Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani člani Komisije za nadzor javnih financ in ostali vabljeni gostje!

Pričenjam s 40. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih poslancih in poslankah. Prav tako ni obvestil o nadomestilih. Ne, jih ni. Torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje določen takšen, kot ste ga prejeli sami s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA Z NASLOVOM PROBLEMATIKA SUBVENCIONIRANJA GOSPODARSTVA.

Poslanska skupina NSi je 13. februarja na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, ki so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnik Poslanske skupine NSi, gospod Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, gospa Tamara Zajec Balažic, direktorica Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije.

Predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi na kratko uvodoma predstavim zahtevo za sklic te seje. v nadaljevanju bodo dobili besedo vabljeni gostje, nato spet poslanke in poslanci. Torej, dovolite nekaj minut uvoda.

Zdaj, ta zgodba glede tega razpisa na Spiritu ima v bistvu že dvomesečno brado. Novo epizodo je dosegla v petek, ko se je prišlo do odločitve, da se razpis razveljavi, ampak kljub vsemu je potrebno o, ne samo o Spiritu, ampak tudi o drugih državnih institucijah spregovoriti na kakšen način se podeljujejo državne subvencije, se pravi, subvencije iz naslova davkoplačevalskega denarja. Lahko rečemo, da ta afera Spirit, tako imenovana afera Spirit simptom ali pa se sprašujemo ali je to simptom, ki se dogaja pri podeljevanju subvencij. V tem primeru je šlo za VONpharma (podjetje vzpostavitev inovativnih farmacevtskih tehnoloških linij za proizvodnjo krem, mazil, praškastih oblik zdravil) za deset milijonov evrov vzporedno za neko drugo podjetje, ki je povezano z VONpharma, skoraj za deset milijonov evrov. In glej ga glej, nihče v bistvu do konca, razen medijev, da te stvari niso, ni videl. Se pravi, kakšno je tukaj ključno vprašanje bil nadzorni mehanizem? Glede na to, da ta isti posameznik se je že prijavljal na razpise, da je bil v bistvu v preteklosti, te razpise je tudi dobil. In pri tem recimo v letu 2022 mu je bilo že dodeljeno 5,6 milijona evrov subvencij za skoraj 12 milijonov evrov vredno naložbo in takrat je imelo to podjetje že v preteklih razpisih torej silne težave pri izvajanju na primer tistega projekta iz leta 2022, zato se tukaj itak postavlja resno vprašanje, kako je mogoče, da je prav to isto podjetje spet dobilo dodeljenih tako veliko sredstev? Ampak bodi dovolj o tem v podjetju, zaradi tega, ker mi danes smo rekli, da bomo kot predlagatelji govorili zlasti o tem, na kakšen način se bodo vzpostavili na ministrstvu in na Spiritu in na drugih državnih institucijah nadzorni mehanizmi, da se bo z davkoplačevalskim denarjem ravnalo bolj smotrno, bolj transparentno. Tukaj smo dobili samo eno afero, ki sem dejal uvodoma, da je lahko samo simptom, ne vemo pa, kaj se dogaja še na drugih področjih? Zdaj, kar se tiče Spirita, to je samo v okviru Ministrstva za gospodarstvo. Veste pa, da imamo na primer od Ministrstva za infrastrukturo, da ne govorimo za podnebje, prejšnjo energetiko do kmetijstva, kjer se podeljujejo milijonske subvencije, in tukaj je ključno kakšni so nadzorni mehanizmi, da ne prihaja do zlorab? V Novi Sloveniji imamo občutek, da se pri podeljevanju subvencij gleda zlasti na to, ne kakšen projekt ima nekdo in koliko je ta projekt uresničljiv, ampak da prijavljena podjetja in tudi uradniki, ki pripravljajo razpise, gledajo zlasti na način, kako povšeči bo ta ali pa metodološko kako bo bil ta razpis pripravljen in kako se bodo ljudje na njega prijavili zlasti v luči ne zasledovanja nekega širšega dobrega, ampak zasledovanje tega, na kakšen način ustreza kriterijem razpisa. In takih razpisov je v tej državi zelo veliko. Danes mislim, da en medij preiskovalno.si spet piše o razpisu s področja Ministrstva za energetiko, kjer je prihajalo enako do veriženja podjetij. Se pravi, mi imamo v tej državi, gospod minister, problem s podeljevanjem subvencij? Na drugi strani imamo pa problem z visokimi nerazumnimi davki. Normiranci so državo prinašajo v proračun 12 milijonov evrov davkov, pač prinaša v proračun 12 milijonov evrov, samo ta VONpharma je bila deset milijonov evrov in poglejte, kakšen učinek je bil z normiranci napram temu kje bi lahko tukaj sredstva izgubili, če ne bi imeli pač medijev, ki bi to stvar enostavno nadzirali?

Druga nejasna stvar je tukaj pri tem razpisu: Zakaj je bilo to dovoljeno? Tolikšna vsota državnih sredstev - 70:30 odstotkov recimo lastnih sredstev - zelo nizka vsota lastnih sredstev pri razpisu. Zdaj, če pogledate pri tem razpisu nekatera uveljavljena podjetja, kot so Gorenje hišni aparati, plastika / nerazumljivo/ in tako dalje, se pravi, podjetja z dolgoletno tradicijo, je bilo na tem razpisu dodeljenih od enega do pet milijonov evrov za ta podjetja. Podjetje VONpharma in / nerazumljivo/, ki imata le nekaj zaposlenih skupaj, pa je dobilo skoraj 20 milijonov evrov. Se pravi, tukaj je ključno vprašanje resnično, kakšni so mehanizmi pri tem, da ne prihaja do zlorab? Kajti, prihaja do občutka, da subvencije so namenjene le za nekatere, višji davki pa za vse na primer in enako velja za premogovne regije. Absolutno potrebujejo te premogovne regije pomoč, zlasti Šaleška dolina. Kajti, prihaja pač do opustitve rabe premoga in Šaleška dolina potrebuje prestrukturiranje. Ampak samo s subvencijami na takšen način, kot je zdaj zastavljen, zagotovo ne bo šlo. V teh premogovnih regijah je tudi priložnost, da se pokaže, kako pripeljati investitorje za nove investicije, na primer v teh regijah tudi na način vzpostavitve pozitivnega poslovnega okolja. Ne samo s subvencijami, ampak tudi s pozitivnim poslovnim okoljem, ki bo predvidljivo in ki bo bolj razumno, se pravi, do investitorjev tudi glede oziroma tudi s samimi nizkimi davki. Torej, takšni primeri odpirajo splošno vprašanje o problematiki oziroma o ustreznosti sistema subvencioniranja gospodarstva. Glede na oceno realizacije na primer proračuna v letu 2024 je bilo lani za subvencije izplačanih skoraj 626 milijonov evrov in gre za izjemno visoke zneske. Res je, da gre v veliki meri tukaj tudi za sredstva iz evropskih skladov, ampak, kar pa ne pomeni da, kar pa ne spremeni nobenega dejstva, da gre pač tukaj za javna sredstva iz Evropske unije, ki so v končni fazi vedno tudi pobrana in zbrana z davkoplačevalskim denarjem. Jaz si želim tukaj konkretnih odgovorov do teh zlorab več ne bo prihajalo. Ta razpis je zdaj razveljavljen, ga boste ponovili, pa me zanima, kakšni bodo naslednji koraki, da bomo prihajali oziroma da bomo bili priča drugačnim pogojem za razpis, drugačni prerazporeditvi sredstev? Zaradi tega, ker kot sem dejal, danes zjutraj sem prebral že članek preiskovalno.si, kjer je spet eno podjetje nekega energetskega strokovnjaka pridobilo tako deset milijonov evrov preko veriženj. Jaz mislim, da danes imamo lahko temo Spirit in razpisi Ministrstva za gospodarstvo oziroma organov v sestavi ter javnih agencij, ki spadajo pod resor gospodarstva? Da pa bomo morali, drage poslanke in poslanci, zlasti na področju kmetijstva. Energetike in tudi infrastrukture spregovoriti o tem na kakšen način se podeljujejo sredstva s strani davkoplačevalcev. Kajti, to ni v redu, to res ni v redu. Vedno več je signalov o tem, da se pač podjetja prijavljajo na način, da se prilagajajo razpisnim pogojem, da zadostijo pogojem in potem dobijo finančna sredstva, ne pa dejanski potrebi v določeni regiji ali pa v ali pa potrebe, ki pač bi bilo nekaj za skupno dobro. Torej, gospod minister, zdaj dajem besedo vam pa vašim sodelavcem, da tudi malce bolj podrobno razložite zakaj je sploh lahko prišlo do takega fiaska? Izvolite.

Spoštovane gospe in gospodje, spoštovani člani Komisije za nadzor javnih financ in ostali vabljeni gostje!

Pričenjam s 40. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da ni obvestil o zadržanih poslancih in poslankah. Prav tako ni obvestil o nadomestilih. Ne, jih ni. Torej s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo nobenih dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red seje določen takšen, kot ste ga prejeli sami s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA Z NASLOVOM PROBLEMATIKA SUBVENCIONIRANJA GOSPODARSTVA.

Poslanska skupina NSi je 13. februarja na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogi sklepov, ki so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnik Poslanske skupine NSi, gospod Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, gospa Tamara Zajec Balažic, direktorica Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije.

Predlagam, da obravnavo opravimo tako, da najprej sam kot predstavnik Poslanske skupine NSi na kratko uvodoma predstavim zahtevo za sklic te seje. v nadaljevanju bodo dobili besedo vabljeni gostje, nato spet poslanke in poslanci. Torej, dovolite nekaj minut uvoda.

Zdaj, ta zgodba glede tega razpisa na Spiritu ima v bistvu že dvomesečno brado. Novo epizodo je dosegla v petek, ko se je prišlo do odločitve, da se razpis razveljavi, ampak kljub vsemu je potrebno o, ne samo o Spiritu, ampak tudi o drugih državnih institucijah spregovoriti na kakšen način se podeljujejo državne subvencije, se pravi, subvencije iz naslova davkoplačevalskega denarja. Lahko rečemo, da ta afera Spirit, tako imenovana afera Spirit simptom ali pa se sprašujemo ali je to simptom, ki se dogaja pri podeljevanju subvencij. V tem primeru je šlo za VONpharma (podjetje vzpostavitev inovativnih farmacevtskih tehnoloških linij za proizvodnjo krem, mazil, praškastih oblik zdravil) za deset milijonov evrov vzporedno za neko drugo podjetje, ki je povezano z VONpharma, skoraj za deset milijonov evrov. In glej ga glej, nihče v bistvu do konca, razen medijev, da te stvari niso, ni videl. Se pravi, kakšno je tukaj ključno vprašanje bil nadzorni mehanizem? Glede na to, da ta isti posameznik se je že prijavljal na razpise, da je bil v bistvu v preteklosti, te razpise je tudi dobil. In pri tem recimo v letu 2022 mu je bilo že dodeljeno 5,6 milijona evrov subvencij za skoraj 12 milijonov evrov vredno naložbo in takrat je imelo to podjetje že v preteklih razpisih torej silne težave pri izvajanju na primer tistega projekta iz leta 2022, zato se tukaj itak postavlja resno vprašanje, kako je mogoče, da je prav to isto podjetje spet dobilo dodeljenih tako veliko sredstev? Ampak bodi dovolj o tem v podjetju, zaradi tega, ker mi danes smo rekli, da bomo kot predlagatelji govorili zlasti o tem, na kakšen način se bodo vzpostavili na ministrstvu in na Spiritu in na drugih državnih institucijah nadzorni mehanizmi, da se bo z davkoplačevalskim denarjem ravnalo bolj smotrno, bolj transparentno. Tukaj smo dobili samo eno afero, ki sem dejal uvodoma, da je lahko samo simptom, ne vemo pa, kaj se dogaja še na drugih področjih? Zdaj, kar se tiče Spirita, to je samo v okviru Ministrstva za gospodarstvo. Veste pa, da imamo na primer od Ministrstva za infrastrukturo, da ne govorimo za podnebje, prejšnjo energetiko do kmetijstva, kjer se podeljujejo milijonske subvencije, in tukaj je ključno kakšni so nadzorni mehanizmi, da ne prihaja do zlorab? V Novi Sloveniji imamo občutek, da se pri podeljevanju subvencij gleda zlasti na to, ne kakšen projekt ima nekdo in koliko je ta projekt uresničljiv, ampak da prijavljena podjetja in tudi uradniki, ki pripravljajo razpise, gledajo zlasti na način, kako povšeči bo ta ali pa metodološko kako bo bil ta razpis pripravljen in kako se bodo ljudje na njega prijavili zlasti v luči ne zasledovanja nekega širšega dobrega, ampak zasledovanje tega, na kakšen način ustreza kriterijem razpisa. In takih razpisov je v tej državi zelo veliko. Danes mislim, da en medij preiskovalno.si spet piše o razpisu s področja Ministrstva za energetiko, kjer je prihajalo enako do veriženja podjetij. Se pravi, mi imamo v tej državi, gospod minister, problem s podeljevanjem subvencij? Na drugi strani imamo pa problem z visokimi nerazumnimi davki. Normiranci so državo prinašajo v proračun 12 milijonov evrov davkov, pač prinaša v proračun 12 milijonov evrov, samo ta VONpharma je bila deset milijonov evrov in poglejte, kakšen učinek je bil z normiranci napram temu kje bi lahko tukaj sredstva izgubili, če ne bi imeli pač medijev, ki bi to stvar enostavno nadzirali?

Druga nejasna stvar je tukaj pri tem razpisu: Zakaj je bilo to dovoljeno? Tolikšna vsota državnih sredstev - 70:30 odstotkov recimo lastnih sredstev - zelo nizka vsota lastnih sredstev pri razpisu. Zdaj, če pogledate pri tem razpisu nekatera uveljavljena podjetja, kot so Gorenje hišni aparati, plastika / nerazumljivo/ in tako dalje, se pravi, podjetja z dolgoletno tradicijo, je bilo na tem razpisu dodeljenih od enega do pet milijonov evrov za ta podjetja. Podjetje VONpharma in / nerazumljivo/, ki imata le nekaj zaposlenih skupaj, pa je dobilo skoraj 20 milijonov evrov. Se pravi, tukaj je ključno vprašanje resnično, kakšni so mehanizmi pri tem, da ne prihaja do zlorab? Kajti, prihaja do občutka, da subvencije so namenjene le za nekatere, višji davki pa za vse na primer in enako velja za premogovne regije. Absolutno potrebujejo te premogovne regije pomoč, zlasti Šaleška dolina. Kajti, prihaja pač do opustitve rabe premoga in Šaleška dolina potrebuje prestrukturiranje. Ampak samo s subvencijami na takšen način, kot je zdaj zastavljen, zagotovo ne bo šlo. V teh premogovnih regijah je tudi priložnost, da se pokaže, kako pripeljati investitorje za nove investicije, na primer v teh regijah tudi na način vzpostavitve pozitivnega poslovnega okolja. Ne samo s subvencijami, ampak tudi s pozitivnim poslovnim okoljem, ki bo predvidljivo in ki bo bolj razumno, se pravi, do investitorjev tudi glede oziroma tudi s samimi nizkimi davki. Torej, takšni primeri odpirajo splošno vprašanje o problematiki oziroma o ustreznosti sistema subvencioniranja gospodarstva. Glede na oceno realizacije na primer proračuna v letu 2024 je bilo lani za subvencije izplačanih skoraj 626 milijonov evrov in gre za izjemno visoke zneske. Res je, da gre v veliki meri tukaj tudi za sredstva iz evropskih skladov, ampak, kar pa ne pomeni da, kar pa ne spremeni nobenega dejstva, da gre pač tukaj za javna sredstva iz Evropske unije, ki so v končni fazi vedno tudi pobrana in zbrana z davkoplačevalskim denarjem. Jaz si želim tukaj konkretnih odgovorov do teh zlorab več ne bo prihajalo. Ta razpis je zdaj razveljavljen, ga boste ponovili, pa me zanima, kakšni bodo naslednji koraki, da bomo prihajali oziroma da bomo bili priča drugačnim pogojem za razpis, drugačni prerazporeditvi sredstev? Zaradi tega, ker kot sem dejal, danes zjutraj sem prebral že članek preiskovalno.si, kjer je spet eno podjetje nekega energetskega strokovnjaka pridobilo tako deset milijonov evrov preko veriženj. Jaz mislim, da danes imamo lahko temo Spirit in razpisi Ministrstva za gospodarstvo oziroma organov v sestavi ter javnih agencij, ki spadajo pod resor gospodarstva? Da pa bomo morali, drage poslanke in poslanci, zlasti na področju kmetijstva. Energetike in tudi infrastrukture spregovoriti o tem na kakšen način se podeljujejo sredstva s strani davkoplačevalcev. Kajti, to ni v redu, to res ni v redu. Vedno več je signalov o tem, da se pač podjetja prijavljajo na način, da se prilagajajo razpisnim pogojem, da zadostijo pogojem in potem dobijo finančna sredstva, ne pa dejanski potrebi v določeni regiji ali pa v ali pa potrebe, ki pač bi bilo nekaj za skupno dobro. Torej, gospod minister, zdaj dajem besedo vam pa vašim sodelavcem, da tudi malce bolj podrobno razložite zakaj je sploh lahko prišlo do takega fiaska? Izvolite.

Najprej lepo, dobro jutro! Hvala lepa, predsednik, za to besedo.

Moram osebno povedati, da mi je žal, da je prišlo do te seje, čeprav absolutno razumem Državni zbor in potrebo po tem, da razpravljamo o tako imenovani aferi Spirit. In mogoče samo en stavek na koncu. Mehanizmi, ki so, so takšni ali drugačni. Hvala bogu, da na koncu minister lahko tako ali drugače odloči. In kar je najbolj pomembno pri vsej tej zgodbi, pri vsem dobrem namenu sem se odločil kakor sem se odločil in razveljavil razpis in ni bil, bom rekel, na neki način dan noben cent iz državnega proračuna, čeprav vemo, da smo zdaj zopet na začetku. Z eno stvarjo bi se moral predsednik strinjati s tabo, ko sem rekel, en stavek mi je bil všeč, subvencije za nekatere davke za vse, ampak to bi bil v nadaljevanju jo moj pogled na subvencije in na razpise vendarle še povedal, ker je tudi vezan na eden od zadnjih sklepov. Jaz tu vendarle sedim kot politik, kot gospodarski minister in nič ne bežim od tega, da sem tudi predsednik ene politične stranke. Danes sem opremljen seveda z, ali pa imam argumente stroke, seveda pa sem tudi v javnosti pač doživel v zadnjih dveh mesecih takšen ali drugačen pogrom, in moram reči, da kot sem že enkrat rekel, 13. januarja, da sem hvaležen, da je en medij zapisal to, kar je pač zapisano - na podlagi tega sem na nek način jaz odreagiral. V tej dvorani sedita tudi dva bivša ministra in vesta verjetno obadva, pa to ni noben izgovor, kako lahko vplivaš na razpise, kaj lahko na nek način narediš? In ko podpišeš na primer en razpis, si seveda vesel, potem te je pa na koncu strah, kaj bo ven padlo, ker na nekatere stvari niti ne smeš imeti vpliva, kaj šele, da bi katere ga vprašal, kako in na kakšen način narediti. To je pač stvar, ki jo pač moramo tisti, ki pač vodimo ministrstvo kupiti v zakup. In jaz sem se po vseh teh pogovorih, razgovorih odločil, da tudi, zaradi vtisa, ki se je ustvaril v javnosti in ki ni dober, ne vidim druge poti kot da smo preklicali razpis in da bomo šli v ponovitev postopka za razdelitev razpisa. Ampak vse to bomo verjetno v teku seje še povedali. Najprej pa v osnovnem razlogu, zaradi katerega je sploh razpis nastal - in ta razpis je specifičen od vseh ostalih. Ta je razpis, specifičen od vseh ostalih. Zdaj, lahko bi se ustavil v tem tistem pariškem sporazumu, ki skoraj 200 držav zavezuje k omejevanju podnebnih sprememb, na nek način za to, da bodo generacije za nami živeli na nekem lepem planetu in zato so se tudi na nek način od takrat odločili, da naredimo nek razpis za to, da premogovne regije, ki so po svetu, jim damo neko novo perspektivo, da odpremo neke nova delovna mesta, ki ne bodo vezani samo na rudnike, kjer se ne bodo starši in otroci bali, ali bodo očetje prišli ven iz premogovnika i n iz tega naslova je nastal tudi so nastala ali pa so bila podeljena sredstva tem premogovnim regijam. V Sloveniji so bile deležne dve premogovni regiji: ena je Šaleška, druga je Zasavska. Gre za 250 milijonov evrov kompletnega denarja. Tu se zdaj v prvem razpisu pogovarjamo za 83 milijonov evrov in to je bilo že pred tremi leti na nek način določeno na kakšen način bo ta razpis šel in kako se bodo nova delovna mesta predvsem drugačna delovna mesta z neko novo dodano vrednostjo nagradila in zato smo v vseh teh letih sodelovali seveda z regionalnimi razvojnimi agencijami, z gospodarskimi družbami, z gospodarskimi zbornicami. In na nek način ne skupaj, ampak napravili ta pogovor, kakšen razpis bi bil in šli v ta razpis. Danes iz te perspektive vidimo, vsaj naše ministrstvo vidi, kje smo naredili napake. Ker zdaj bom zelo iskreno povedal, ne moreš veliko podjetje, kot je Gorenje in nek Start up dati v isti razpis, to je malo težje in to imam in to je bil problem. Poleg tega mi imamo že zdaj, kadar gremo v te razpise, moramo upoštevati 47 različnih predpisov, in to je res, bom rekel, neizmerno težko za naše ministrstvo, za naše uradnike, moje sodelavce, seveda pa tudi za gospodarske družbe. Jaz se vsak dan s svojimi sodelavci trudim, da naredimo vendarle nekaj dobrega za gospodarstvo. Pa tudi v teh premogovnih regijah se mi zdi, da je potrebno absolutno narediti nekaj dobrega. Me je pa seveda strah, tudi zaradi tega razpisa, da zdaj ne bo več 47 predpisov, da bo zdaj kakšnih 50, 60 predpisov, kjer bo na nek način še težje spraviti denar v nova delovna mesta, ki so namenjena predvsem boljšemu življenju naših ljudi. Tukaj upam, da bomo vendarle znali ta trd oreh, ki je nastal, streti.

Zdaj, kaj sem jaz vendarle v tem mesecu dni naredil? 15. januarja sem takoj odredil notranjo revizijo javnega razpisa pri tem izrazil pričakovanje, da tudi ugotovitve revizije javne agencije Spirit, da Spirit ne pristopi k podpisu pogodb - to smo takoj takrat izdali, tudi na nek način smo dali ven dopis. Podal sem pobudo, takoj isti dan Računskemu sodišču Republike Slovenije, da javni razpis vključi v načrt svojih razvojnih aktivnosti za to leto, ne za naslednja leta, ampak za to leto. Odredil sem dodaten nadzor Sektorja za kontrolo v okviru Direktorata za razvojna sredstva na našem ministrstvu. K dodatnemu pregledu pa je pristopila tudi javna agencija Spirit, ki je na podlagi pogodbe, ki jo ima seveda z nami, kot izvajalska agencija izvedla ukrep in z dodatnim preverjanjem teh dveh podjetij in VONpharma in / nerazumljivo/ takoj - mislim, da 17. ali pa 18. / nerazumljivo/, zdaj se ne spomnim - odpravila sklep o izboru in podala tudi Spirit, to bi rad vendarle rad poudaril, Spirit je podal kazensko ovadbo na policijo. No, in ker sem že na začetku pač povedal, da v javnosti je prišlo veliko očitkov na ta razpis smo se, potem po pogovoru s Spiritom na našem resorju in pa tudi s pregledom vseh pogodb med Spiritom in nam odločili, da razveljavimo javni razpis, ki je preveč kompromitiran in da seveda gremo na nov razpis z nekaterimi zaostrenimi pogoji, z dodatnimi varovalkami, da bodo vendarle povrnili zaupanje v pravilno v izvedbo teh prestrukturiranja premogovnih regij. Moram reči, da sem v tem trenutku naredil lahko vse, kar sem seveda jaz kot minister storil - seveda zdaj pa bomo počakali tudi vse revizije, ki so se na nek način zgodile - in pustimo čas času, da res revizije ugotovijo kaj je šlo v tem razpisu in če je sploh šlo karkoli narobe. Nekatere ugotovitve smo vendarle ugotovili: že ta, da smo razveljavili VONpharmo in pa ti dve firmi - smo videli, da je šlo za povezane podjetje in da je pač to bila na nek način napaka. Zdaj, jaz mislim, da se vsi razpisi, ki jih pač imamo, pomagajo gospodarstvu, absolutno in brez razpisov na nek način gospodarstvo se ne more razvijati. In imamo v Sloveniji kar nekaj dobrih praks. Ko je država subvencionirala, dala sredstva za to, da je firma začela rasti in iz teh firm so res ratale nekatere dobre firme. Samo če bi samo Pipi Strel in tudi / nerazumljivo/, takšna podjetja so tista, ki so dobila neka sredstva in razvila s svojim znanjem, z dodatnimi sredstvi res firme, ki so v svetu zelo konkurenčni. Jaz moram reči, da se ne upam se strinjati in se ne strinjam s tem, da bi sedaj na nek način vsa sredstva, ki jih država da, jih ne bi več delala in da bi s tem razbremenili davke in tako naprej. Če bi temu tako bilo, potem prejšnja vlada ne bi naredila nekaj dobrega. To, da je na nek način subvencionirala z boni turizem in rešila turizem pred na nek način propadom takrat, zaradi covida. Smo na nek način subvencionirali, bom rekel, gospodarstvo - da ne govorim v tej energetski krizi, kjer smo tudi subvencionirali glede elektrike. Moram reči, da so bili gospodarstveniki kar se tiče subvencioniranja električne energije v letu pa pol nazaj zadovoljni. Ko govorimo o naravnih nesrečah: brez subvencije države, brez intervencije države ne bi šlo. Drugo, kar bi rekel. Če država ne bi intervenirala, mi danes ne bomo imeli investicije v Revoz. Če država ne bi intervenirala, ne bi šli z investicijo Sandoz v Novartisu in tega je veliko. Tukaj tudi Slovenija mora na tem delu delati, zato ker nas bodo drugače druge države premagale. Mi moramo pri klasičnih razpisih, ki pa seveda ta razpis ni, narediti vse, da ne bo prišlo več do takšnih napak. Jaz pa vendarle mislim, da v tej državi, če gledamo vse koliko je ta država denarja dala, da so ti razpisi skozi zgodovino v 90 ali pa 95 procentih zelo dobro bili narejeni. Tule imam, predsednik od 2014 vsi razpisi - vam bomo predsednik predal -, ki so bili na našem ministrstvu dani in mi absolutno nič ne skrivamo. Smo pripravljeni transparentno odgovarjati na vsa vprašanja. Jaz verjamem, da mediji me poznajo, tudi naš resor. Jaz mislim, da smo eden redkih resorjev, ki v roku enega ali dveh dneh ali pa ne vem, odgovorimo na vsa vprašanja transparentno, jasno in tako naprej. Če naredimo napako jo pač naredimo in jo moramo popraviti. In v tem, tej zgodbi okoli Spirita se nam je zgodba naredila - ki ni dobra -, mi je pa žal, da se je to naredilo zaradi ene in druge premogovne regije. In zdaj bomo morali seveda na nek način res hitro odreagirati, pripraviti nov razpis, kjer upam, da bomo v roku parih mesecev ta razpis pripravili in zadeva ne bo zamujena. Jaz mislim, da ta sredstva morajo biti porabljena do leta 2027. Vem pa da, seveda bo časovnica nenormalno zahtevna, tega se zavedam. Bom pa še eno stvar vendarle povedal. Zdaj jaz, ker sem zelo iskren in bom povedal jaz, pri 91-člankih, ki jih je bilo od 13. januarja do danes ali pa še več v javnosti, nisem zaznal niti enega gospodarstvenika, ki je sredstva dobil, da bi pohvalil ta razpis. Danes se verjetno večina teh, ki so dobili razpis, oglaša, zakaj denarja ne bo. In včasih je kot minister je treba presekati nekatere zadeve za to, da lahko na novo zgodbo postavimo. Jaz sem optimist in naredil sem tisto, kar sem, predsednik, lahko naredil. Zdaj nam je bilo očitano marsikaj, da so dobili sredstva neki člani Socialnih demokratov ali pa, ki so bili člani Socialnih demokratov 20 let nazaj. Jaz bom zelo iskreno povedal. Jaz si bom kot predsednik stranke, ker sem že rekel, da sem tudi predsednik stranke sem zelo vesel, da je kak uspešen podjetnik, kako uspešen podjetnik ter član Socialnih demokratov in to ne sme biti ovira, da tak ne dobi, ne sme biti pa prednost, da bi tak dobil. Tako da, od tega ne bežimo. Tudi se pa jaz kot minister, ker sem sam na terenu, kdaj s katerim slikam še ni razlog, da je ta tisti, ki je privilegiran pri kakorkoli razpisu. Tako da, predsednik, z mano so državni sekretar, direktor Direktorata za podjetništvo, direktorica Spirita, ki bodo lahko tudi še bolj kompetentno na vsa vprašanja, ki jih pač imate, odgovorili. Mi smo v petek pač naredili, razpisa ni več. Bil je razveljavljen tudi in objavljen v Uradnem listu in zadeva gre zdaj svojo pot. Mi pa seveda od danes naprej postavljamo na nek način nove pogoje. Bomo skomunicirali seveda z regijami, tudi z delom gospodarstva in res pohitrili, kar je moč pohitriti, zato da bomo v teh dveh premogovnih regijah dobili neko novo, da bo gospodarstvo dobilo novo priložnost in zaposleni nova delovna mesta. Tako da, jaz bi za začetek, toliko. Hvala lepa.

Najprej lepo, dobro jutro! Hvala lepa, predsednik, za to besedo.

Moram osebno povedati, da mi je žal, da je prišlo do te seje, čeprav absolutno razumem Državni zbor in potrebo po tem, da razpravljamo o tako imenovani aferi Spirit. In mogoče samo en stavek na koncu. Mehanizmi, ki so, so takšni ali drugačni. Hvala bogu, da na koncu minister lahko tako ali drugače odloči. In kar je najbolj pomembno pri vsej tej zgodbi, pri vsem dobrem namenu sem se odločil kakor sem se odločil in razveljavil razpis in ni bil, bom rekel, na neki način dan noben cent iz državnega proračuna, čeprav vemo, da smo zdaj zopet na začetku. Z eno stvarjo bi se moral predsednik strinjati s tabo, ko sem rekel, en stavek mi je bil všeč, subvencije za nekatere davke za vse, ampak to bi bil v nadaljevanju jo moj pogled na subvencije in na razpise vendarle še povedal, ker je tudi vezan na eden od zadnjih sklepov. Jaz tu vendarle sedim kot politik, kot gospodarski minister in nič ne bežim od tega, da sem tudi predsednik ene politične stranke. Danes sem opremljen seveda z, ali pa imam argumente stroke, seveda pa sem tudi v javnosti pač doživel v zadnjih dveh mesecih takšen ali drugačen pogrom, in moram reči, da kot sem že enkrat rekel, 13. januarja, da sem hvaležen, da je en medij zapisal to, kar je pač zapisano - na podlagi tega sem na nek način jaz odreagiral. V tej dvorani sedita tudi dva bivša ministra in vesta verjetno obadva, pa to ni noben izgovor, kako lahko vplivaš na razpise, kaj lahko na nek način narediš? In ko podpišeš na primer en razpis, si seveda vesel, potem te je pa na koncu strah, kaj bo ven padlo, ker na nekatere stvari niti ne smeš imeti vpliva, kaj šele, da bi katere ga vprašal, kako in na kakšen način narediti. To je pač stvar, ki jo pač moramo tisti, ki pač vodimo ministrstvo kupiti v zakup. In jaz sem se po vseh teh pogovorih, razgovorih odločil, da tudi, zaradi vtisa, ki se je ustvaril v javnosti in ki ni dober, ne vidim druge poti kot da smo preklicali razpis in da bomo šli v ponovitev postopka za razdelitev razpisa. Ampak vse to bomo verjetno v teku seje še povedali. Najprej pa v osnovnem razlogu, zaradi katerega je sploh razpis nastal - in ta razpis je specifičen od vseh ostalih. Ta je razpis, specifičen od vseh ostalih. Zdaj, lahko bi se ustavil v tem tistem pariškem sporazumu, ki skoraj 200 držav zavezuje k omejevanju podnebnih sprememb, na nek način za to, da bodo generacije za nami živeli na nekem lepem planetu in zato so se tudi na nek način od takrat odločili, da naredimo nek razpis za to, da premogovne regije, ki so po svetu, jim damo neko novo perspektivo, da odpremo neke nova delovna mesta, ki ne bodo vezani samo na rudnike, kjer se ne bodo starši in otroci bali, ali bodo očetje prišli ven iz premogovnika i n iz tega naslova je nastal tudi so nastala ali pa so bila podeljena sredstva tem premogovnim regijam. V Sloveniji so bile deležne dve premogovni regiji: ena je Šaleška, druga je Zasavska. Gre za 250 milijonov evrov kompletnega denarja. Tu se zdaj v prvem razpisu pogovarjamo za 83 milijonov evrov in to je bilo že pred tremi leti na nek način določeno na kakšen način bo ta razpis šel in kako se bodo nova delovna mesta predvsem drugačna delovna mesta z neko novo dodano vrednostjo nagradila in zato smo v vseh teh letih sodelovali seveda z regionalnimi razvojnimi agencijami, z gospodarskimi družbami, z gospodarskimi zbornicami. In na nek način ne skupaj, ampak napravili ta pogovor, kakšen razpis bi bil in šli v ta razpis. Danes iz te perspektive vidimo, vsaj naše ministrstvo vidi, kje smo naredili napake. Ker zdaj bom zelo iskreno povedal, ne moreš veliko podjetje, kot je Gorenje in nek Start up dati v isti razpis, to je malo težje in to imam in to je bil problem. Poleg tega mi imamo že zdaj, kadar gremo v te razpise, moramo upoštevati 47 različnih predpisov, in to je res, bom rekel, neizmerno težko za naše ministrstvo, za naše uradnike, moje sodelavce, seveda pa tudi za gospodarske družbe. Jaz se vsak dan s svojimi sodelavci trudim, da naredimo vendarle nekaj dobrega za gospodarstvo. Pa tudi v teh premogovnih regijah se mi zdi, da je potrebno absolutno narediti nekaj dobrega. Me je pa seveda strah, tudi zaradi tega razpisa, da zdaj ne bo več 47 predpisov, da bo zdaj kakšnih 50, 60 predpisov, kjer bo na nek način še težje spraviti denar v nova delovna mesta, ki so namenjena predvsem boljšemu življenju naših ljudi. Tukaj upam, da bomo vendarle znali ta trd oreh, ki je nastal, streti.

Zdaj, kaj sem jaz vendarle v tem mesecu dni naredil? 15. januarja sem takoj odredil notranjo revizijo javnega razpisa pri tem izrazil pričakovanje, da tudi ugotovitve revizije javne agencije Spirit, da Spirit ne pristopi k podpisu pogodb - to smo takoj takrat izdali, tudi na nek način smo dali ven dopis. Podal sem pobudo, takoj isti dan Računskemu sodišču Republike Slovenije, da javni razpis vključi v načrt svojih razvojnih aktivnosti za to leto, ne za naslednja leta, ampak za to leto. Odredil sem dodaten nadzor Sektorja za kontrolo v okviru Direktorata za razvojna sredstva na našem ministrstvu. K dodatnemu pregledu pa je pristopila tudi javna agencija Spirit, ki je na podlagi pogodbe, ki jo ima seveda z nami, kot izvajalska agencija izvedla ukrep in z dodatnim preverjanjem teh dveh podjetij in VONpharma in / nerazumljivo/ takoj - mislim, da 17. ali pa 18. / nerazumljivo/, zdaj se ne spomnim - odpravila sklep o izboru in podala tudi Spirit, to bi rad vendarle rad poudaril, Spirit je podal kazensko ovadbo na policijo. No, in ker sem že na začetku pač povedal, da v javnosti je prišlo veliko očitkov na ta razpis smo se, potem po pogovoru s Spiritom na našem resorju in pa tudi s pregledom vseh pogodb med Spiritom in nam odločili, da razveljavimo javni razpis, ki je preveč kompromitiran in da seveda gremo na nov razpis z nekaterimi zaostrenimi pogoji, z dodatnimi varovalkami, da bodo vendarle povrnili zaupanje v pravilno v izvedbo teh prestrukturiranja premogovnih regij. Moram reči, da sem v tem trenutku naredil lahko vse, kar sem seveda jaz kot minister storil - seveda zdaj pa bomo počakali tudi vse revizije, ki so se na nek način zgodile - in pustimo čas času, da res revizije ugotovijo kaj je šlo v tem razpisu in če je sploh šlo karkoli narobe. Nekatere ugotovitve smo vendarle ugotovili: že ta, da smo razveljavili VONpharmo in pa ti dve firmi - smo videli, da je šlo za povezane podjetje in da je pač to bila na nek način napaka. Zdaj, jaz mislim, da se vsi razpisi, ki jih pač imamo, pomagajo gospodarstvu, absolutno in brez razpisov na nek način gospodarstvo se ne more razvijati. In imamo v Sloveniji kar nekaj dobrih praks. Ko je država subvencionirala, dala sredstva za to, da je firma začela rasti in iz teh firm so res ratale nekatere dobre firme. Samo če bi samo Pipi Strel in tudi / nerazumljivo/, takšna podjetja so tista, ki so dobila neka sredstva in razvila s svojim znanjem, z dodatnimi sredstvi res firme, ki so v svetu zelo konkurenčni. Jaz moram reči, da se ne upam se strinjati in se ne strinjam s tem, da bi sedaj na nek način vsa sredstva, ki jih država da, jih ne bi več delala in da bi s tem razbremenili davke in tako naprej. Če bi temu tako bilo, potem prejšnja vlada ne bi naredila nekaj dobrega. To, da je na nek način subvencionirala z boni turizem in rešila turizem pred na nek način propadom takrat, zaradi covida. Smo na nek način subvencionirali, bom rekel, gospodarstvo - da ne govorim v tej energetski krizi, kjer smo tudi subvencionirali glede elektrike. Moram reči, da so bili gospodarstveniki kar se tiče subvencioniranja električne energije v letu pa pol nazaj zadovoljni. Ko govorimo o naravnih nesrečah: brez subvencije države, brez intervencije države ne bi šlo. Drugo, kar bi rekel. Če država ne bi intervenirala, mi danes ne bomo imeli investicije v Revoz. Če država ne bi intervenirala, ne bi šli z investicijo Sandoz v Novartisu in tega je veliko. Tukaj tudi Slovenija mora na tem delu delati, zato ker nas bodo drugače druge države premagale. Mi moramo pri klasičnih razpisih, ki pa seveda ta razpis ni, narediti vse, da ne bo prišlo več do takšnih napak. Jaz pa vendarle mislim, da v tej državi, če gledamo vse koliko je ta država denarja dala, da so ti razpisi skozi zgodovino v 90 ali pa 95 procentih zelo dobro bili narejeni. Tule imam, predsednik od 2014 vsi razpisi - vam bomo predsednik predal -, ki so bili na našem ministrstvu dani in mi absolutno nič ne skrivamo. Smo pripravljeni transparentno odgovarjati na vsa vprašanja. Jaz verjamem, da mediji me poznajo, tudi naš resor. Jaz mislim, da smo eden redkih resorjev, ki v roku enega ali dveh dneh ali pa ne vem, odgovorimo na vsa vprašanja transparentno, jasno in tako naprej. Če naredimo napako jo pač naredimo in jo moramo popraviti. In v tem, tej zgodbi okoli Spirita se nam je zgodba naredila - ki ni dobra -, mi je pa žal, da se je to naredilo zaradi ene in druge premogovne regije. In zdaj bomo morali seveda na nek način res hitro odreagirati, pripraviti nov razpis, kjer upam, da bomo v roku parih mesecev ta razpis pripravili in zadeva ne bo zamujena. Jaz mislim, da ta sredstva morajo biti porabljena do leta 2027. Vem pa da, seveda bo časovnica nenormalno zahtevna, tega se zavedam. Bom pa še eno stvar vendarle povedal. Zdaj jaz, ker sem zelo iskren in bom povedal jaz, pri 91-člankih, ki jih je bilo od 13. januarja do danes ali pa še več v javnosti, nisem zaznal niti enega gospodarstvenika, ki je sredstva dobil, da bi pohvalil ta razpis. Danes se verjetno večina teh, ki so dobili razpis, oglaša, zakaj denarja ne bo. In včasih je kot minister je treba presekati nekatere zadeve za to, da lahko na novo zgodbo postavimo. Jaz sem optimist in naredil sem tisto, kar sem, predsednik, lahko naredil. Zdaj nam je bilo očitano marsikaj, da so dobili sredstva neki člani Socialnih demokratov ali pa, ki so bili člani Socialnih demokratov 20 let nazaj. Jaz bom zelo iskreno povedal. Jaz si bom kot predsednik stranke, ker sem že rekel, da sem tudi predsednik stranke sem zelo vesel, da je kak uspešen podjetnik, kako uspešen podjetnik ter član Socialnih demokratov in to ne sme biti ovira, da tak ne dobi, ne sme biti pa prednost, da bi tak dobil. Tako da, od tega ne bežimo. Tudi se pa jaz kot minister, ker sem sam na terenu, kdaj s katerim slikam še ni razlog, da je ta tisti, ki je privilegiran pri kakorkoli razpisu. Tako da, predsednik, z mano so državni sekretar, direktor Direktorata za podjetništvo, direktorica Spirita, ki bodo lahko tudi še bolj kompetentno na vsa vprašanja, ki jih pač imate, odgovorili. Mi smo v petek pač naredili, razpisa ni več. Bil je razveljavljen tudi in objavljen v Uradnem listu in zadeva gre zdaj svojo pot. Mi pa seveda od danes naprej postavljamo na nek način nove pogoje. Bomo skomunicirali seveda z regijami, tudi z delom gospodarstva in res pohitrili, kar je moč pohitriti, zato da bomo v teh dveh premogovnih regijah dobili neko novo, da bo gospodarstvo dobilo novo priložnost in zaposleni nova delovna mesta. Tako da, jaz bi za začetek, toliko. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Dajem sedaj besedo naprej vabljenim gostom. Želite? Izvolite.

Najlepša hvala. Dajem sedaj besedo naprej vabljenim gostom. Želite? Izvolite.

Jaz mislim, da je minister zelo intenzivno odgovoril na odprte dileme in vseeno nekaj krajših dopolnitev.

Najprej konkretno o tem razpisu. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj je takšna intenzivnost pomoči? Za intenzivnosti izhajajo vedno iz pravil državnih pomoči. Znotraj Evropske unije imamo Uredbo o splošnih skupinskih izjemah, tako imenovani GBER (General Block Examtion Regulation), ki določa, kakšne so dopustne vrste državnih pomoči v državah članicah Evropske unije, zato da ne pride do izkrivljanja notranjega trga. V tem pogledu je torej že sam predpis, krovni predpis o skladu za pravičen prehod določil višje intenzivnosti za prestrukturiranje premogovnih regij. In v tem kontekstu so lahko po veljavni shemi, gre v tem primeru za regionalno shemo državnih pomoči, mikro, majhna in srednje velika podjetja prejela do 10 odstotnih točk večjo intenzivnost državne pomoči glede na splošno veljavno regionalno karto. Kot veste, je tudi naša država razdeljena na posamezna področja glede na razvitost, z belo liso, ki je Ljubljana v Ljubljani, denimo, pomoči po regionalni karti niso mogoče in glede na razvitost posameznih statističnih regij se potem določa dopustna meja torej najvišje možne intenzivnosti.

Drugo vprašanje je bilo, zakaj so nekatera uveljavljena podjetja, pri čemer je predsednik komisije nekaj teh podjetij tudi naštel, prejela večja sredstva od koga ki, za katerega slovenska javnost še nikoli prej ni slišala. / oglašanje iz ozadja - manjša sredstva/ Ja, manjša, pardon, manjša. Torej, podjetja so dala določene vloge. Ta razpis je predpostavljal minimalni prag vrednosti investicije, ta je bila določena 500 tisoč evrov in pa največji možen dovoljen znesek na povezano podjetje, torej 10 milijonov evrov. Ostalo pa je bilo pravzaprav odvisno od vloge posameznega podjetja. In če se je podjetje odločilo za manjši investicijski projekt, je v skladu z istimi pravili, se pravi, določeno intenzivnostjo, dopustno intenzivnostjo za financiranje projekta pač prejelo sorazmeren delež glede na dopustno intenzivnost. Preprost odgovor, takšna podjetja so torej pripravila manjše projekte z manjšim obsegom upravičenih stroškov in v tem pogledu seveda dobila tudi manjši obseg subvencije. Zdaj, kljub temu pa seveda ne moremo mimo tega, kar je omenil že minister, da to vzbuja nekaj vprašanj. Najprej o povezanosti subjektov. Danes vsi vemo, da obstaja dejansko povezanost med lastniki dveh podjetij, katerih sklep o izboru je bil že v začetku januarja odpravljen, ampak rad bi poudaril, da seveda pri izvajanju javnih razpisov lahko ocenjevalci pogledajo le v javne evidence, iz katerih črpajo podatke za presojo podatkov, ki so dani v vlogah. Pri tem je na voljo več javnih evidenc, pa tudi več povezanih zbirk podatkov, in lahko rečem, da seveda v na dan ocenjevanja vloge, povezave, formalne povezave med enim in drugim podjetjem ni bilo zaradi tega, ker se je predhodno zgodila lastniška sprememba.

Omenjali ste tudi pretekle izkušnje, dejstvo, da je eno od teh podjetij prejelo sredstva tudi na nekem drugem razpisu, izvajanjem v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Mi smo zdaj v zadnjih dveh mesecih se veliko pogovarjali o potrebi po tem, da se podatki o izkušnjah pri izvajanju posameznih projektov izmenjujejo med izvajalci posameznih razpisov, in da je mogoče tovrstne stvari uporabiti tudi pri presoji nekega novega razpisa. Naj pa pri tem povem, da mislim, da obstaja tudi sodna praksa na tem področju, da ni bilo naklonjenosti za to, da se naredijo recimo tako imenovane črne liste vztrajnih kršiteljev, navajali ste primer davčnega dolga istega ustanovitelja v primeru nekega drugega podjetja in tako naprej za to, da se tovrstne stvari pač preprečijo. Jaz mislim, da predvsem na tem področju, kako lahko neko historično izkušnjo, neko prakso v primeru posameznih podjetij ali njihovih ustanoviteljev upoštevamo, da je to tisto področje, ki ga je potrebno v perspektivi še nadgraditi. Minister pa je že omenil številne pravne podlage, ki regulirajo to področje. Po medijskih prispevkih lahko vsi domnevamo, da na tem področju vlada divji zahod, dejansko pa ni tako. Ne le zakoni, od Zakona o javnih financah, Zakona o javnem naročanju, Zakona o varstvu osebnih podatkov, Zakona o izvrševanju proračuna, vsakoletnega veljavnega proračuna, do številnih uredb, pravilnikov, postopkovnikov in navodil, na področju evropskih sredstev pa še dodatno vse podlage, ki določajo financiranje bodisi iz evropskih kohezijskih sredstev ali sredstev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. To področje je visoko regulirano in iz seznama pravnih podlag za en razpis, mora biti človek, ki na tem dela, strokovnjak z vidika tega, koliko pravnih podlag in pravil mora poznati za to, da se stvari izvajajo. Ena od naših jasnih usmeritev je v tem pogledu absoluten pristop k digitalizaciji vseh postopkov, vseh vlog, morebiti tudi uporabo orodij strojnega učenja za to, da se vsi razpoložljivi podatki lahko pri ocenjevanju upoštevajo, in da se v tem pogledu tudi zanemari potencialna človeška napaka. Zdaj, ta razpis je nastajal skozi daljše časovno obdobje. Naj povem, da je odločitev za sklad za pravičen prehod bila sprejeta že davno pred nastopom te Vlade. Da se je v tem pogledu izvajala cela vrsta aktivnosti. Recimo leta 2021, v času prejšnje vlade, sta nastala oba akcijska načrta za pravičen prehod za obe premogovni regiji. Takrat je te akcijske načrte pripravljala svetovalna družba Deloitte, v tem pogledu pripravila tudi indikativen seznam možnih projektov in kakšen od prejemnikov sredstev na tem javnem razpisu je že bil identificiran tudi na tistem indikativnem seznamu. Zakaj? Zato, ker se tudi pravičen prehod, kot tudi nobena druga politika subvencioniranja pač ne dela na pamet, se pa lahko pri čisto vsaki stvari zgodijo napake, pomembno pa je, na kakšen način napako prepoznamo in kako pristopimo k njeni odpravi oziroma sanaciji.

Zdaj razumem, da ste zastavili to sejo širše, in da ste v tem pogledu postavili pod vprašaj tudi politiko in upravičenost subvencij, in na to vprašanje ni mogoče odgovarjati samo v našem okolju, samo v naši državi, niti ne samo znotraj naše, torej Evropske unije. Subvencije kot orodje za spodbujanje gospodarskega razvoja, za doseganje določenih učinkov, je uveljavljena globalna praksa. V mandatu bivšega ameriškega predsednika Bidna, sta znani dve močni zakonodajni iniciativi, vsi v Evropi smo se intenzivno v preteklih letih ukvarjali s tem, Inflation reduction act, usmerjen k pospešitvi vlaganj v strateške sektorje v Združenih državah Amerike. Znano je, da ima Kitajska izrazito radodarno politiko državnih subvencij za to, da pride do želenega gospodarskega razvoja. Precej manjšo intenzivnost tovrstnih pomoči imamo v Evropski uniji, je pa slovenska povsem primerljiva s to, ki velja v Evropski uniji in je namenjena predvsem temu, zdaj v zadnjem desetletju so na to temo najbolj znana dela italijansko-angleške ekonomistke Mariana Muzzucato, predvsem poudarjanje, da kadar obstaja visoko tvegana faza, ki jo mora posamično podjetje premostiti, takrat je prav, da z javnimi sredstvi porazdelimo tveganja za to, da pride do realizacije prebojnih podjetniških idej. Mimogrede, v tem pogledu tudi poročilo Maria Draghija samo še dodatno priporoča krepitev investicij, seveda ne samo z javnimi sredstvi, v Evropi moramo vzpostaviti boljše pogoje tudi za sprostitev zasebnih investicij, ampak tudi s povečanim sofinanciranjem s strani javnih sredstev. Mimogrede, svet se v teh dneh veliko ukvarja z Ilonom Maskom. Tesle nikoli ne bi bilo, če pri tem ne bi bilo angažirano 400 milijonov evrov javnega denarja. V teh dneh pa lahko preberete, da imajo Maskovo podjetje za 22 milijard dolarjev javnih pogodb, tako Tesla kot Space X, Starlink in vsa ostala. Se pravi, v visoko tveganih podjetjih, če želimo, da uspejo, ne zaradi tega, da posameznik obogati, ampak za to, da iz tega nastane novo podjetje, nova delovna mesta, nove industrije, je smiselno, da subvencije kot ciljan ukrep ohranjamo, absolutno pa soglašamo in mi smo na našem ministrstvu to razpravo že začeli, treba razviti dodatne varovalke. In rad bi vseeno opisal, ker v javni percepciji to pogosto ni znano, kako pravzaprav do črpanja denarja pride. V tem primeru, ker je razpis, kot je povedal minister, bil zelo specifičen. Zakaj je bil specifičen? Prvič zato, ker je bil osredotočen izključno na ustvarjanje delovnih mest. Noben naš drug ukrep ne zasleduje samo delovnih mest, ampak tudi dodano vrednost, Zeleni prehod, digitalni prehod, povečanje, ne vem, robotizacija, avtomatizacije v podjetjih in še mnogo drugih posamičnih ciljev.

Drugič, ta razpis je bil usmerjen v dve majhni, ozko zamejeni teritorialni področji, Zasavje in Šaleško dolino.

In tretjič, predpostavljal je, in to je logika iz same EU uredbe o skladu za pravičen prehod prelite kasneje v program evropske kohezijske politike, v sprejeta območna načrta za pravičen prehod, predpostavlja visoko intenziteto vključevanja obeh premogovnih regij preko njunih razvojnih agencij, ki sta imela v tem procesu status centrov za pravični prehod. Vključno s tem, da je območni načrt za vsako od posameznih regij predpostavljal ne le, da te razvojne agencije podajo mnenje k javnem razpisu, kar so v tem primeru storile, predhodno jim je zato bilo potrebno besedilo javnega razpisa posredovati, ampak celo in to v tem primeru ni bilo upoštevano, sodelovanje pri izboru operacij, torej v evropskem žargonu to pomeni sodelovanje pri tem, da določajo kdo sredstva prejme in kdo ne.

Ko pride do sklepa o izboru, zaključujem, predsednik, temu običajno sledi podpis pogodbe. v pogodbi se definirajo v medsebojne obveznosti vse tiste stvari, ki jih v bistvu določa že sam javni razpis in še vrsto dodatnih detajlov, nato pa ob predpostavki, da je projekt izvajan v skladu s pogodbeno dinamiko in uresničevanjem pogodbenih obveznosti, pride do zahtevka za izplačilo, takrat mora prejemnik tudi zagotoviti bančno garancijo. Kot veste, banke pri podeljevanju bančnih garancij, ki jih tudi zaračunajo, ravnajo z vso potrebno profesionalno strogostjo in gledajo na celotno izvedljivost in torej finančno izvedljivost celotnega projekta. Preden pride torej zahtevek za izplačilo posamezne tranše ali celotne subvencije v institucijo, ki izvaja tak javni razpis, v tem primeru javno agencijo Spirit. Takrat se vedno pogledajo vsi listinski dokazi, ali torej stvari ustrezajo zahtevku, pogoste pa so tudi terenske kontrole. Preden pride torej do potrdil, do potrditve samega zahtevka za izplačilo in izplačila sredstev. Od sklepa o izboru, v našem primeru torej začetek januarja do izplačila sredstev je še zelo veliko korakov, pri katerih institucije ravnajo s potrebno skrbnostjo. Se pa vedno zgodi, da pride tudi do napak in tudi v teh primerih imamo mehanizme za vračilo sredstev ali za druge, tudi kazensko pravne sankcije zoper kršitve, kadar pride do goljufij. Predsednik, vem, da sem že sedaj bil predolg, zato se bom na tem mestu ustavil in morebiti odgovoril kasneje še na kakšno vprašanje.

Jaz mislim, da je minister zelo intenzivno odgovoril na odprte dileme in vseeno nekaj krajših dopolnitev.

Najprej konkretno o tem razpisu. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj je takšna intenzivnost pomoči? Za intenzivnosti izhajajo vedno iz pravil državnih pomoči. Znotraj Evropske unije imamo Uredbo o splošnih skupinskih izjemah, tako imenovani GBER (General Block Examtion Regulation), ki določa, kakšne so dopustne vrste državnih pomoči v državah članicah Evropske unije, zato da ne pride do izkrivljanja notranjega trga. V tem pogledu je torej že sam predpis, krovni predpis o skladu za pravičen prehod določil višje intenzivnosti za prestrukturiranje premogovnih regij. In v tem kontekstu so lahko po veljavni shemi, gre v tem primeru za regionalno shemo državnih pomoči, mikro, majhna in srednje velika podjetja prejela do 10 odstotnih točk večjo intenzivnost državne pomoči glede na splošno veljavno regionalno karto. Kot veste, je tudi naša država razdeljena na posamezna področja glede na razvitost, z belo liso, ki je Ljubljana v Ljubljani, denimo, pomoči po regionalni karti niso mogoče in glede na razvitost posameznih statističnih regij se potem določa dopustna meja torej najvišje možne intenzivnosti.

Drugo vprašanje je bilo, zakaj so nekatera uveljavljena podjetja, pri čemer je predsednik komisije nekaj teh podjetij tudi naštel, prejela večja sredstva od koga ki, za katerega slovenska javnost še nikoli prej ni slišala. / oglašanje iz ozadja - manjša sredstva/ Ja, manjša, pardon, manjša. Torej, podjetja so dala določene vloge. Ta razpis je predpostavljal minimalni prag vrednosti investicije, ta je bila določena 500 tisoč evrov in pa največji možen dovoljen znesek na povezano podjetje, torej 10 milijonov evrov. Ostalo pa je bilo pravzaprav odvisno od vloge posameznega podjetja. In če se je podjetje odločilo za manjši investicijski projekt, je v skladu z istimi pravili, se pravi, določeno intenzivnostjo, dopustno intenzivnostjo za financiranje projekta pač prejelo sorazmeren delež glede na dopustno intenzivnost. Preprost odgovor, takšna podjetja so torej pripravila manjše projekte z manjšim obsegom upravičenih stroškov in v tem pogledu seveda dobila tudi manjši obseg subvencije. Zdaj, kljub temu pa seveda ne moremo mimo tega, kar je omenil že minister, da to vzbuja nekaj vprašanj. Najprej o povezanosti subjektov. Danes vsi vemo, da obstaja dejansko povezanost med lastniki dveh podjetij, katerih sklep o izboru je bil že v začetku januarja odpravljen, ampak rad bi poudaril, da seveda pri izvajanju javnih razpisov lahko ocenjevalci pogledajo le v javne evidence, iz katerih črpajo podatke za presojo podatkov, ki so dani v vlogah. Pri tem je na voljo več javnih evidenc, pa tudi več povezanih zbirk podatkov, in lahko rečem, da seveda v na dan ocenjevanja vloge, povezave, formalne povezave med enim in drugim podjetjem ni bilo zaradi tega, ker se je predhodno zgodila lastniška sprememba.

Omenjali ste tudi pretekle izkušnje, dejstvo, da je eno od teh podjetij prejelo sredstva tudi na nekem drugem razpisu, izvajanjem v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Mi smo zdaj v zadnjih dveh mesecih se veliko pogovarjali o potrebi po tem, da se podatki o izkušnjah pri izvajanju posameznih projektov izmenjujejo med izvajalci posameznih razpisov, in da je mogoče tovrstne stvari uporabiti tudi pri presoji nekega novega razpisa. Naj pa pri tem povem, da mislim, da obstaja tudi sodna praksa na tem področju, da ni bilo naklonjenosti za to, da se naredijo recimo tako imenovane črne liste vztrajnih kršiteljev, navajali ste primer davčnega dolga istega ustanovitelja v primeru nekega drugega podjetja in tako naprej za to, da se tovrstne stvari pač preprečijo. Jaz mislim, da predvsem na tem področju, kako lahko neko historično izkušnjo, neko prakso v primeru posameznih podjetij ali njihovih ustanoviteljev upoštevamo, da je to tisto področje, ki ga je potrebno v perspektivi še nadgraditi. Minister pa je že omenil številne pravne podlage, ki regulirajo to področje. Po medijskih prispevkih lahko vsi domnevamo, da na tem področju vlada divji zahod, dejansko pa ni tako. Ne le zakoni, od Zakona o javnih financah, Zakona o javnem naročanju, Zakona o varstvu osebnih podatkov, Zakona o izvrševanju proračuna, vsakoletnega veljavnega proračuna, do številnih uredb, pravilnikov, postopkovnikov in navodil, na področju evropskih sredstev pa še dodatno vse podlage, ki določajo financiranje bodisi iz evropskih kohezijskih sredstev ali sredstev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. To področje je visoko regulirano in iz seznama pravnih podlag za en razpis, mora biti človek, ki na tem dela, strokovnjak z vidika tega, koliko pravnih podlag in pravil mora poznati za to, da se stvari izvajajo. Ena od naših jasnih usmeritev je v tem pogledu absoluten pristop k digitalizaciji vseh postopkov, vseh vlog, morebiti tudi uporabo orodij strojnega učenja za to, da se vsi razpoložljivi podatki lahko pri ocenjevanju upoštevajo, in da se v tem pogledu tudi zanemari potencialna človeška napaka. Zdaj, ta razpis je nastajal skozi daljše časovno obdobje. Naj povem, da je odločitev za sklad za pravičen prehod bila sprejeta že davno pred nastopom te Vlade. Da se je v tem pogledu izvajala cela vrsta aktivnosti. Recimo leta 2021, v času prejšnje vlade, sta nastala oba akcijska načrta za pravičen prehod za obe premogovni regiji. Takrat je te akcijske načrte pripravljala svetovalna družba Deloitte, v tem pogledu pripravila tudi indikativen seznam možnih projektov in kakšen od prejemnikov sredstev na tem javnem razpisu je že bil identificiran tudi na tistem indikativnem seznamu. Zakaj? Zato, ker se tudi pravičen prehod, kot tudi nobena druga politika subvencioniranja pač ne dela na pamet, se pa lahko pri čisto vsaki stvari zgodijo napake, pomembno pa je, na kakšen način napako prepoznamo in kako pristopimo k njeni odpravi oziroma sanaciji.

Zdaj razumem, da ste zastavili to sejo širše, in da ste v tem pogledu postavili pod vprašaj tudi politiko in upravičenost subvencij, in na to vprašanje ni mogoče odgovarjati samo v našem okolju, samo v naši državi, niti ne samo znotraj naše, torej Evropske unije. Subvencije kot orodje za spodbujanje gospodarskega razvoja, za doseganje določenih učinkov, je uveljavljena globalna praksa. V mandatu bivšega ameriškega predsednika Bidna, sta znani dve močni zakonodajni iniciativi, vsi v Evropi smo se intenzivno v preteklih letih ukvarjali s tem, Inflation reduction act, usmerjen k pospešitvi vlaganj v strateške sektorje v Združenih državah Amerike. Znano je, da ima Kitajska izrazito radodarno politiko državnih subvencij za to, da pride do želenega gospodarskega razvoja. Precej manjšo intenzivnost tovrstnih pomoči imamo v Evropski uniji, je pa slovenska povsem primerljiva s to, ki velja v Evropski uniji in je namenjena predvsem temu, zdaj v zadnjem desetletju so na to temo najbolj znana dela italijansko-angleške ekonomistke Mariana Muzzucato, predvsem poudarjanje, da kadar obstaja visoko tvegana faza, ki jo mora posamično podjetje premostiti, takrat je prav, da z javnimi sredstvi porazdelimo tveganja za to, da pride do realizacije prebojnih podjetniških idej. Mimogrede, v tem pogledu tudi poročilo Maria Draghija samo še dodatno priporoča krepitev investicij, seveda ne samo z javnimi sredstvi, v Evropi moramo vzpostaviti boljše pogoje tudi za sprostitev zasebnih investicij, ampak tudi s povečanim sofinanciranjem s strani javnih sredstev. Mimogrede, svet se v teh dneh veliko ukvarja z Ilonom Maskom. Tesle nikoli ne bi bilo, če pri tem ne bi bilo angažirano 400 milijonov evrov javnega denarja. V teh dneh pa lahko preberete, da imajo Maskovo podjetje za 22 milijard dolarjev javnih pogodb, tako Tesla kot Space X, Starlink in vsa ostala. Se pravi, v visoko tveganih podjetjih, če želimo, da uspejo, ne zaradi tega, da posameznik obogati, ampak za to, da iz tega nastane novo podjetje, nova delovna mesta, nove industrije, je smiselno, da subvencije kot ciljan ukrep ohranjamo, absolutno pa soglašamo in mi smo na našem ministrstvu to razpravo že začeli, treba razviti dodatne varovalke. In rad bi vseeno opisal, ker v javni percepciji to pogosto ni znano, kako pravzaprav do črpanja denarja pride. V tem primeru, ker je razpis, kot je povedal minister, bil zelo specifičen. Zakaj je bil specifičen? Prvič zato, ker je bil osredotočen izključno na ustvarjanje delovnih mest. Noben naš drug ukrep ne zasleduje samo delovnih mest, ampak tudi dodano vrednost, Zeleni prehod, digitalni prehod, povečanje, ne vem, robotizacija, avtomatizacije v podjetjih in še mnogo drugih posamičnih ciljev.

Drugič, ta razpis je bil usmerjen v dve majhni, ozko zamejeni teritorialni področji, Zasavje in Šaleško dolino.

In tretjič, predpostavljal je, in to je logika iz same EU uredbe o skladu za pravičen prehod prelite kasneje v program evropske kohezijske politike, v sprejeta območna načrta za pravičen prehod, predpostavlja visoko intenziteto vključevanja obeh premogovnih regij preko njunih razvojnih agencij, ki sta imela v tem procesu status centrov za pravični prehod. Vključno s tem, da je območni načrt za vsako od posameznih regij predpostavljal ne le, da te razvojne agencije podajo mnenje k javnem razpisu, kar so v tem primeru storile, predhodno jim je zato bilo potrebno besedilo javnega razpisa posredovati, ampak celo in to v tem primeru ni bilo upoštevano, sodelovanje pri izboru operacij, torej v evropskem žargonu to pomeni sodelovanje pri tem, da določajo kdo sredstva prejme in kdo ne.

Ko pride do sklepa o izboru, zaključujem, predsednik, temu običajno sledi podpis pogodbe. v pogodbi se definirajo v medsebojne obveznosti vse tiste stvari, ki jih v bistvu določa že sam javni razpis in še vrsto dodatnih detajlov, nato pa ob predpostavki, da je projekt izvajan v skladu s pogodbeno dinamiko in uresničevanjem pogodbenih obveznosti, pride do zahtevka za izplačilo, takrat mora prejemnik tudi zagotoviti bančno garancijo. Kot veste, banke pri podeljevanju bančnih garancij, ki jih tudi zaračunajo, ravnajo z vso potrebno profesionalno strogostjo in gledajo na celotno izvedljivost in torej finančno izvedljivost celotnega projekta. Preden pride torej zahtevek za izplačilo posamezne tranše ali celotne subvencije v institucijo, ki izvaja tak javni razpis, v tem primeru javno agencijo Spirit. Takrat se vedno pogledajo vsi listinski dokazi, ali torej stvari ustrezajo zahtevku, pogoste pa so tudi terenske kontrole. Preden pride torej do potrdil, do potrditve samega zahtevka za izplačilo in izplačila sredstev. Od sklepa o izboru, v našem primeru torej začetek januarja do izplačila sredstev je še zelo veliko korakov, pri katerih institucije ravnajo s potrebno skrbnostjo. Se pa vedno zgodi, da pride tudi do napak in tudi v teh primerih imamo mehanizme za vračilo sredstev ali za druge, tudi kazensko pravne sankcije zoper kršitve, kadar pride do goljufij. Predsednik, vem, da sem že sedaj bil predolg, zato se bom na tem mestu ustavil in morebiti odgovoril kasneje še na kakšno vprašanje.

Ja, zagotovo. Dajem zdaj besedo naprej, pa glede na to, da sta bila državni sekretar in minister kar vsak po 20 minut, da se malo strnemo. Izvolite.

Ja, zagotovo. Dajem zdaj besedo naprej, pa glede na to, da sta bila državni sekretar in minister kar vsak po 20 minut, da se malo strnemo. Izvolite.