Vsem skupaj eno lepo dobro jutro. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Pričenjam 36. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Ugotavljam, da na seji nadomestnih članic in članov trenutno, ki bi s pooblastili sodelovali, nimam.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z DEBIROKRATIZACIJO IN IZBOLJŠANJEM POSLOVNEGA OKOLJA V SLOVENIJI, EPA 1966-IX.

Odbor bo kot matično delovno telo to točko obravnaval na podlagi 107., 111., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

Poleg predloga priporočila ste prejeli še naslednji gradivi: zahtevo skupine poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec in mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki so vabljeni: predstavnica predlagatelja gospa Suzana Lep Šimenko; Zakonodajno-pravna služba; doktor Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil; minister Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport; Klemen Boštjančič, minister za finance; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je prav tako opravičil; magister Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo; magistrica Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo; magister Franc Props, minister za javno upravo; gospa Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in razvoj; gospod Jože Novak, minister za naravne vire in prostor; magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; doktor Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Združenje Menedžer, ki se je opravičilo; Gospodarska zbornica Slovenije; Obrtno podjetniška zbornica Slovenije; Ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija; Združenje delodajalcev Slovenije; Trgovinska zbornica; Združenje bank Slovenije; Slovensko-nemška gozdarska zbornica; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; in gospod Ivan Simič, davčni svetovalec, ki se je prav tako opravičil.

Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga priporočila in je sedaj zaključen. V poslovniškem določenem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev. In sedaj pričenjamo obravnavo predloga poročila, v kateri bodo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga.

In sedaj sprašujem, če želi predstavnica predlagatelja podati dodatno obrazložitev predloga priporočila? Sedaj dajem besedo gospe Suzani Lep Šimenko, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala predsednica za dano besedo, dobro jutro. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni vsi vabljeni.

Iskrena hvala, da ste se današnjemu vabilu odzvali v tako velikem številu. V Slovenski demokratski stranki se poslanci, kakor verjamem, da tudi seveda tudi poslanci ostalih strank se dnevno srečujemo tako z gospodarstveniki, tako s kmetovalci, kot tudi z državljani in moram reči, kar se tiče same birokracije, tukaj vsi govorijo en skupen jezi, in sicer, kadar omenimo administrativne ovire, vsi rečejo, da jih je preveč, da so postopki za pridobivanje raznih dovoljenj predolgi, da morajo na eni strani državljani roke spoštovati kot tudi gospodarstvo, na drugi strani pa jih državni organi ne spoštujejo. Ko pogledamo lestvico o konkurenčnosti, lestvico ekonomske svobode, lahko vidimo, da Slovenija dosega izjemno slaba mesta. Zakaj? Največ zaradi prevelike regulative, zaradi prevelikega števila predpisov in predolgih postopkov. Če smo aprila 2017 število zakonov in podzakonskih aktov presegli številko 20 tisoč, smo bili konec februarja že na številki 22 tisoč 882 pravnih aktov. Imamo torej 767 veljavnih zakonov in kar 22 tisoč 115 podzakonskih aktov. Število pravnih aktov se v Sloveniji letno poveča za 500. Prav ste slišali. Kar pomeni, če preračunamo, to pomeni nekje en do dva nova pravna akta na dan, če konkretno izračunamo 1,4 nov pravni akt na dan pridelamo v Republiki Sloveniji. Vsak tak nov pravni akt pa pomeni seveda nove administrativne ovire in žal prevelikokrat tudi nove davčne obremenitve.

Zato smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da skličemo izredno sejo Državnega zbora, zberemo nekaj predlogov, na katere že dlje časa opozarjajo tako gospodarstveniki kot kmetovalci in državljani in podamo s tem tudi neke predloge za debirokratizacijo države. V gradivu, ki ste ga prejeli, so tako zbrani predlogi in pa seveda uvodoma en širši pregled aktualnega stanja in administrativnih bremen, ki bremenijo našo državo.

Tisto, kar se mi zdi ključno je, da se v Sloveniji več kot očitno ne zavedamo, da moramo najprej ustvariti, šele potem lahko denar delimo. Brez ustvarjanja zelo težko bomo govorili o neki solidarnosti, o večji sociali, če ne bomo več ustvarjali, tudi bomo imeli zelo šibke vse podsisteme, od šolstva, zdravstva, sociale in tako naprej. Zavedamo se tudi, da višja produktivnost gospodarstva pomeni višje plače tudi v javnem sektorju. Napačno je, da se povečujejo plače v javnem sektorju, ki se v osnovi črpajo iz gospodarstva iz kar enega, bom rekla, nezdravega temelja, ne iz tega, da bi mi v bistvu dejansko povečali samo produktivnost gospodarstva, zato se seveda v naši stranki zavzemamo za to, da se najprej dvigne produktivnost gospodarstva, da se dvigne dodana vrednost slovenskega gospodarstva. Temu pa bodo potem seveda avtomatsko sledile tudi višje plače, tako za gospodarstvo kot za javni kot zasebni sektor. Javni sektor seveda v državi potrebujemo, tega se vsi zavedamo, ampak ta sektor mora biti v prvi vrsti učinkovit in mora biti racionalen servis državljanom in slovenskemu gospodarstvu. Žal temu seveda v Sloveniji ni zmeraj tako. Imamo preveč administrativnih obremenitev, imamo preveč davčnih obremenitev in kar nekaj smo jih dodatno pridelali v tem mandatu in seveda zelo negospodarno se trošijo stroški javnega sektorja. Tukaj ne mislim samo na, bom rekla, glomazni javni sektor, ki troši veliko sredstev za plače, ampak tudi način, kako se sklepajo razni razpisi, kako se sklepajo razne pogodbe od svetovalnih do raznih pogodb za izvajanje storitev. Tukaj moram reči, da imamo velika preplačevanja in zelo slabo skrbimo za davkoplačevalski denar. Javni sektor, kot že rečeno, imamo v bistvu iz leta v leto večji, storitev za ljudi pa se žal ni popolnoma nič izboljšalo. Država se vse bolj, zlasti pod zadnjo Vlado, postavlja v vlogo, da zgolj od državljanov in gospodarstva pobere čim več denarja, nato pa se seveda po presoji posameznikov ta denar deli zlasti določenim privilegirancem. In s tem kaj se nam dogaja? Dogaja se nam to, da nam srednji sloj v Sloveniji dejansko izginja in ga, če bomo tako nadaljevali, v naslednjih, ne vem, 10, 20 letih ne bomo več imeli. Država se vse bolj pelje v to, da bi bili ne glede na to, koliko kdo ustvari in kako je priden, vsi enaki in na koncu bi seveda bili vsi revni, razen tistih nekaj posameznikov, ki so pa seveda v državi privilegirani. Kaj se dogaja na področju gospodarstva? Številna podjetja zaradi nekonkurenčnosti v Sloveniji bodisi odpuščajo zaposlene ali selijo svoje obrate, pogosto pa kar celotna podjetja, čez mejo. Ne gredo daleč, velikokrat gredo zgolj čez mejo do sosednje Hrvaške. Žal se nam to prepogosto dogaja v zadnjem času. Lahko pa bi bila seveda slika bistveno drugačna. Lahko bi imeli večjo gospodarsko rast, ki je trenutno zelo skromna, nekaj čez 1 odstotek, za leto se ocenjuje, da bi naj bila okoli 2 odstotka. Lahko bi imeli večjo produktivnost in posledično bi seveda lahko imeli višjo blaginjo prebivalstva. Ne znamo izkoriščati potencialov, ki jih imamo oziroma jih, bom rekla, kar tako iz leta v leto izgubljamo. Ko pogledamo kupno moč, ne dosegamo evropskega povprečja, v letu 2023 smo bili na 91 odstotkih evropskega povprečja. Od samostojne države do danes pa smo število zaposlenih v javnem sektorju dvignili iz 120 tisoč na 191 tisoč 475, kar pomeni za več kot 60 odstotkov oziroma za več kot 70 tisoč. Dogovor o novem sistemu plač v javnem sektorju pa bo v naslednjih štirih letih stroške dela javnega sektorja povečal za dodatnih 25 odstotkov. Čeprav ste govorili o neki reformi javnega sektorja, moram tukaj poudariti, da ni bila narejena prav nobena reforma, vse, kar ste naredili, ste zgolj dvignili plače javnim uslužbencem, kar ste seveda s tem prenesli dodatno breme na državljane, na gospodarstvo, ki ga seveda posredno že občutijo in glede na napovedi, ki jih dajete, jih bodo z višjimi davki še bolj občutili tudi v prihodnje. Eden izmed prvih ukrepov, ki ste jih naredili, ste zelo dvignili število ministrstev v aktualni Vladi, in sicer iz 14 na 20. Posledično, čeprav ste zagotavljali drugače, se je seveda povečal državni aparat. Ob vseh teh 20 ministrstvih imamo pa še 41 organov v sestavi ministrstev, imamo 13 vladnih služb, imamo 29 pravnih oseb javnega prava, od tega 8 javnih zavodov, javnih skladov, 18 agencij, 3 izvajalce socialnega zavarovanja. Verjamem, da državljani za številne sploh ne vedo, da obstajajo, kaj šele, da bi vedeli, kaj počno in zakaj jih dejansko imamo. Kljub vsemu pa, kljub temu, bom rekla, glomaznemu državnemu aparatu pa smo še vedno nekonkurenčni. Na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo izvaja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta, smo padli za štiri mesta na 46. mesto. In kje smo najslabše ocenjeni? Prav po vladni in poslovni učinkovitosti. Ko pogledamo, kaj se dogaja z rastjo hitro, hitro rastočih podjetij, lahko prav tako vidimo, da nam število hitro rastočih podjetij v Sloveniji pada. Ko pogledamo povprečno plačo, lahko glede na izračune časnika Dela ugotovimo, da bo v letu 2025 povprečna plača v Sloveniji z davki in prispevki obremenjena kar s 46,2 odstotki, po podatkih OECD-ja pa je bil davčni primež povprečne plače v letu 2023 43,3 odstotke, kar pomeni, s svojimi ukrepi, ki ste jih peljali, boste bistveno bolj obremenili povprečno slovensko plačo, da pa tukaj seveda ne omenjam visoko kvalificiranega kadra, ki pa je že danes pri svoji plači več kot 50 odstotno obremenjen z davki in prispevki. Zelo zgovorna je recimo primerjava, ko pogledamo povprečno plačo v Sloveniji in pa v Hrvaški, in to je tudi zagotovo eden izmed razlogov, zakaj številna podjetja selijo svoje obrate čez mejo. Ko pogledamo povprečno plačo, vsak reče, ja, saj povprečna plača v Sloveniji je pa za več kot 500 evrov bruto višja. Res je, povprečna plača je v Sloveniji za več kot 500 evrov bruto višja kot na Hrvaškem, ampak ko pa pogledamo neto plačo, pa vidimo, da je ta razlika pri povprečni plači zgolj še 170 evrov. No, tu je ta razlika in ta davčni primež, ki jo mi imamo v slovenskih plačah. In tukaj govorim o povprečni plači. Četudi imamo ta trenutek visoko zaposlenost, kar je seveda zelo dobro, smo pa še vedno priča zelo skromni gospodarski rasti, kot sem že prej omenila. In tega zaostanka dejansko z evropskimi državami nikakor ne zmanjšujemo. Zakaj? Zato ker gospodarska aktivnost ni podkrepljena z dvigom produktivnosti, zato ker število zaposlenih v Sloveniji nekontrolirano raste v javnem sektorju, zato ker je seveda tudi povprečna plača v javnem sektorju 25 odstotkov višja kot v zasebnem, zato ker se sredstva iz državnega proračuna v večji meri namenjajo za tekoče izdatke, kar pomeni za plače, socialne transfere, pokojnine, plačila obresti in podobno in zato, kar sem že tudi omenila, ker imamo preveč obdavčeno delo. Imamo bistveno večje potenciale za gospodarsko rast in za bolje plačana delovna mesta. Moramo pa slišati na to, kar nas v bistvu že leta opozarja gospodarstvo, kar nas opozarjajo tudi kmetovalci in kaj nas opozarjajo slovenski državljani. Nemčija zaenkrat še vedno ostaja najpomembnejši gospodarski partner Slovenije, ampak zaskrbljujoče je tudi to; oni vsako leto v bistvu naredijo eno analizo, kakšna so v bistvu pričakovanja nemških podjetij, ki investirajo v Sloveniji, ali za to izkazujejo nek potencialni interes. In kaj lahko ugotovimo? Da tudi njihovi obeti glede, da so tudi njihovi obeti glede gospodarske, slovenskega gospodarstva slabi. Največja tveganja pa vidijo v stroških dela in pa v pomanjkanju delovne sile, sicer pa nekako izpostavljajo še davčno politiko, učinkovito davčno upravo, fleksibilno delovno zakonodajo, dolgoročno predvidljivo gospodarsko politiko, boj proti korupciji, transparentno in ciljno usmerjeno javno upravo in pa politično stabilnost. To so izzivi, ki jih vidijo oni v Sloveniji. Predstavniki slovenskega gospodarstva sem že omenila. Jaz verjamem, da jih bodo tiste ukrepe, ki so ključni, sami v nadaljevanju tudi predstavili, nekatere smo pa povzeli tudi v našem gradivu. Niso pa kritični le gospodarstveniki, kritični so tudi kmetje, ki prav tako opozarjajo na vse večjo birokracijo v kmetijstvu, ki ni v korist slovenskemu kmetu in ni v korist slovenske pridelave hrane. Razne evidence in papirologija jih enostavno pač preveč dušijo. Birokracija pa duši tudi državljane, predolgi postopki zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in seveda zlasti prevelika davčna obremenitev. Kot sem že omenila, s sprejemom novih zakonskih ureditev, novih zakonskih podzakonskih aktov, novih ministrstev, novih raznih organizacijskih enot v javnem sektorju z novimi zaposlenimi v javnem sektorju, mi pridobivamo zgolj večjo birokratski aparat, vedno več regulativ in vedno več različnih nesmislov. Zavedati se moramo, da je le gospodarska rast osnova za trajno blaginjo in da če kaj, potrebujemo v državi manj države, kar pomeni manj zakonov, manj podzakonskih aktov, potrebujemo manj omejitev, krajše postopke, nižje davke in s tem seveda tudi več ekonomske svobode.

Mi Državnemu zboru predlagamo v sprejem nekaj priporočil. Ta priporočila se nanašajo na nabor ukrepov, ki smo jih povzeli s strani slovenskega gospodarstva, s strani slovenskih kmetovalcev in pa državljanov. Vlado pozivamo v teh poročilih, da se do teh opredeli, do tistih, ki se bo opredelila pozitivno, da pripravi v 30 dneh tudi časovnico in način realizacije teh ukrepov. In pa seveda, da v roku 30 dneh od sprejetja sklepa, v kolikor bo sprejet, tudi prouči smiselnost in potrebnost ter dodano vrednost trenutnega števila ministrstev, vseh organov v sestavi ministrstev, agencij, sklada in vsega, kar imamo v naši državi. Najlepša hvala za enkrat.

Hvala lepa predlagateljici za uvodno obrazložitev.

Imam eno pooblastilo: kolegica Iva Dimic nadomešča kolega Franca Medica.

In sedaj prehajamo na predstavitve teh priporočil oziroma odzivov s strani predstavnikov Vlade. Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Aja, se opravičujem, najprej moram dati besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Valentini Marolt. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Zakonodajno-pravna služba je proučila predlog priporočil v okviru svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, v katerem smo opozorili na potrebo po večji jasnosti in določnosti predlaganih ukrepov za delo. Toliko, hvala.

Hvala lepa. Skriti tam čisto od zadaj, nismo tega navajeni.

Sedaj pa res dajem besedo predstavniku Vlade, Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ministru Matjažu Hanu za odziv glede na priporočila. Izvolite, beseda je vaša.

Eno lepo dobro jutro, spoštovana predsednica. Spoštovane kolegice in kolegi.

Ja, najprej naj povem, da sta z mano oba dva državna sekretarja in smo se na nek način dogovorili, da tako gospod Frangež kot gospod Židan, da bomo prisotni skozi zraven na tej seji, samo se bomo včasih malo zamenjali, tako da boste imeli od nas lahko zmeraj odziv. Zdaj najprej jaz bi se zahvalil za to sejo in mislim, da je prav, da se o tem pogovarjamo, bom pa tvegal eno izjavo, ne. Jaz komot, Gospa Lep Šimenko, vaš opomnik, ki ga pač imate, in ker ste na nek način dobro povzela, bi ga v opoziciji isto prebral. Z nobeno razliko, ker se to dogaja že 25 let in ta Vlada ni nobena nova agencija naredila in tako naprej. Ja, se strinjam o več ministrstvih, to je stvar diskutabla. Verjetno kdaj kakšno sprejemaš odločitev, ki mogoče pol vidiš, da ni najbolj pametna, ampak eno in isto se pogovarjamo že 25 let. Jaz mislim, da ni velikih razlik, samo menjamo si funkcije, zelo, zelo iskreno. Tako, da zato pa mislim, da je prav, da se pač pogovarjamo v tej smeri in da mogoče kdaj pa vendarle spremenimo neke zadeve, ki jih bo potrebno spremeniti, jaz se absolutno strinjam, ker nas bodo tudi izzivi, ki so pred nami, na nek način bomo dolžni nekatere stvari spreminjati. Jaz sem bil zdaj dva dni v Bruslju, kjer sem se, moram reči, srečal z dvema izvršnima podpredsednikoma Evropske komisije Ribero pa Séjournéjem ter tudi drugimi evropskimi komisarji in tudi našo slovensko komisarko gospo gospo Kos. Jaz moram reči, da imam zelo iskrene, iskreno mešane občutke. Vsi zakoni, vsi podzakonski akti in tako naprej, je, 90 procentov jih imamo zato, ker pač sledimo raznim direktivam, priporočilom Evropske komisije in me je strah, da se to ne bo ustavilo. In še moj pogled, bom rekel, zdaj na to novo Evropsko komisijo, ki jo vodi gospa von der Leyenova. Komisarjema je tako deljena pooblastila in tako razpršena pooblastila, predvsem pa pokrivajo več komisarjev, bom rekel, določeno, določeno problematiko, da po moje bo še težje prišlo do odločitev. Ampak jaz upam, upam, da bo zadeva se spremenila, ker smo pa zdaj pred neko drugo situacijo, ki jo je potrebno narediti, kjer se pa pogovarjamo o varnosti in tukaj pa vemo, da bomo morali dati bistveno, bistveno več denarja. Verjamem, da se bo ta denar ustavil tudi v gospodarstvu, ampak cela Evropa ve, da za to nima denarja lastnega. Cela Evropa ve, da za to nima niti približno ne lastnega denarja in za to bo treba sprejemati ukrepe, ki bodo po moje ne boleči, ampak morajo biti za moje pojme modri, in verjamem, da bomo s tem pa lahko na nek način tudi evropsko gospodarstvo v tem smislu tudi, predvsem pa slovensko gospodarstvo, industrijo na nek način vključili v vse te dogovore. Zdaj, Slovenija je država v bistvu v tem samem jedru Evropske unije, to se vsi strinjamo. Imamo prednost, da imamo dostop do 450 milijonskega trga. Zdaj, podatek imam, upam, da drži, 29 milijonov podjetij je, ki deluje na našem enotnem trgu in če kaj, ta notranji trg je neka prednost, ki jo moramo na nek način izkoristiti. Dejstvo pa je to, kar sem že rekel na začetku, Evropa, Evropska unija se mora spremeniti. S takim načinom dela, se z vami strinjam in verjetno ni v dvorani nobenega, ki pozna gospodarstvo. Nas Kitajska in Amerika prehitevajo po levi in po desni. Razlog je regulacije, na regulacije in pa seveda sprejemanje nekih podzakonskih aktov, direktiv in tako naprej, ki za moje pojme ne gredo v pravo smer. Ampak verjetno se tudi, če v moji stranki nekateri vsi s tem ne strinjajo, ampak dejstvo je pač, takšno je. Pravila igre pa moramo imeti po moje za vse enake. Zdaj sicer so, moram reči, da nekatere stvari so, smo se, pa še nekaj bi rad povedal. Jaz sem se dobil tudi z vsemi evropskimi poslanci iz vseh, pred vseh političnih strank, od Zelene do Socialnih demokratov, Liberalcev in tudi SDS, in moram reči, da smo imeli seveda v Bruslju, v Bruslju, kar je zelo pomembno, čisto en dober pogovor, mene bolj boli, da je teh pogovorov dobrih z nekim normalnim razgovorom jih ne moremo imeti v Sloveniji. V Bruslju se v marsičem strinjamo, kaj je potrebno storiti za Slovenijo, ker je pogled mogoče iz Bruslja včasih drugačen kakor pa v Sloveniji, ki seveda smo tik v zadnjem letu volitev in bo verjetno teh razprav takšnih ogromno, tako da, ampak okej. Evropa mora biti seveda najprej bolj učinkovita, mora sprejemati hitrejše odločitve. Težko je tekmovati z Ameriko, ker Trump z enim podpisom naredi, ne vem, razveljavi zakonodajo, naredi neko odločitev. Ko se začne Evropa pogovarjati o, kaj bomo spremenili, je samo v Evropi, v komisiji, v parlamentu časa potrebujemo, ne vem, leto dni, kaj šele potem, da to vse sprejme vseh 27, 27 držav in seveda smo tu, tukaj imamo na nek način bistveno težavo. Zato je treba hitrejše sprejemati odločitve, moramo imeti na nek način več prostora za tudi svobode in možnosti za ustvarjanje, za razvoj novih tehnologij in pa tudi na nek način, da to evropsko industrijo zopet ojačamo nazaj. Mi smo pred 15. letom rekli, da industrije skoraj ne potrebujemo, šli so vsi evropski velikani na Kitajsko, na Kitajski so se odpirali seveda svoja podjetja, kaj se je naredilo, dobički so vlekli nazaj v matična podjetja, namesto, da bi investirali v nove tehnologije, se je zadeva naredila takšna, kakršna je. Danes so Kitajci 15 let pred nami, če govorimo o električnih avtomobilih, ampak situacija je takšna, kakršna je, vemo pa, kdo je vodil nekatere stvari na takšen način, da smo prišli do teh težav. Seveda moramo tudi v Evropi zmanjševati tega, veliko teh administrativnih ovir, imeti moramo, se strinjam, učinkovitejšo upravo, učinkovitejše javne storitve in to je, upam da je zdaj spoznanje, spoznanje vseh. Zdaj v Evropi, moram reči, da pozdravljam vsaj zdaj na načelni ravni, ker seveda zdaj bodo seveda sveti za konkurenčnost in tako naprej, pozdravljam napovedi prvih paketov regulativnih poenostavitev, ki jih je Evropska komisija že najavila in bodo prihodnji teden že predmet razprave na svetu za konkurenčnost. Že zdaj napovedujejo več deseturno razpravo o tem. Veste, da je sprejeta jasna usmeritev, da moramo seveda evropskemu, posledično našemu gospodarstvu zagotoviti konkurenčnejše pogodbe, se strinjam, od cenejše električne energije in tako naprej, zato da bo naše gospodarstvo konkurenčnejše. Jaz se strinjam, to, kar ste rekli za Nemčijo, jaz sem tudi to prebral, ker se večkrat pogovarjamo, ne, ampak ni čisto tako vse slabo, ne. To, kar ste vi brali, sem jaz celo mislil, da mislijo za nemško vlado, ker ne moremo reči, da so, da so Nemci pa v štirih letih naredili tak preboj, da je pa tam bistveno, bistveno boljše. Nenazadnje so rezultati naše Vlade glede in inflacije, glede in, se pravi, gospodarske rasti, zaposlenosti, drugo boljša kot je Nemčija, bodimo odkriti, boljša kot je Nemčija. In nekaj drugega me pa veseli; nemška podjetja in avstrijska podjetja večina, saj gospa je tule iz je pa rekla, če bi se še enkrat odločili, da bi investirali v Slovenijo, bi investirali v Slovenijo. Mi pa vemo, kaj je naša domača naloga, ja, pa ne samo zaradi nemških podjetij, tudi zaradi slovenskih podjetij se moramo, ali pa lastnikov, se moramo mi nekatere stvari spremeniti. In za mene je dober lastnik, ni pomembno, iz katere države pride. Jaz kot socialni demokrat mi je važno, da imajo delavci dobre pogoje, da ustvarjajo dobiček, kar je osnova, da se za to plača davek in potem država mora na nek način narediti to tistim, ki plačujejo davke, da ima dobre usluge, javne usluge. To se mi zdi, to se mi zdi ključno. Se pravi, če se vrnem nazaj na Evropo. Se pravi, konkurenčnejše pogoje, nove investicije, to bo vse, in nižje cene energije, to, se mi zdi, je ključno za novo, za novo perspektivo Evrope. Nujno je, da sprostimo inovativnost, ker če želimo tekmovati s Kitajsko in Ameriko, rabimo seveda novejše, boljše tehnološke rešitve. Jaz moram reči, da sem kot minister skoraj vsak dan na terenu med ljudmi, med navadnimi ljudmi, med podjetniki, med lastniki, med župani in moram vam povedati, jaz nisem tako črnogled, ampak jaz res verjamem v slovensko inovativnost, jaz res verjamem v naše ljudi. Zato smo tudi tako uspešni in vem, da smo sposobni zmagovati na nek način tudi pri tej tehnološki prenovi. Je pa problem, da smo seveda majhni, da poleg tega, kar govorimo, mogoče nimamo kapitala tega za startupe, ki bi omogočil našim podjetjem, da bodo uspejo. In zdaj eni bodo rekli, zopet, Han je pragmatik, ampak jaz moram reči, nahajamo se v tako prelomnem trenutku, tako prelomnem trenutku za cel planet, če ne govorim samo za Evropo. Zdaj, če kdaj, zdaj moramo med sabo sodelovati na določenih temah v Sloveniji, tako da, in vsi, ker nič nam ne pomaga ta histerija, ki se zganja na večih področjih, ker jutri bomo mogoče funkcije zamenjali, opomnike zamenjali. Jaz se včasih hecam za finance še včasih, ko smo imeli, finance imajo že zmeraj isti opomnik glede proračuna že 15 let, samo letnico zamenjajo. To zdaj govorim, to se malo šalim, ampak kot poslanec se spomnim, sem rekel, minister za finance ima isti opomnik že 15 let - denarja ni za to, denar za to pa je. Tako da, ampak in tudi pozicija, koalicija podobno delujemo. Zato sodelovanje moramo imeti med koalicijo in opozicijo na določenih temah, med Vlado pa med občinami, če želite, med gospodarstvom in sindikatom in med državo in civilno družbo. To je zelo preprosto. Tukaj se moramo začeti pogovarjati. Nimamo vseh istih pogledov in jih nikdar ne bomo imeli, tudi razmišljanje naše je mogoče drugače, ampak jaz mislim, da z dogovorom se da marsikaj narediti.

Zdaj, priporočila, ki ste jih na nek način dali, jih seveda razumem, razumem pa tudi, evo, zelo iskreno, da je to del politične igre in zdaj eno leto pred volitvami. vendar ne boste razumeli, da bomo šli zdaj spreminjati, ne vem, da bomo zmanjšali ministrstva, da se bomo ukvarjali do konca leta spet s tem kam bo kje v kateri sobi sedel, mislim, da je to, razumem pa, ampak okej. Zdaj ne želim braniti, bom rekel, sedanjega položaja do konca, ampak vendarle pa moram povedati, tam kjer smo dobri ali pa celo zelo dobro ta vlada, je to treba tudi jasno povedati. Zdaj, Slovenija je v letih 2023 in 2024 imela višjo gospodarsko rast od evropskega povprečja. Od vseh držav, ki jih vidimo mi kot naše najboljše partnerice, mi smo imeli boljše številke. Po zadnjih napovedih, napovedi Umarja bo naš BDP tudi v letošnjem in prihodnjem letu letos zrastel več kot v drugih državah, večina. Prav tako se je produktivnost po ugotovitvah evropske komisije v slovenskem gospodarstvu v zadnjih letih povečala hitreje kot v Evropski uniji. Tako da, ni vse tako slabo, verjemite mi, da bi si mi želeli še bistveno več, boljše rezultate. Zdaj to mi gospodarstveniki povejo. Učinkovito smo reševali energetsko krizo s široko zasnovano regulacijo cen mikro, majhnih, srednjih, velikih podjetij s pomočjo kakršne so bile. Seveda si ne bom zapiral oči, da so cene električne energije v Sloveniji mogoče višje kot v Evropi, zato moramo tu na nek način to spremeniti, je pa problem kompletne Evrope, da ima električno energijo dražje, kot jo imajo, bom rekel drugi dve, naše velike partnerice, v tem primeru Amerika in v tem primeru Kitajska.

Pripravili smo na nek način obsežen program spodbud iz državnega proračuna, tudi evropske kohezijske politike. Jaz vem, da seveda zdaj vsi govorimo o tem, kako se slabo črpa, ampak z nekaterimi ukrepi, ki smo jih sprejeli v zadnjih 14 dneh na vladi in tako naprej, bodo te številke bistveno boljše in bomo odskočili tam, kjer si seveda ne želimo. Načrt za okrevanje in odpornost seveda, ki je bil sprejet v prejšnji vladi, ga na nek način seveda zelo težko, ampak ga na nek način dobro peljemo naprej. Lovimo mejnike. Je pa seveda, so pa ključne tudi nekatere, pa ne bom rekel reforme, ker meni tudi ta beseda reforma gre že počasi na živce, spremembe zakonodaje na pokojninskem zgodbi in jaz verjamem, da bomo to seveda tudi s tistim, kar sem prej rekel za sodelovanje med vsemi akterji v Sloveniji uspešno pripravilido konca.

Zdaj moram reči, da smo tudi na internalizaciji in dostopu do novih trgov kar veliko naredili. Jaz vam moram povedati, da v Slovenijo prihajajo, bom rekel, podjetniki, podjetja iz, bom rekel ne Evrope in želijo v Sloveniji na nek način investirati. Slovenija jim je seveda in geostrateško in vse drugače zelo zanimiva. Saj pa bom še na dve stvari tudi povedal, kje so prav zgodbe, ki smo jih v Sloveniji uspeli in smo tekmovali in smo tekmovali na evropskem in svetovnem trgu, pa nam je uspelo. Tako da, moram reči, da sem iz tega vidika kar na nek način optimist, seveda, če se ta svet ne bo obrnil čisto na glavo, ker jaz sem se včeraj pošalil, ko sem govoril s komisarjem, in seveda vsi veste, da dobimo dobre opomnike, ki nam jih pripravijo strokovci, ampak v parih urah se spremeni, bom rekel, nekatere odločitve, ki je opomnik čisto lahko brezpredmeten. Z eni sestankom v Ovalni pisarni se se opomnik, ki je bil še ob treh aktiven ali pa dober, se ob pol šestih zvečer spremeni. In ti nič ne pomaga, ampak to so dejstva. En dan, en dan je eden..., ali pa ne bom nič rekel, brezveze.

Zdaj, okrepili smo privlačnost Slovenije za nove naložbe. To nam noben ne more očitati in povedati, da tega ni res. Med najbolj, iz najbolj izpostavljenimi naložbami, vendarle je treba povedati, naložba investicija Lek Sandoz v Lendavi, ni bilo enostavno. Jaz vem, zaradi tega Spirita, zdaj eni pravijo, ja, ugasnite, nič več talati ali pa nič več dati denarja gospodarstvu, zmanjšate davčne obremenitve. Kaj mislite, da bodo druge države gledale brez problema bodo delale denar, da bodo investicije prišle v svoje države. Tako da, to so včasih, sicer se fajn lepo sliši, ampak ta denar mi dobimo tudi iz Evropske komisije. Samo v letošnjem letu na našem ministrstvu 250 milijonov evropskih sredstev, ki jih pač moramo na nek način dati preko razpisov ven. Pomembno pa je, da smo se tudi na osnovi Spirita in tako naprej, bomo transparentnost teh sredstev na nek način absolutno povečali. Zdaj, se pravi Lek Sandoz sem omenil.

Investicija Renault Group. Včeraj sem govoril s komisarjem iz Francije, ki je zadolžen tudi za industrijo in jasno je povedal, da je tudi on vesel, da je Francija, da se je Renault odločil, da pride v Revoz, s tem, da smo tekmovali s štirimi državami in štirimi lokacijami, bistvu, ampak veste, zakaj smo dobili, zato ker je v Sloveniji industrijska tradicija, ker imamo odlično delovno silo. Če kdo Renault pozna, bom rekel, vso davčno, davčno zakonodajo in to predvidljivost in nam je uspelo. In seveda tukaj se moram zahvaliti in Frangežu, ki je ta postopek najbolj peljal, ampak smo znali na nek način se izboriti in premagati in Francijo, ki ima, in še druge države. Tako da neke stvari je vendarle treba se pohvaliti, ne.

Zdaj, Palfinger, da je šel v Ormož in v Ormožu ni prišel zato, ker je ne, ampak zato, ker je sodelovala lokalna skupnost, država, ministrstvo, izkušnje Palfingerja, ki je 30 let v Sloveniji, in če bi temu tako bilo, bi Palfinger rekel, ne, ne, ne, ne, Slovenija pa je slaba, grem jaz nazaj nekam. Ni res. Slovenija je dobra država, zato se je odločil za Palfinger. Jaz sem bil zadnjič tudi v Palfingerju, in so neizmerno zadovoljni. Da ne govorim o slovenskih podjetjih, ki so v zadnjem obdobju ogromno investirali in jaz moram reči, jaz moram pohvaliti eno podjetje, jaz sem fasciniran, kako je možno iz nič, iz ene sklede pa ene šflje za sladoled pred 93. letu narediti firmo Leone, ki je danes ena največjih proizvajalcev sladoleda na tem delu in investira po 70 milijonov v svojo proizvodnjo v Ajdovščini in s Slovenci, lastniki in še družbeno odgovoren, še hčerka smučanja, je ena najboljših smučark, tako da, ker sem pač ravno odgovoren tudi za šport, sem moral to vključiti.

Zdaj, pripravili smo tudi strateške usmeritve za izboljšanje pogojev za nastanek in rast slovenskih Startupov. To se mi zdi za moje pojme ključno, je zahtevna naloga, ampak verjamem v izboljšanje podpornega okolja, boljšo ureditvijo postopka za pridobivanje, bom rekel in talentov. Kar je pa ključno je pa moramo urediti spodbude za vlaganje tveganega kapitala, to se mi zdi ključno. In sam izraz tveganja kapitala se jasno ve, koliko Startupov, od koliko jih lahko uspe, tako da to se mi zdi ključno, imamo pa neizmerno znanje in tudi je že kar nekaj res podjetij, ki je uspelo na svetovnem trgu.

Zdaj, pri sprejemanju evropske zakonodaje smo naravnani sorazmerno in previdno. Jaz moram reči, prvi dan, ko sem prišel na ministrstvo, tudi z neizkušnjami nisem bil nikdar v izvršni veji, vem pa kot izkušen poslanec, jaz sem zmeraj norel v Državnem zboru. Ko smo implementirali direktivo in vsi ministri so še metali noter, vseh vlad, še določene stvari moramo pa še to spremeniti, pa moramo še to spremeniti, pa smo dali še malo dodatnih obremenitev, brez potrebe. Pa še nekaj, jaz sem naročil, ne vem, saj mi bosta pomagala, kako bi mi kakšno zakonodajo, karkoli na nek način spremenili ali pa ugasnili. Ne gre. Ne gre. Zato pa imamo, ne vem, saj bo potem uprava povedala, javna uprava, koliko imamo teh zakonov res pa odlokov in tako naprej, tako da. Ampak to se ni zdaj ta vlada spomnila, vse vlade do zdaj, vsi ministri do zdaj so pisali dodatno. In včasih se midva z gospodom Židanom ne kregava, ampak tako, ne, jaz ne vem, če si, ali pa nasploh če si uspešen, koliko zakonodaje sproduciraš. Jaz bi bil najbolj vesel, da ne bi nobenega zakona več, ampak nekatere stvari se pa pač moraš, zaradi tudi Evrope moraš nekatere stvari spremeniti. Tako da tudi pri našem ministrstvu, vsaj kar se tiče, mi smo odpravili te kronične zamude, kar se tiče prenosov direktiv, tudi zaradi tega, ker smo se res fokusirali samo na direktive. Ko smo prišli na ministrstvo, mislim, da je bilo 12 direktiv, ki jih je stalo v vrstnem redu, s tem, da smo, na eno so že, smo imeli že problem za plačilo kazni. Mislim, da smo zdaj na urejeni. Dobro.

Zdaj, pomoč podjetjem v poplavah. Če nam pa tu kdo lahko očita slabo delo, sem pa se pripravljen soočiti z njim na, ne vem kje. Ja, mogoče je kdo dobil malo kasneje denar, kakor ga je zdaj v zakonu, v drugi fazi, kakor ga je pričakoval, ampak mi nismo delali razlik. Po, tisti, ki je pač dal vse podatke, ki je imel transparentno, jasno računovodske izkaze, narejene zavarovalniške zapise in tako naprej, smo na nek način izplačevali. Več kot 1200 zahtev je bilo in to je delalo. Vem, gospa Šimenko, ste iz Maribora oziroma s tega konca, 12 ljudi v Mariboru. Gore papirjev so in tukaj se moram javno zahvaliti, da so naredili drugo, da je to zelo dobro.

Zdaj, vem, da ljudem veliko ne pomeni, ampak verjemite mi, da je to ena glavnih potez te Vlade, ki smo jih naredili. Postali smo polnopravni člani Ese. Odločili smo se na osnovi že prejšnje vlade, povečali denar, oddelali, odtekli vse te kroge. Smo polnopravni člani Evropske vesoljske agencije. In če kdaj, v časih, ko bo treba dati bistveno več denarja za varnost, bo to absolutna prednost, da smo ta moment polnopravni člani Ese, zato da bomo lahko tudi iz tega naslova na nek način mogoče država sodelovala in imela tudi naša podjetja, če že dajemo denar, tudi naša podjetja, naši zaposleni od tega nekaj. In ker smo mi 10. januarja prišli noter v kot polnopravni člani, se, smo že dobili en signal, da neko podjetje, pa ne bom kdo imenoval, je dobil en projekt, ki je bistveno, bistveno višji, kakor smo, kolikor je država plačala.

Okej, končujem, ker imamo še vse skupaj. Za nami niso enostavna leta, jaz se strinjam. Pandemija, jaz sem bil eden tistih poslancev, ministrov, ki sem pa nekatere stvari pohvalil, ki jih je prejšnja vlada delala, delala. In turistični boni, glavno jasno povem, to je bila ena boljših zadev za turizem v zadnjih parih letih. Se pravi, pandemija, energetska kriza, vojna v naši soseščini, nenazadnje tudi ta ureditev sveta se spreminja in pa še drugo. Ta grozeča trgovinska vojna, ki se dogaja, je pa sploh nekaj novega, poleg one vojne, kjer ljudje umirajo. Ampak jaz sem bil eden od petih ministrov za gospodarstvo, ki sem glasoval, ki sem glasoval proti uvedbi carin za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske, pa ne zato, zaradi Kitajske, zaradi slovenskih, slovenske industrije. Res pa je, da je bil še tukaj Nemec, Madžar, / nerazumljivo, hrup v dvorani/, ampak ne moreš biti skozi neuvrščen, ali si za ali si pa proti in verjamem, da bomo znali tudi to izkoristiti. Jaz sem veliko med ljudmi, slišim skrb naših ljudi in vse nas skrbi, ampak tudi s takšno debato iskreno znamo priti do enega skupnega cilja. Tako da evo, jaz sem na tem mojem prvem uvodu končal. Z mano sta, kot sem rekel, gospod Židan, gospod Frangež, ki bosta seveda tudi vsak v svojem ... / pogovor v dvorani/ Ja, ja, saj bom, ampak zdaj so pa še ostali resorji, ki verjamem, da bodo imeli še bistveno več za povedati kakor jaz dobrega. Hvala lepa.

Hvala lepa za to uvodno obrazložitev.

Sedaj pa sprašujem, če želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Katja Božič. Želite, Magistrica Katja Božič? Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Jaz bi se zahvalila za tako obširen uvodni prispevek. Mislim, da v tem trenutku nimam kaj pomembnejšega za dodati, bomo pa tudi predstavniki Ministrstva za finance celo sejo prisotni na razpolago za dodatna pojasnila.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo? To, državni sekretar Jure Trbiž, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, ostali prisotni.

Zdaj, v zvezi s samimi predlogi je minister Han že, ja, dober uvod naredil, jaz bom morda dodal besedo, dve še s stališča javne uprave. Ministrstvo za javno upravo, kot vemo, je pristojno med drugim tudi za pravno področje boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Seveda tudi izvaja aktivnosti z namenom preprečevanja nastanka novih in odprave že obstoječih tovrstnih ovir, pa tudi kakšnih drugih aktivnosti, denimo tu, da omenim, usposabljanja preko upravne akademije. Naj tu izpostavim, vsaj strokovno gledano, izraz debirokratizacija pravzaprav nima nekega smiselnega pomena. Gre za populistično poimenovanje, ki po vsaj moji presoji ne sodi v tako eminentno ustanovo kot je Državni zbor. Lahko pa seveda govorimo o administrativnih bremenih in administrativnih obremenitvah, o obremenitvah. Ob tem poudarim, da eno seveda ni enako drugemu, kajti administrativna ovira kot takšna je praviloma nepotrebna regulacija ali opravilo, kot je že minister prej malo nakazal, ki podjetjem ali seveda posameznicam in posameznikom otežuje poslovanje oziroma neko delovanje, udejstvovanje v družbi ali celo uveljavljanje pravic oziroma jim nalaga določene obveznosti, kjer pa seveda ne obstaja tipičen javni interes. Konkretneje, administrativno breme recimo je poročanje podjetij ali državljank, državljanov za namen obračuna davkov, administrativna ovira pa bi bil kakšen nesmiseln obrazec v tem procesu. Ministrstvo za javno upravo ima med drugim izpostavljeno tudi tako imenovano enotno vstopno točko, govorimo o spletnem portalu Stop birokraciji, ki je v osnovi namenjena prav pobudam državljanov, seveda tudi gospodarstva, pa tudi drugih deležnikov za odpravo konkretnih administrativnih ovir, ki jih ti zaznavajo pri svojem poslovanju, uporabi javnih storitev ali seveda splošnemu udejstvovanju. V kolikor gre za predlog, ki ga je z vidika zasledovanja siceršnjega javnega interesa mogoče upoštevati, se seveda oblikuje konkreten ukrep s specificiranimi nalogami, odgovornimi nosilci in roki. Vsi takšni ukrepi so vključeni v javno objavljeno, gotovo enotno zbirko ukrepov in se tudi redno posodabljajo. V to zbirko so vključeni tudi predlogi, ki jih javnost odda preko portala Predlagam Vladi, s poročilom o realizaciji teh ukrepov pa seveda se vsako leto seznani tudi Vlada na podlagi priporočila, ki ga mi pripravimo. Poročamo že dobrih deset let, od leta 2014 naprej in doslej je bilo v to enotno zbirko vključenih 433 ukrepov. Od začetka projekta Stop birokraciji, torej v teh desetih letih, je bilo realiziranih že 374 ukrepov - to govorimo o več kot 86 odstotni realizaciji. Za nekatere izmed teh ukrepov so bile izvedene tudi evalvacije prihrankov; do zdaj izračunane in objavljene kažejo na prihranke preko 400 milijonov evrov letno. Za zadnji dve leti, recimo v letu 2023 je bilo tako dodanih šest ukrepov konkretnih iz zahtev slovenske obrti in podjetništva, leta 2024 pa še dodatnih 15 ukrepov, 10 od teh iz zahtev slovenske obrti in podjetništva, pa še 5 drugih. Od tega je že v celoti realiziranih 6, dodatni 10 pa delno realiziranih, ostalih 5 pa v realizaciji. Tako da težko rečemo, da Vlada ne posluša in ne sliši drugih deležnikov.

Tu bi rad izpostavil, da seveda Vladi doktor Roberta Goloba je odprava takih administrativnih ovir ena izmed prioritet, ki jo pa seveda redoma in učinkovito tudi izpolnjujemo. Zato bi vam, če dovolite, zelo na kratko predstavil štiri vsebinske sklope, ki smo jih na Ministrstvu za javno upravo v zadnjem letu že, če dovolite v navednicah, debirokratizirali. Pa če začnemo z državljani. Z novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi smo tako omogočili, da se, recimo, udejstvovanje v demokratičnem procesu, podporo k razpisu referenduma recimo lahko odda tudi preko elektronske podpisne tablice. Tako smo v praksi odpravili recimo fizične obrazce, razen seveda v kakšnih izjemnih primerih, kot je bolnišnica in podobno. In predlagatelju referenduma omogočili, da ne nosi več fizičnih obrazcev podpor, temveč zgolj potrdilo pristojnega notranjega ministrstva v skupnem številu zbranih teh podpor. Dodatno se je s tem digitaliziralo tudi zaledne procese na upravnih enotah. In s tem smo razbremenili, poenostavili postopke oddaje tako za volivke in volivce, kot seveda tudi za predlagatelje referenduma, hkrati pa zmanjšali administrativne obremenitve teh, pa tudi upravnih enot, ministrstev in nenazadnje strokovnih služb Državnega zbora.

Debirokratizirali smo seveda tudi področje za delodajalce. Namreč, z lanskim interventnim zakonom za upravne enote, če na kratko rečem, smo tako omogočili začasno rešitev, ki je omogočala, da ko je tujec pridobil, tujec delavec, pridobil začasno dovoljenje je takoj lahko zakonito delal in prebival v Republiki Sloveniji. Medtem pa je v ozadju postopek na upravni enoti do pravnomočne odločitve tekel dalje in brez nepotrebnih motenj. S tem smo bistveno pospešili postopek zaposlovanja tujih delavcev in na ta način slovenskim delodajalcem, ne le v gospodarstvu, tudi širše omogočili konkurenčen pristop k iskanju tuje delovne sile, ki je nujno potrebna za slovensko konkurenčnost. Poleg tega smo zopet razbremenili upravne enote, saj so se te posledično soočale z manj povpraševanja uporabnikov javnih storitev glede statusa vloge. Naj poudarim, z ukrepi iz tega zakona smo tako drastično izboljšali kadrovsko stanje. Denimo tudi na področju turizma, kar je Turistično gospodarska, pardon, Turistično gostinska zbornica Slovenije tudi pisno poudarila v svojem dopisu.

Nismo pa pozabili tudi na občine. Namreč, pred kratkim smo spremenili in dopolnili podzakonski akt, pravilnik o izvajanju sofinanciranja nalog skupnih občinskih uprav. Namreč, preučili smo in videli, da dosedanje poročanje še pod kakšno drugo prejšnjo vlado je bilo nesorazmerno zapleteno glede na podatke, ki so seveda potrebni za odločanje in izvajanje tega javnega interesa. S tako spremembo smo izvedli zopet poenostavitev postopka poročanja občin za skupne občinske uprave in posledično vlaganja zahtevkov občin. Sedaj je en preprostejši obrazec. Morda se sliši banalno, ampak to je tisto, kar pravzaprav pomaga, da gre vse bolj gladko.

Naj tu omenim še pred par dnevi tudi v Državnem zboru sprejeto novelo Zakona o financiranju občin, s katero smo ne nazadnje dolgotrajna in nepredvidljiva pogajanja vsakoletna o povprečnini, nadomestili s trajno in sistemsko rešitvijo. Po novem bo ta določena pravzaprav z enačbo, seveda pa ne bomo pozabili na ustavno zagotovljen dialog z občinami.

In kot zadnje morda, debirokratizirali smo in bomo tudi postopke na področju zaposlovanja kadrov za ožjo državno upravo. Tu govorim seveda o novem Zakonu o javnih uslužbencih, ki ga je Vlada pred kratkim vložila v zakonodajni postopek in govori o tako imenovanem centru za kadre. S tem bomo tudi precej pospešili in olajšali postopke javnega natečaja za zasedbo uradniških delovnih mest. Nov ta postopek bo tako centraliziran preko enotne vstopne točke, v celoti bo digitaliziran in se bo izvajal preko e-uprave. Tako se bo zagotovila učinkovitost digitalizacija in enotna uporaba pravil. S to zgodbo, če tako smem, bomo predvsem zagotovili večjo objektivnost, transparentnost, predvsem pa organe in kandidate, kandidatke razbremenili administrativnih obremenitev. Ocenjujemo, da bo nov postopek precej, precej pokrajšal čas, vsaj pol manj, kot je sedaj bilo, 50 odstotno višja učinkovitost tu ni malo.

Spoštovani! Dovolite mi, da par besed vseeno še omenim na druge zadeve glede števila predpisov, pa tudi glede števila ministrstev, organov v sestavi in drugih. Kot vemo, Vlada, državna uprava in širši javni sektor deluje gotovo skladno z Ustavo Republike Slovenije, pa tudi z zakoni in podzakonskimi predpisi. Zdaj, če začnem s številom predpisov glede na podatke ta teden, kot so razvidni iz pravnoinformacijskega sistema Republike Slovenije, s katerim upravlja Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ugotavljamo, da navedeni podatki, kot jih navaja predlagatelj izredne seje, ne odražajo povsem dejanskega stanja. Namreč, glede na podatke iz pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije ta kaže, da je zakonov nekaj manj, kot jih tam navajajo. Če konkretno navedem, torej v marcu 2025 v Sloveniji obstaja 738 zakonov, 15 ustavnih zakonov in, pozor, tisoč 239 zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in drugih zadev, tako da ti zadnji pravzaprav niso, če tako rečemo. Domači. Zakon. Potem, ja obstajajo, seveda pa podzakonski predpisi, teh je skupaj 6 tisoč 103, ne 20 tisoč pa oziroma 22 tisoč 111, kot navaja predlagatelj. Delimo jih na uredbe, pravilnike, ki jih pravzaprav predstavljajo skupno veliko večino teh podzakonskih predpisov, nekaj še odredb, še nekaj odlokov, znanih še, pa nekaj, malo navodil, ampak če poenostavim. skupaj govorimo o 1992 zakonih, ne le nekaj 700, pa še nekaj, kar navajajo od tega, kot omenjeno, res velika večina, torej 62 odstotkov je mednarodno ratifikacijskih.

Zdaj, omenil sem seveda Ustavo Republike Slovenije. Ta določa, da so organizacija uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev zakonska materija. Zakon kot tak mora torej nedvomno določiti število in pristojnosti posameznih ministrstev. Oblikovanje le teh in njihovih delovnih področij, s tem pa tudi oblikovanje organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, je običajno in po navadi aktualno v času nastopa nove vlade po vsakokratnih parlamentarnih volitvah. Tako je tudi aktualna Vlada z veljavno organizacijsko strukturo ocenila, da bo izvajanje svojih nalog organizirala v okviru, kot ga je začrtala ob začetku mandata. Ob tem naj samo spomnim, da je bila notranja organizacija te Vlade s strani državljank in državljanov potrjena na referendumu novembra 2022. Glede navedbe o povečanju števila zaposlenih v širšem in ožjem javnem sektorju pa naj tu povem samo to, da je iz analize plač v javnem sektorju za leto 2023 lahko zaključimo, da se je, ja, res se je število zaposlenih nekaj povečalo, a pozor, največ na področjih širšega javnega sektorja, in sicer konkretno raziskovalne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja in športa ter nenazadnje zdravstva in socialnega varstva. Ne vem, kdo lahko trdi, da imamo tam preveč kadra? Ampak naj še nekaj poudarim. Zaradi varčevalnih ukrepov v preteklem desetletju in posledično vrzeli v zaposlovanju, imamo sedaj nadpovprečno staro strukturo zaposlenih javnih uslužbenk in uslužbencev, kar seveda predstavlja izziv, izziv trenutno veliko večjega vlaganja v tudi mlade kadre, da bomo kot država in širše lahko v prihodnosti sploh še zagotavljali tako visoko raven javnih storitev, kot jo v Republiki Sloveniji zagotavljamo.

Namesto zaključka pa naj povem še besedo, dve o zaupanju javnosti v javne storitve. Namreč, Republika Slovenija je v mandatu te vlade prvič pristopila k raziskavi v okviru OECD, torej Organizacije za ekonomsko sodelovanje in raziskovanje. In ta je izvedla raziskavo, sofinancirano tudi s strani Evropske unije, in v jeseni 2024, torej zelo sveže, so bile izvedene različne raziskave, konkretno tudi na vzorcu 1500 državljank in državljanov Slovenije. Raziskava je testirala zadovoljstvo, kot že omenjeno, s ključnimi javnimi storitvami. In kaj je OECD ugotovil? Da imamo v Republiki Sloveniji nadpovprečno zadovoljstvo z javnimi storitvami, gledano glede na povprečje tako Evropske unije, kot tudi sosednjih držav Slovenije. In podatki kažejo, da je v Sloveniji velika večina, tri četrtine državljank in državljanov zadovoljnih, 20 odstotkov nevtralnih in 5 odstotkov nezadovoljnih s kakovostjo javnih storitev, ki se jim nudi. Tako da slika gotovo še zdaleč ni tako črna ali enoznačna, kot bi si kdo želel prikazati.

Zahvaljujem se za vašo pozornost in toliko za uvod.