Lepo dobro jutro!

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 96. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep ponedeljkov pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 96. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 28. februarja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlog za širitev nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 78.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 96. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - predlog priporočila v zvezi z debirokratizacijo in izboljšanjem poslovnega okolja v Sloveniji.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Suzani Lep Šimenko.

Izvolite kolegica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, lepo pozdravljeni!

Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke se dnevno srečujemo z državljani, gospodarstveniki, podjetniki, kmetovalci in vsi govorijo skupen jezik, ko omenimo administrativna bremena. Preveč jih je, postopki so predolgi. Medtem, ko državljani in podjetja morajo roke spoštovati, jih državni organi velikokrat ne spoštujejo.

Na številnih lestvicah konkurenčnosti, lestvicah ekonomske svobode, Slovenija dosega izjemno slaba mesta in to zlasti zaradi prevelike regulative, prevelikega števila predpisov in predolgimi postopki. Če smo aprila leta 2017 s številom zakonov in podzakonskih aktov presegli številko 20 tisoč, smo 6. marca že na 22 tisoč 888 pravnih aktih, imamo 767 veljavnih zakonov in 22 tisoč 112, 121 podzakonskih aktov. Število pravnih aktov se letno tako poveča za cirka 500. V povprečju tako vsak dan dobimo več kot eden, konkretno 1,4 nove pravne akte, vsak nov pravni akt pa pomeni dodatne administrativne ovire in velikokrat tudi davčne obremenitve za državljane. Zaradi izpostavljenega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da skličemo izredno sejo Državnega zbora in zberemo nekaj predlogov za debirokratizacijo države. V našem gradivu ste tako našli pregled aktualnega stanja, nekaj aktualnih podatkov ter nabor administrativnih bremen in predlogov za njihovo odpravo, ki so jih podali državljani, kmetje, podjetniki in gospodarstvo. Dejstvo je, da je potrebno najprej ustvariti, šele potem deliti. Brez ustvarjanja ni solidarnosti, ni sociale ter drugih javnih podsistemov. Dejstvo je, da višja produktivnost gospodarstva pomeni tudi višje plače, pomeni več solidarnosti in več naložb, zato se v Slovenski demokratski stranki zavzemamo za dvig produktivnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Dejstvo je, da je javni sektor potreben, a le kot učinkovit in racionalen servis državljanom in gospodarstvu. V Sloveniji pa imamo žal preveč administrativnih obremenitev, novih in višjih davčnih obremenitev, v Sloveniji negospodarno povečujemo stroške javnega sektorja v celoti, ki je iz leta v leto večji, storitev za ljudi pa žal nič boljša. V Sloveniji se davkoplačevalski denar troši neracionalno. Od nastanka Slovenije do danes je opazen gospodarski napredek in dvig blaginje ljudi, se pa žal iz leta v leto vse bolj utapljamo vse večji birokraciji in vse preveliki obdavčitvi. Država se vse bolj postavlja v vlogo pobiralca denarja, njen cilj je, da od ljudi pobere čim več denarja, nato pa vladajoči odločajo, komu in zakaj ta sredstva delijo. Tukaj je vse preveč v ospredju ideološki interes posameznikov in ne dobrobit države in slovenskih državljanov. Ljudi se z vse večjim pobiranjem davkov dela odvisne od države, jemlje se jim ekonomska svoboda. Zlasti srednji razred, ki bi moral biti gonilna sila države, tako postaja vse bolj reven in ga s takšnim trendom kmalu več ne bomo imeli. Leve politike si namreč želijo vse enake, vse revne, razen določenih privilegirancev. Zaradi vseh vedno večjih davčnih obremenitev in birokratskih nesmislov smo nekonkurenčni, posledično številna podjetja odpuščajo zaposlene ter svoje obrate ali kar cela podjetja selijo v druge države, kjer je gospodarsko okolje bolj stabilno in predvsem bolj predvidljivo, ne daleč stran, mnoga le čez mejo. Lahko pa bi imeli večjo gospodarsko rast in večjo produktivnost ter posledično višjo blaginjo prebivalstva, a žal ne znamo izkoristiti potencialov, ki jih imamo, in le še bolj izgubljamo. Po kupni moči ne dosegamo evropskega povprečja, v letu 2023 smo dosegli 91 odstotkov. Od samostojne države do danes se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo iz 120 tisoč na 191 tisoč 475, za več kot 70 tisoč. Dogovor o novem sistemu plač v javnem sektorju bo v štirih letih stroške dela povečal za 25 odstotkov. Čeprav so vas bila polna usta, kako ste naredili reformo javnega sektorja, niste naredili nič drugega kot le dvignili plače javnim uslužbencem. S tem ste še večje breme prenesli na davkoplačevalce. Dvigi plač se že tako čutijo pri višjih cenah vrtcev, domovih za ostarele in še bi lahko naštevala. Aktualna Vlada je takoj prav tako povišala število ministrstev iz 14 na 20 ter posledično še povečala državni aparat. Smo država z daleč največ ministrstev na število prebivalcev, z 2,1 milijona prebivalcev imamo 20 ministrstev, medtem ko jih ima recimo Poljska z 38 milijoni zgolj 17. Pa poglejmo eno izmed novih ministrstev. Imamo novo Ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo, ki je solidarno predvsem do 97 zaposlenih na tem ministrstvu. Ob tem jih ima dovoljenje za delo od doma kar 75, v času poletnih dopustov pa si izplačujejo dodatki za povečan obseg dela. Zasedajo najvišja uradniška delovna mesta v javnem sektorju, kar 34 jih je zaposlenih na delovnem mestu sekretar, 28 pa na delovnem mestu podsekretar. Dve tretjini vseh zaposlenih je tako na najvišje plačanih delovnih mestih. Ob tem so sklenili že za 236 tisoč 642 evrov svetovalnih in avtorskih pogodb za strokovno pomoč, svetovanja, izdelave strokovnih študij, za komunikacijsko strategijo in tako naprej, vse, kar so državljani do danes dobili od tega ministrstva, pa je nov davek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo s 1. julijem pričeli plačevati tako zaposleni kot tudi upokojenci, ob tem, da se storitev za ljudi ni popolnoma nič izboljšalo. Ministrstva imajo še 41 organov, v sestavi ministrstev imajo še 13 vladnih služb ter 29 pravnih oseb javnega prava, torej 8 javnih zavodov, 18 agencij, 3 izvajalce socialnega zavarovanja. Verjamem, da državljani za številne sploh ne vedo, da obstajajo, kaj šele, da bi vedeli, zakaj jih imamo in kaj tam sploh delajo. Imamo agencije, ki na več kot očitno koruptiven način podeljujejo državna sredstva preko prilagojenih razpisov, le spomnimo se nedavnega spornega razpisa Spirita za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski ter savinjsko šaleški premogovni regiji, po katerem so želeli razdeliti 83 milijonov evrov. Imamo agencijo, ki bi morala skrbeti za pošteno tekmovanje podjetij. Na trgu pa se omogočajo kartelni dogovori za projekte, ko se na razpis prijavi le en ponudnik in teh je v tem trenutnem mandatu velika večina. Temu pa potem seveda sledijo še aneksi in milijoni letijo v nebo. Imamo Zavod za zaposlovanje s svojimi 12 območnimi enotami, kjer manj kot 5000 prostih delovnih mest ponuja kar 858 ljudi. Imamo primere razpisov, ko kadar so zraven javna sredstva, storitev stane enkrat več, kot če bi isto storitev naročili kot fizična oseba. Naj omenim le nedaven razpis za službene telefone v javnem sektorju. Naročilo je bilo narejeno centralno za obdobje 2025 do 2027. Za 290 naročnikov 22514 uporabniških razmerij ter okoli 26000 mobilnih aparatov znesek 23,9 milijonov evrov, kar je štirikrat več, kot je bilo enako obdobje do danes. Cena najdražjega naročniškega paketa s 50 giga podatki bo tako pri Telekomu stala 19,21 evrov na mesec. Medtem ko, če kot fizična oseba sklenete paket za neomejeno količino podatkov, plačate prvih 12 mesecev le 9,99 evra. Torej, eno sklenjeno razmerje je ugodnejše kot 22514 razmerij. Le kdo lahko to razume?

Vse to kaže na dejstvo, da gre v naši državi marsikaj narobe. Kot država smo nekonkurenčni. Na globalni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta smo padli za štiri mesta, na 46. mesto, kjer smo najslabše ocenjeni prav po vladni in poslovni učinkovitosti. V Sloveniji tudi pada število hitro rastočih podjetij. Povprečna plača bo glede na izračune časopisa Delo leta 2025 kar 46,2 odstotka obremenjena s prispevki in dohodnino. Po podatkih OECD pa je bil davčni primež povprečne plače v letu 2023 43,3 odstotke, kar je seveda visoko nad OECD povprečjem, ki je bilo 34,8 Odstotkov. Pri visoko kvalificiranem kadru pa smo zelo hitro krepko čez 50 odstotkov. Zgovorna je tudi primerjava obremenitev povprečne plače v Sloveniji in na Hrvaškem. Če je v Sloveniji povprečna bruto plača za 516 evrov višja, je neto plača na koncu višja le še za 171 evrov. Posledično seveda vse več podjetij seli svoja podjetja ali dele podjetij čez mejo. Četudi imamo visoko zaposlenost, smo priča skromni gospodarski rasti, zaostanka za razvitimi evropskimi državami pa ne zmanjšujemo. Zakaj? Ker gospodarska aktivnost ni podkrepljena z dvigom produktivnosti, ker število zaposlenih v javnem sektorju nekontrolirano raste, povprečna plača v javnem sektorju pa je za okoli 25 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju, sredstva iz državnega proračuna se v večji meri namenjajo za tekoče izdatke, imamo preveč obdavčeno delo. Imamo znatno večje potenciale za gospodarsko rast in zlasti za bolje plačana delovna mesta, le slišati je potrebno to, kar nas že leta opozarjajo mednarodne inštitucije, gospodarska združenja in predvsem državljani Republike Slovenije.

Nemčija je še vedno najpomembnejši gospodarski partner Slovenije in eden največjih vlagateljev neposrednih naložb v Slovenijo. Pričakovanja nemških podjetij, ki investirajo v Sloveniji ali za to izkazujejo potencialni interes so davčna politika za spodbujanje rasti, učinkovita davčna uprava, fleksibilna delovna zakonodaja, dolgoročno predvidljiva gospodarska politika, boj proti korupciji, transparentna in ciljno usmerjena javna uprava, politična stabilnost. Skrbi dejstvo, da so tudi njihovi obeti glede slovenskega gospodarstva slabi. Največja tveganja pa vidijo v stroških dela in pomanjkanja delovne sile.

Na drugi strani predstavniki slovenskega gospodarstva redno in jasno izpostavljajo predloge in številne ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje oziroma pogoje za delovanje gospodarstva, vendar pa njihovi predlogi večinoma niso slišani oziroma upoštevani.

Kmetje prav tako opozarjajo na vse večjo birokracijo v kmetijstvu, ki ni v korist kmetov in pridelave hrane, saj jih evidence in papirologija enostavno preveč dušijo.

Tudi državljane duši birokracija, predolgi postopki, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, pa tudi prevelika davčna obremenitev. Kot že rečeno, se s sprejemom novih zakonskih ureditev, novih ministrstev, novih organizacijskih enot in vedno več zaposlenih v javnem sektorju vse prepogosto pojavljajo le novi birokratski nesmisli. Predvsem se je potrebno zavedati, da je lahko samo gospodarska rast osnova trajne blaginje. Potrebujemo manj države, potrebujemo manj zakonov in manj podzakonskih aktov, potrebujemo manj omejitev, potrebujemo krajše postopke, nižje davke in več ekonomske svobode. Zato smo Državnemu zboru dali v sprejem priporočila, da se Vlada opredeli do nabora ukrepov, ki jih je predlagalo gospodarstvo, da se Vlada opredeli do ukrepov predlaganih s strani kmetov in državljanov kot tudi, da Vlada pripravi časovnico za realizacijo ukrepov, do katerih se bo pozitivno opredelila ter da prouči smiselnost trenutnega števila ministrstev, organov v sestavi ministrstev, javnih agencij, zavodov in ostalih oseb javnega prava. Žal so bila vsa naša priporočila na matičnem Odboru za gospodarstvo v petek zavrnjena, zato danes o njih ne bomo glasovali. Najlepša hvala.

Hvala.

Predlog priporočila je na 36. nujni seji 7. marca kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

In za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici magistrici Bojani Muršič, izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo, spoštovana ministrska ekipa, kolegice in kolegi.

Odbor za gospodarstvo je na 36. nujni seji, 7. 3. 2025 kot matično delovno telo obravnaval omenjeni predlog priporočila. Odboru je bilo poleg predloga priporočila predloženo tudi naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade. Po uvodni obrazložitvi predstavnice predlagatelja je predstavnica Zakonodajno-pravne službe izpostavila potrebo po večji jasnosti in določnosti predloga priporočila. Minister za gospodarstvo, turizem in šport se je uvodoma strinja s predstavnico predlagatelja glede povečanja administrativnih obremenitev, ki so v večini primerov posledica prilagajanja evropski zakonodaji. Ob tem je izpostavil problematiko pretirane regulacije znotraj Evropske unije, ki je tudi eden izmed razlogov zmanjšanja konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. V luči tega je pozdravil napoved Evropske komisije glede priprave predlogov reševanja te problematike.

Med gospodarskimi izzivi Evropske unije in Slovenije je izpostavil potrebe po zniževanju visokih cen električne energije in povečanje inovativnosti. V povezavi s predlogom priporočila je izpostavil, da je Slovenija v letih 2023 24 imela višjo gospodarsko rast od povprečja držav Evropske unije ter, da bo le ta tudi po zadnjih napovedih Umarja ostala. V nadaljevanju je predstavil ukrepe in aktivnosti ministrstva ter med njimi izpostavil obsežen program spodbud za gospodarstvo, izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. aktivnosti, povezane z internacionalizacijo in dostopom do novih trgov, okrepitev privlačnosti Slovenije za nove naložbe, strateške usmeritve za izboljšanje pogojev in rast slovenskih Start up podjetij. Ureditev spodbud za vlaganje tveganja kapitala, odpravo kroničnih zamud pri usklajevanju slovenske zakonodaje z evropsko, pomoč gospodarstvu po poplavah ter polnopravno članstvo Slovenije v Evropski vesoljski agenciji. V nadaljevanju so predstavniki in predlagateljice vabljenih ministrstev vsak v svoji predstavitvi navedli ter obrazložili obsežen nabor ukrepov in aktivnosti na področju debirokratizacije in digitalizacije procesov in postopkov povezanih z delom ministrstev. Ob tem so nekateri predstavniki opozorili na zavajajočo interpretacijo nekaterih statističnih podatkov iz predloga priporočila. Predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice je izpostavil nekatere ključne administrativne ovire za kmetovalce ter pozval k poenostavitvi postopkov in k enkratnemu vnosu podatkov. Predstavnik Združenja bank Slovenije je opozoril na poslabšanje konkurenčnosti Slovenije ter pozval k vzpostavitvi bolj stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. V razpravi so nekateri člani odbora ter predstavnica predlagatelja vsebino predloga priporočila podprli. Strinjali so se, da je pretirana birokratizacija procesov in postopkov za podjetja in državljane problem celotne Evropske unije. Ob tem je bilo opozorjeno na pretirano pretirano prilagajanje slovenske zakonodaje evropske, kar povzroča nepreglednost veljavne zakonodaje in povečuje možnost neupoštevanja predpisov. Med izzivi, povezanimi z debirokratizacijo ter izboljšanjem poslovnega okolja v Sloveniji in kvalitetnejšega življenja državljanov, so zagovorniki predloga priporočila med drugim izpostavili visoke cene električne energije v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, pretirano obremenitev plač zaposlenih, zakonsko spremembo plačevanja prostovoljnega zdravstvenega prispevka v obveznega, uvedbo plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. napoved dodatnih davkov na premoženje in nepremičnine, spremembe zakonodaje na področju evidence delovnega časa ter pravice do odklopa, pomanjkanja transparentnosti razpisov za pridobivanje sredstev iz podjeti, povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju, njihovo višanje plač ter odsotnost variabilnega dela plačevanja zaposlenih v javni upravi glede učinkovitosti dela.

Nasprotniki predloga priporočila so pozdravili možnost konstruktivne izmenjave mnenj o obravnavani problematiki. Obenem so izpostavili na zavajajoče interpretacije statističnih podatkov o predlogu priporočila, zaradi česar se do predlaganih ukrepov ne more opredeliti in jih tudi ne bodo podprli. Ob tem je bilo opozorjeno tudi / znak za konec razprave/ na neupoštevano pripombo Zakonodajno-pravne službe k četrtemu, 4. točki predloga priporočila. Prav tako se niso strinjali z zagovorniki predloga priporočila glede primerjav visokih cen električne energije ter obremenitve plač zaposlenih v Sloveniji z drugimi evropskimi državami ter bili mnenja, da je slednje potrebno gledati z več zornih kotov. Menili so, da razmere na gospodarskem področju v Sloveniji niso tako kritične, kot je bilo predstavljeno s strani zagovornikov predloga priporočila. / znak za konec razprave/ Ob tem pa so izpostavili gospodarsko rast Slovenije, nadpovprečno inflacijo, podpovprečno inflacijo, zmanjševanje javnega dolga in proračunskega primanjkljaja ter ukrepe, ki so jih predstavili predstavniki in predstavnice ministrstev. Odbor je v skladu s 171. in 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočila in jih ni sprejel. Ker točke predloga priporočila niso bile sprejete, je na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009, obravnava Predloga priporočila v zvezi z debirokratizacijo in izboljšanjem poslovnega okolja v Sloveniji na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, Matjažu Hanu, ministru za gospodarstvo, turizem in šport.

Izvolite.

Eno lepo, dobro jutro vsem skupaj!

Zdaj, če ženske niste čestitale za mučenike, lahko jaz ali boš… / smeh/ malo za šalo.

Ja, lep dan mučenikov, pa vam želim v bistvu čim manj mučenj!

Upam, da bo tudi ta seja na nek način čim manj mučenja. Je pa, mislim, da dobro, da je prišlo do te seje, da se na nek način vendarle pogovorimo kje smo in kam ta država Slovenija želi iti.

Se pravi, zahvaljujem se za sklic današnje seje, da lahko obravnavamo predlog priporočil Vladi Republike Slovenije za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. V petek sem se malo našalil, ampak resno mislil, 60 procentov besedila se seveda strinjam, če bi bil v opoziciji, ampak tako pač je. Prejšnji teden sem bil v Bruslju, gospe in gospodje, kjer sem se srečal z dvema izvršnima podpredsednikoma Evropske komisije, gospo Ribera in z gospodom Séjourném. V bistvu dva, ki sta soodgovorna na nek način za industrij, ter seveda tudi z drugimi evropskimi komisarji, z našimi predstavniki, z našimi poslanci iz vseh političnih grupacij, tudi z našo komisarko Marto Kos. In moram reči, da imam malo mešane občutke, zakaj, ker predvsem, ko sem govoril s komisijo, mislim, da ni še zaznati pravo realnost, kaj se ta moment dogaja v svetu. Rdeča nit, rdeča nit vseh pogovorov je bil seveda veliki, pred kakšnimi izzivi smo, kje stoji Evropa in kje na koncu koncev stoji tudi, stoji tudi naša Slovenija? Kako ob tektonskih gospodarskih, predvsem pa varnostnih premikih v svetu okrepiti naše možnosti, predvsem seveda Evrope na našo varnost, posledično pa tudi na konkurenčnost. Slovenija je država, ki je v samem jedru Evropske unije in ima ogromno priložnost; imamo dostop do 400 50 milijonskega trga. Imamo kar 29 milijonov podjetij, ki delujejo na tako imenovanem našem enotnem trgu v Evropi, pravijo notranji trg. In Slovenija je lahko za Evropo pomemben dejavnik v svetu, a dejstvo je, da se mora Evropska unija absolutno spremeniti, postati mora bolj učinkovita, sprejemati mora za moje pojme absolutno hitrejše odločitve, čeprav vem, da je najprej komisija, pa parlament, pa potem vse države, ampak vseeno te odločitve morajo biti zelo hitrejše, če želimo seveda tekmovati v tem globalnem svetu in biti konkurenčni Ameriki in Kitajski. Mora biti več prostora, več svobode in več možnosti za ustvarjanje, za razvoj tehnologij in za možnosti na nek način tudi evropskih industrij. Preprosto industriji moramo dati nazaj mesto v Evropi, ki si ga na nek način zasluži. Del tega je seveda absolutno zmanjšanje administrativnih bremen, učinkovitejša uprava, bom rekel, od zgoraj navzdol ali pa od spodaj navzgor, kakor želimo. Učinkovitejše morajo biti vse javne storitve, manj pa mora biti predpisov in ti morajo biti boljši. Verjamem, da vsi, ki ste kdajkoli bili v vladi, veste, kako je tudi samo v Sloveniji težko zmanjševati na nek način predpise in zakonodajo. Moram reči, da prvi dan, ko sem prišel na ministrstvo, sem to želel, pa mi zelo slabo uspeva, moram iskreno povedati. Da in če želimo vse to, da bo Evropa vodila v svoji tehnološki inovativnosti, to, kar je že pred desetletjem bila, se pravi, moramo začeti z obsežnejšo deregulacijo. Že ta teden se bo seveda na Svetu Evropske unije za konkurenčnost odvila prva razprava o dveh paketih regulativnih poenostavitev. Kot veste, je bila sprejeta jasna usmeritev, da moramo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu zagotoviti konkurenčnejše pogoje, da bomo prišli hitreje do novih investicij in tudi do nižje cene energije nasploh. na evropski ravni in seveda posledično potem tudi dol po državah članicah. Nujno da sprostimo to inovativnost, ker za boljše izzive seveda potrebujemo tehnološke rešitve. Če bomo samo, če gledamo evropsko avtomobilsko industrijo, so nas Kitajci ta moment za 15 let prehiteli, zato ker pač nismo znali v smislu gospodarstva narediti tiste korake, ki smo jih takrat pred 15 letom delali, ko smo odpirali tovarne na Kitajskem, dobičke vlekli nazaj v Evropo. Nismo pa v Evropi investirali v nove tehnologije in to je na nek način tudi gospodarstvo samo krivo. Veste, jaz sem kot minister veliko med ljudmi, med vsemi, med gospodarstveniki, delavci, kmeti, župani in tako naprej in verjamem v slovensko pridnost delavcev, verjamem v slovensko inovativnost in vem, da smo sposobni zmagovati na velikih tehnoloških spremembah tega časa. Pri tem naj povem, da svoje osebno prepričanje, da se nahajamo v prelomnem trenutku in da nimamo privilegija, da ne bi med sabo sodelovali koalicija, opozicija, vlada in občine, gospodarstvo, sindikati, država, civilne družbe, civilna družba, v bistvu vsi. Razmere, ki jih vidimo v naši soseščini, se dnevno spreminjajo. Danes berem, če hvalimo zdaj, kaj se pri sosedih dogaja, danes berem, kaj se dogaja v Srbiji. Na dnevni bazi Srbijo zapuščajo gospodarstva, tuje multinacionalke, ki zapirajo svoja podjetja. Pa ne vem, če je samo kriva, bom rekel, lokalna oblast, ampak seveda veliko drugo je ta evropska konkurenčnost, in tega se ne izognemo tudi v Sloveniji, ampak tega je bistveno manj kot v drugih državah. Seveda ni nujno, da se moramo pri vsem strinjati, imamo različna prepričanja, po moje drugače tudi vidimo položaj ali pa vzroke za položaj, imamo tudi druge vrednote, ki nas na nek način vodijo; moje sporočilo je, da nobena od naših razlik ni tako velika, da se ne moremo poenotiti pri ključnih zadevah, ki se tičejo naše Slovenije, da jo gospodarsko okrepimo in da imamo in da družbi vrnemo na nek način občutek pravičnosti.

Jaz sicer ta priporočila sem jih prebral, jih razumem, lahko jih jemljem tudi dobronamerno, razumem pa, da je to na nek način naloga opozicije, da gre za politično igro. Ampak razprave(Nadaljevane) nič ne bodo spremenile, tudi če teh priporočil ne sprejmemo, ker nekatera seveda so tudi za moje pojme nelogična, leto pa pol pred volitvami, da bi spreminjali vlado. Ampak mislim pa, da je prav, da izluščimo iz teh razprav kar nekaj, da vidimo, kaj bomo lahko izluščili iz te razprave.

Vlada je pripravila obsežen odziv na konkretna priporočila. Odziv ste poslanke in poslanci prejeli. Področje konkurenčnosti industrijske proizvodnje in predlogov za razbremenitev malih podjetij, davčne politike in potrebnih davčnih sprememb, še posebej kadar govorimo o davčni obremenitvi dela. Nekaj dobrih razprav je bilo, kar se tiče razbremenitev dela. Moramo pa vedeti, vsaj jaz si želim, da bo socialna država ostala takšna kakršna je, zato je pač treba malo več plačati. Pogovarjali smo se tudi oziroma glede črpanja evropskih sredstev. Ta vlada je zdaj poskrbela za črpanje vseh sredstev iz prejšnje perspektive, tu smo naredili 100 procentov, pripravila predloge za izvajanje sedanje perspektive, dva tedna nazaj sprejela ukrepe za pospešitev črpanja. In verjemite mi, da bo v letošnjem letu to črpanje in kohezijska politika zelo vidna in bodo rezultati, na katere bomo lahko zelo zadovoljni. Prav tako smo naredili odzive na drugih področjih, kot so izobraževanje, visoko šolstvo, javna uprava, kmetijstvo, digitalizacija in drugo. Jaz danes ne želim seveda do nezavesti braniti sedanjega položaja, ampak gospe in gospodje, odvisno pa, kako ga beremo in katere ankete gledamo, ampak na mnogih področjih smo v tej Sloveniji zelo dobri. In to nam noben ne more očitati. To kažejo statistike, ne privatnih švicarskih raznih anketarjev, ampak sistemov, ki spremljajo gospodarske rasti že vrsto let.

Slovenija je imela v letu 2023 in 2024 višjo gospodarsko rast od evropskega povprečja. Res je, Nemčija je naš gospodarski partner, ampak ta moment smo mi boljši od njih po vseh pogledih. Drugo, v zadnjih napovedih Umarja bo naš BDP tudi v letošnjem in prihodnjem letu rastel hitreje kot drugje. Prav tako je produktivnost po ugotovitvah Evropske komisije v slovenskem gospodarstvu v zadnjih letih se povečala hitreje kot v Evropski uniji. Ampak vem pa, da je potrebno še veliko delati, da na teh statistikah ne zaspimo, ker to so samo statistike, seveda realno življenje je čisto nekaj nekaj drugega. In razumem en del gospodarstva, ki je seveda vezan na avtomobilsko industrijo, da ima probleme, ampak za to ni kriva država in bom rekel, pogoji, ki jih ta vlada sprejema. Naredili smo kar pomembno delo, ki nam seveda gospodarstveniki, kadar smo brez kamer, rečejo, da ste dobro naredili. Problem je, da nobeno vlado nobeden ne hvali, samo kritizira. To ste vi doživeli, to bomo mi doživeli, pa ne vem, kdo bo naslednjič doživel. Kar narediš dobrega je pač preslišano. Ampak reševali smo energetsko krizo, široko zasnovano regulacijo cen mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter tudi pomagali smo velikim podjetjem. Mislim, da smo tudi to naredili odlično. Drugo pripravili in sprejeli smo obsežen program spodbud državnega proračuna, evropske kohezijske politike in načrta za okrevanje in odpornost. Vključili smo s pripravo ukrepa za razvoj in proizvodnjo strateških surovin, nujnih za zmanjšanje kritičnih odvisnosti od Evropske unije in povrnitev vodilnega položaja v strateško pomembnih tehnologijah in še bi lahko našteval. Nadaljevali smo s trajnostno transformacijo slovenskega turizma in povečanje kakovosti ponudbe. Že zdaj smo čez leto 2011, ki je bilo najbolj uspešno leto v slovenskem turizmu. Številke so zdaj boljše, kot so. Samo te številke se jasno lahko poslabšajo takoj. Dokler ne bo na nek način miru v svetu, dokler se ne bodo končale te vojne, je seveda lahko slovenski turizem in evropski turizem prvi na udaru. Ukrojili smo na nek način privlačnost Slovenije za nove naložbe. Investicija Lek Sandoz v Lendavi, investicija Renault Grupa v proizvodnjo električnih vozil v Revozu Novo mesto, Palfinger v Ormožu in še bi lahko našteval. In to je dobro sodelovanje med vlado, med lokalnimi skupnostmi, med sindikati, med upravami, ki jih vodijo slovenski menedžerji. To so rezultati, ki jih imamo lahko danes za pohvaliti, drugje jih v Evropi takšnih zadev nimajo kot jih imamo na nek način mi. Pripravili smo strateške usmeritve za izboljšanje pogojev za nastanek in rast slovenskih startupov, ki vključujejo zagonskim podjetjem prilagojeno obliko gospodarske družbe. Seveda moramo spodbuditi, in to je ključna težava v Sloveniji, vlaganje tveganega kapitala; preprosto je tega denarja premalo, da lahko na nek način pomaga startupom. Izboljšali pa, izboljšujemo pa podporno okolje za privabljanje visoko tehnoloških talentov.

Glede poplav, kar smo naredili na gospodarstvu. Takoj smo odreagirali, plačali avanse in zdaj mislim, da v roku enega meseca bo še zadnja tranža za vsa podjetja. Tako da tisoč, več kot 1200 podjetij je dobilo, so dobila sredstva iz države na osnovi podatkov, ki so jih sami dali. In mislim, da smo tu naredili ogromno. In kot sem se v petek zahvalil, se bom tudi zdaj zahvalil, če uradnike kdaj na nek način kritiziramo, dvanajst uradnikov v Mariboru in uradnic je oddelalo 1200 vlog. To ni bilo malo dela, ampak poleg vsega drugega dela, ki ga pač delajo.

Zdaj, odpravili smo tudi kronične zamude pri prenosu direktiv. Jaz sem eden tistih poslancev bil kritičen, ker seveda teh direktiv je ogromno, ampak vse vlade do zdaj, vsi ministri so poleg direktiv, ki so seveda pomembne, v zakonodajo na nek način dajale še predloge, ki nimajo, niso imele na nek način veze s temi direktivami ali pa so bile nepotrebne. Jaz sem se tega izognil, zato ker je že ta direktiva čisto dovolj za to, da zopet nekaj reguliramo. Je pa pomembno, da imamo pravila igre v Evropi za gospodarstvo in nasploh vsepovsod enakega. In to, kar je rekla predhodnica pred mano, uspešno smo pripravljali polnopravno članstvo Evropske vesoljske agencije - ESA. Da ne bo, da bo jasno, saj to se ni naredilo samo s to vlado, vse neke zadeve, ki jih vlečemo, ki so bile dobre, smo jih, smo jih nadaljevali. Ampak polnopravno članstvo v Esi slovenskem, slovenskemu gospodarstvu pomagalo, predvsem tem visokotehnološkem, da bo lahko v programih sodelovalo pri na nek način tem razvoju. In če kdaj, zdaj, ko bo potrebno za varnost, bo, bom rekel, vesolje, sateliti odigralo pomembno vlogo in tu lahko Slovenija, bom rekel, naredi en korak naprej.

Za nami niso enostavna leta, gospe in gospodje. Pandemija in energetska kriza, vojna v naši soseščini, očiten konec multilateralne ureditve sveta, grozeče trgovinske vojne. Vse to vpliva na gospodarsko rast in na blaginjo ljudi, zato mora biti skrb vseh nas, da bodo vsi ti primeri, ki sem jih naštel, čim manj vplivali na vsakdanje življenje. In Vlada na nek način konstruktivno in dobro na nek način dela, seveda se pa zavedamo, v stanju v kakršnem smo. Hvala vam lepa.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi.

To ne bo kritizerski nastop, to bo zgolj potrditev in dopolnitev priporočil, ki jih pozdravljamo. Obžalujemo pa seveda, da koalicija ni omogočila, da bi o teh priporočilih glasovali tudi na tej seji Državnega zbora. Premalokrat govorimo o izboljšavi poslovnega okolja, vsi pa se najbrž zavedamo, da dobro, atraktivno poslovno okolje še kako prispeva h gospodarski rasti, k blaginji ljudi, k boljšemu financiranju socialne države, če hočete. In če smo boljši od povprečja EU, in dobro je, da smo boljši, če smo boljši od Evropske unije oziroma od Nemčije in dobro je, da smo boljši, potem bi morali najprej identificirati, na podlagi katerih ukrepov ekonomske politike te Vlade smo boljši. Ko bomo te ukrepe identificirali, jaz jih ne poznam, potem je logično, da jih moramo še intenzivirati, da bomo še boljši. To je najbrž cilj celotne politike, tako koalicije kot tudi opozicije. Ampak do tega trenutka ne vem, če kdo, poslanka in poslanec, tudi iz koalicijskih vrst, zna razložiti ali pa predstaviti vsaj tri točke, ključne točke ekonomske politike te vlade. Ampak morda se motim. Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta lani padla za štiri mesta, na 46. mesto. Vladna in poslovna učinkovitost sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena vidika naše konkurenčnosti. Močan padec smo zaznali tudi na področju poslovne učinkovitosti, izgubili smo deset mest in padli na 57. mesto. Med dejavniki privlačnosti Slovenije poročilo izpostavlja predvsem visoko izobrazbeno raven, usposobljeno delovno silo, zanesljivo infrastrukturo, daleč najslabše pa smo ocenjeni, ko gre za stabilno in predvidljivo politiko in učinkovit pravni red, usposobljeno vlado in konkurenčno davčno okolje. Na teh segmentih smo najslabše ocenjeni.

Med glavnimi izzivi za Slovenijo poročilo poudarja, zmožnost vlade, da ekonomske politike prilagodi gospodarskim razmeram in vzpostavi pravo ravnovesje med državnimi ukrepi ter konkurenčnim podjetniškim okoljem, povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev, digitalno preobrazbo, - digitalno preobrazbo -, debirokratizacijo, davčno razbremenitev plač, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, boljše menedžerske in nadzorniške prakse in tudi boljšo infrastrukturo, predvsem ko gre za letalsko povezljivost.

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za start up podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 24 odstotkov realizacije start up standardov Evropskega združenja držav za zagonska podjetja, ESSN, to si lahko pogledamo grafe, spletno stran, fantastični podatki, žal nas je ob študiju teh gradiv kar precej sram. Evropsko povprečje je pri 61 odstotkih. Slovenija torej, milo rečeno, krepko zaostaja, z doseženimi 24 odstotki, govorimo o start up podjetij oziroma ekosistema za start up podjetja, z doseženimi 24 odstotki evropskih startupov, start up standardov, se Slovenija namreč trenutno uvršča na zadnje mesto v Evropski uniji, na zadnje mesto.

Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije in Sklada Vesna v zvezi s tem poudarja, navajam:

"Danes v Sloveniji namenimo 41 evrov na prebivalca v razvoj start up podjetij. Najuspešnejše evropske države kot so Estonija, namenijo tisoč 967 evrov na prebivalca, torej 48-krat več. Da uspemo narediti preboj, potrebujemo dober, kvaliteten in predvsem komercialno učinkovit startup ekosistem, katerega cilj so investicijsko pripravljeni in zreli startupi. Posledično bodo za dobrimi startupi sledili tudi zasebni vlagatelji, poslovni angeli in skladi za spodbujanje rasti, tako imenovani skladi tveganega kapitala. Slovenija mora postati evropski sinonim za visokotehnološka start up podjetja, kjer bo ena od izvoznih vej tehnološke inovacije." Konec navedka.

Estonija torej 48-krat na prebivalca več vlaga v razvoj start up podjetij kot Slovenija in vsi nam zavidajo, pravi nekdo. Kdo že? Podjetja se morajo v Sloveniji pod vlado višjih davkov skoraj vsako leto tik pred novim letom pripravljati na zaostrovanje davčne zakonodaje. To je bilo že v začetku leta 2023, ko je bila razveljavljena davčna reforma naše vlade. Z letom, z letom 2024 so začeli veljati višji davki zaradi posledic poplav, z začetkom leta 2025 pa je začela veljati davčna reforma, ki je ponovno udarila normirance. Vsaki dve leti se vlada spravi na male podjetnike, ki svojo dejavnost opravljajo kot normiranci, čeprav delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normirancev znaša 6,8. odstotka, delež davka pri navadnih espejih, torej nenormirancih, pa je 1,15 odstotka, torej skoraj šestkrat manj. Vlada torej povsem neracionalno vodi stalni kulturni boj proti določeni kategoriji malih podjetnikov. Aktualna vlada, lahko ji tudi rečemo vlada višjih davkov, ja, ta vlada je do letošnjega leta določila naslednje nove višje davke oziroma javne dajatve. Razveljavitev Zakona o dohodnini prejšnje vlade, 420 milijonov evrov več davka v letih od 2023 do 2025. Povprečna plača bi bila v letu 2024 višja za 650 evrov, če bi obveljal naš zakon o dohodnini, dvakratna povprečna plača pa bi bila višja za dobrih 1000 evrov na letni ravni. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, 1 procent za delavce, 1 procent za delodajalce, 1 procent za upokojence, za espe, za espejevce in kmete pa celo 2 procenta, torej skupaj 620 milijonov evrov letno od 1. 7. 2025 naprej. Obvezni zdravstveni prispevek namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja 35 evrov na osebo, skupaj bo ljudem pobral 680 milijonov evrov letno od vključno leta 2024 naprej, neusklajevanje dohodnine v letu 2024, sto 25 milijonov evrov več pobranega davka. Davek na bilančno vsoto bank, 0,2 procenta od bilančne vsote 400 milijonov evrov pobranega davka v naslednjih petih letih. Povišanje davka od dohodka pravnih oseb v naslednjih 5 letih iz 19 odstotkov na 22 odstotkov do 200 milijonov evrov dodatne davčne obremenitve podjetij letno. Uvedba minimalnega davka, 27 milijonov evrov davka na leto. Povišanje RTV prispevka 9,7 milijonov evrov letno. Skupaj to med letom 2023. In 2028 znaša približno 7,5 milijarde evrov novih dajatev, 7,5 milijarde evrov novih dajatev. To znaša 3 tisoč 750 evrov novih javnih dajatev na vsakega državljana v tem obdobju, in vsi nam še vedno menda zavidajo. Velik del novih davkov je bil določen za gradnjo novih hiš na poplavnem območju, država pa ni postavila še niti ene nove hiše do današnjega dne. Velika novica je bila, ko je prejšnji teden bila prva hiša porušena. Vlada je nove prispevke določila kljub temu, da je Slovenija že do sedaj bila država, ki je od ljudi pobrala največ prispevkov. Po zbranih prispevkih glede na BDP je Slovenija prva v OECD.

Zaskrbljujoči so kazalniki najvišje mejne davčne stopnje, kjer je Slovenija med državami OECD po podatkih za leto 2023 z 61 odstotki celo na prvem mestu. Delež, ki ga morajo zaposleni pri najvišji obdavčitvi za vsak zaslužen evro preko davkov in prispevkov nameniti državi, je torej v primerjavi z vsemi državami OECD pri nas najvišji. Za ilustracijo, pri najvišji obdavčitvi gre od vsakega na novo zasluženega evra več kot 61 centov v državi za davke in prispevke, to je najvišji delež, kot že rečeno, v OECD. Vpliv take obdavčitve na motivacijo za delo je jasen. Ob tem, ko se nalagajo nove dajatve, pa država postaja vedno bolj potratna. Realizacija državnega proračuna 2022 je znašala 13,7 milijarde evrov. Za leto 2025 pa se načrtuje skoraj 17,1 milijarde evrov odhodkov. Odhodki se bodo torej povečali za skoraj 3,5 milijarde in to zgolj v treh letih, ko je pa prejšnja vlada sprejela davčno reformo, govorimo o Zakonu o dohodnini z 800 milijoni manjšimi davčnimi prihodki v roku štirih let, torej 200 milijonov na leto, pa je takratna opozicija, KUL opozicija, strašila z razpadom javnih financ. Zberemo vedno več davkov ali dobimo tudi vedno boljše storitve? To je ključno vprašanje. Je poslovno okolje zaradi vedno višjih davkov kaj boljše, bolj atraktivno? Odgovor je seveda znan. Kar zadeva ukinitev našega zakona, torej zakona o dohodnini prejšnje koalicije, lahko samo ugotovimo, da KUL opozicija itak ni razumela, da nižje dohodninske obremenitve niso proračunski odhodek, ampak je to denar, ki ostane pri ljudeh, pri tistih, ki dobivajo plačo, pri njih ostane. Cenim, na tem mestu moram, ne glede na to, da sem opozicijski poslanec, pozdraviti izjavo dolgoletnega poslanskega kolega in sedanjega ministra za gospodarstvo, gospoda Matjaža Hana, ki je povedal nekako takole, da bi, če bi danes glasoval o Zakonu o dohodnini, bi glasoval za. Upam, da sem prav prebral to njegovo izjavo v sredstvih javnega obveščanja. In s čim se ukvarja ta vlada? Najprej uvede tako imenovano famozno štempljanje, potem pa ustanovi delovno skupino oziroma komisijo, ki se bo ukvarjala s tem, kako odpraviti štempljanje. Ta teden bo na odboru obravnavan zakon, ki odpravlja zakon o štempljanju oziroma zgolj tiste rešitve, ki so najbolj razjezile ljudi. Žal pa ne gre samo za slabo voljo. Koliko je ta manever prinesel nepotrebnih stroškov in administracije tako za podjetja, kot za državno administracijo najbrž ne ve nihče.

Medtem iz Bruslja v zvezi z vprašanjem birokracije končno, končno prihajajo pozitivni signali. Evropska komisija je sprejela nova predloga, ki bosta zmanjšala birokracijo in poenostavila pravila Evropske unije za državljane in podjetja. V nedavnem Kompasu za konkurenčnost je komisija določila svojo vizijo za uspešnejše in konkurenčnejše gospodarstvo Evropske unije, pri čemer se je oprla na priporočila iz Draghijevega poročila. Komisija je v svojem delovnem programu za letošnje leto napovedala vrsto ukrepov za obravnavanje prekrivajočih se, nepotrebnih ali nesorazmernih pravil, ki ustvarjajo ovire za podjetja Evropske unije. Komisija želi skupaj s temi ukrepi do konca svojega mandata leta 2029 zmanjšati upravno breme za 25 odstotkov. Za mala in srednja podjetja pa celo za 35 odstotkov. Ob tem, ko se celo že skoraj pregovorno birokratska Evropska unija obrača k obsežni poenostavitvi administrativne obremenitve, se v Sloveniji na področju poslovnega okolja pogovarjamo bolj ali manj o tem, kateri novi davek pride prvi na vrsto. In še vedno nam vsi zavidajo.

Naša ključna ugotovitev, gospe in gospodje, je naslednja. V tem našem, seveda že dolgo let trajajočem birokratskem peklu, se v pepel spreminja veliko slovenskih razvojnih idej. Vlada bo morala pojasniti, zakaj nam menda še vedno vsi zavidajo. Nam zavidajo ta požig razvoja v birokratskem peklu?

Ker želimo, da bi se obsežen program debirokratizacije vsaj začel tudi v Sloveniji ugotavljamo, da so priporočila smiselna in jih podpiramo, čeprav je, kot že rečeno, koalicija na odboru preprečila, da bi o priporočilih glasovali tudi na tej seji Državnega zbora. Hvala lepa.