložil glas, ker je bila Nova Slovenija tukaj večkrat imenovana.

Mi smo na političnem vrhu pred parlamentarnimi počitnicami zgolj dobili domačo nalogo, da predstavimo naš predlog. Tega predloga mi nismo dali v parlamentarno proceduro, zgolj domačo nalogo, kjer smo Slovenijo razdelili na 18 volilnih enot približno z enakim številom volivk in volivcev in tako, da praktično meja občine nismo rezali, če smem po domače povedati.

Ne trdimo, da je naš predlog najboljši, ne trdimo, da je to edini način, kako priti do prednostnega glasu. Zanimivo je, da vlada ni dala moč z vso svojo mašinerijo, nekaj tisoč ljudi, da ni dala vladnega predloga, mi smo bili na referendumu proti, v kampanji za referendum smo bili proti, ker ta referendum ni bil iskren. Ta referendum je bil zgolj za to, da se mobilizira, bom rekel, levo politično telo in zato je to bila zloraba direktne demokracije referenduma in takšnih postopkov mi v Novi Sloveniji ne podpiramo in zato bom tudi glasoval proti temu sklepu, da se začne ustavnorevizijski postopek.

Še kakšna obrazložitev? (Da.)

Kolegica Janja Sluga.

Hvala lepa.

V Sloveniji ima na podlagi Ustave oblast ljudstvo; 3. člen Ustave v drugem odstavku jasno o tem govori. Ljudstvo izrazi svojo voljo na referendumu. In ko ljudstvo z 860 tisoč glasovi za, pove, kaj želi od nas, predstavnikov ljudstva, da storimo, potem v to voljo ne gre dvomiti in si jo tudi ne gre vsak po svoje razlagati. Če ljudstvo od nas to zahteva, potem je naša naloga, da to udejanjimo.

V Gibanju Svoboda smo bili pripravljeni na svojevrstne kompromise, kakršnekoli že pač, da bi se ta volja ljudstva tudi udejanjila, in pristali tako rekoč na vsa pogojevanja Nove Slovenije, na čisto vsa. Zdaj smo prišli od izgovorov, da zmanjkuje časa do izgovorov, da Vlada ni predlagala svojih predlogov, ki so seveda brezpredmetni, ker je Nova Slovenija zelo jasno povedala, kakšen je njen predlog in nismo želeli dati ponovne priložnosti, da bi na katerikoli drug predlog Nova Slovenija rekla ne. Zato smo pristali na vse. Rezultat teh naših prizadevanj imamo danes na mizi in bomo sedaj o njem glasovali in v Gibanju Svoboda bomo seveda glasovali za tisto, kar nam je ljudstvo naročilo, ostali bomo pa videli.

Kolega Janez Janša, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, mi oziroma jaz tega predloga ne bom podprl, pa se tudi lahko sklicujem na ljudstvo, kajti ljudstvo je nekoč na referendumu, ki je bil obvezen zakonodajni ne posvetovalni, ampak je bil obvezen naknadni zakonodajni referendum, dalo daleč največjo podporo dvokrožnemu večinskemu volilnemu sistemu. Državni zbor tega, te odločitve ljudstva ni želel uzakoniti, zato je potem poseglo vmes Ustavno sodišče in dodatno odločilo, da je to voljo ljudstva treba uzakoniti. Pa se kljub temu to ni zgodilo. V Državnem zboru se je našla dvotretjinska večina, ki je s spremembo Ustave preprečila uresničitev volje ljudstva. Tako, da, ko se nekdo sklicuje na neobvezen posvetovalni referendum ne sme pozabiti, da smo imeli obvezen referendum, kjer se je zakonodajna volja ljudstva izrazila pa še vedno ni uresničena.

Tako, da to, kar se zdaj predlaga je daleč od tega za kar je ljudstvo glasovalo in zgolj pospešuje težave, ki jih itak že imamo zaradi sedanjega volilnega sistema, katerega problem ni to, da ljudje ne bi imeli odločilnega vpliva na bolj odločilnega vpliva na izvolitev poslancev, ampak je glavni problem to, da generira nestabilne izvršilne oblasti, ki vodijo k znatnemu razvojnemu zaostanku države.

Tako da jaz upam in s tem zaključujem, da bo tudi ta razprava, kakorkoli se bo končala v slepi ulici, prispevala k nekemu treznemu premisleku in iskanju dvotretjinske večine za resno spremembo volilnega sistema, kjer bomo mogoče po vseh teh desetletjih blodenj dobili kombiniran volilni sistem, ki načeloma zadovoljuje obe potrebi demokracije, ki se izražata preko volitev.