Dobro jutro vsem skupaj! Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora ter ostale prisotne!
Začenjam 61. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastilom sodelujejo: Darko Krajnc namesto Jerneja Žnidaršiča in Anton Šturbej namesto Suzane Lep Šimenko. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Članice in člane obveščam, da ste 6. 3. 2025 prejeli predlog za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora, in sicer zahteva za oceno ustavnosti 11., 12., 17. in 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.
Želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? Izvolite. Okej. Želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Izvolite.
Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z A1 točko dnevnega reda seje odbora.
Glasujemo. Navzočih je 11 poslancev, za je glasovalo 11, nihče proti.
(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog za širitev za A1 točko sprejet.
Dne 7. 3. ste prejeli predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance tu podati mnenje o predlogu za širitev? Ne želi. Ali želijo svoja stališča o predlogu predstaviti, predstavniki poslanskih skupin? Ne želijo.
Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora.
Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, za je glasovalo 12, nihče proti.
(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)
In ugotavljam, da je predlog za širitev z 2. točko sprejet.
Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedenima širitvama.
Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI 11., 12., 17. IN 23. ČLENA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.
Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 28. 1. 2025 posredovalo navedeno zahtevo in določilo 30-dnevni rok za odgovor Državnega zbora. Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe za to so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo te zahteve. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste prejeli zahtevo, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade.
Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktorici Andreji Kurent, izvolite.
Andreja KurentHvala za besedo, dobro jutro vsem skupaj.
Torej, Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o predmetni zahtevi kot nasprotni udeleženec in v bistvu pisnemu mnenju nimamo kaj dodati. Hvala.
Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, izvolite, magistra Katja Božič, državna sekretarka.
Katja BožičNajlepša hvala, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni.
Vlada je na podlagi poziva Državnega zbora pripravila mnenje na podano zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti določenih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini z vidika izvršilne veje oblasti. Vlada izpostavlja kot odziv na navedbe predlagatelja, da je predlog zakona jasno izkazoval stvarne razloge za spremembe sistema tako imenovanih normirancev. Vlada meni, da so spremembe sistema utemeljene v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Davki so namreč tudi sredstvo za uresničevanje drugih politik, ne zgolj sredstvo za doseganje javnofinančnih ciljev. Pri tem pa je treba izpostaviti, da javnofinančni cilji pri spremembi sistema normirancev niso bili nikoli v ospredju, niti niso bili zatrjevani kot razlog za spremembe sistema. Vlada v mnenju utemeljuje tudi svoje mnenje, da Zakon o dohodnini ne predstavlja povratnega učinkovanja. Ustavno sodišče je v svojih odločbah že zavzelo stališče, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati in prilagajati spremembam in razvojnim gibanjem družbe, nespremenljivosti sistemske ureditve pa še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju, ker so davki sredstva ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik.
Vlada nadalje meni, da predlog nove posebne osebne olajšave za nove rezidente ne krši ustavnega načela enakosti pred zakonom. V postopku sprejemanja zakona je vlada predložila argumente, na podlagi katerih meni, da je odstop od omenjenega načela utemeljen. Na podlagi vsega navedenega Vlada meni, da je obravnavana zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 2. 2025, ter ji predlaga, da v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
Odpiram razpravo o predlogu mnenja, želi kdo razpravljati o tem predlogu mnenja? Se opravičujem, nisem videla. Gospod Vrtovec, izvolite.
Ja, najlepša hvala. Glejte, zdaj ta, v Novi Sloveniji smo temu Zakonu o dohodnini nasprotovali, se pravi, spet smo prišli tik pred božično-novoletne praznike in tako kot običajno v zadnjih letih zaostrili takrat davčno ureditev, tokrat pač normirancev in še enkrat tik pred novim letom, ko imajo številni narejene plane dela, finančne načrte usklajene in pripravljene. Torej v času, ko je bil čas v bistvu za primeren za božičnico, se je pač Vlada odločila, da se pač 12000 ljudem pač poviša davke in številni normiranci torej so dobili res tisto, ne božičnico, ampak povišanje davkov ter to, da pač ne morejo načrtovati svojega normalnega dela. Jaz obžalujem eno stvar in sicer, da se podjetja morajo pod to vlado skoraj vsako leto v času božičnih in novoletnih praznikov pripravljati na zaostrovanje davčne zakonodaje za naslednje leto. Enako se je zgodilo že v letu 2023, ko je bila razveljavljena takrat davčna reforma prejšnje vlade. Tokrat se je pač zgodba ponovila z začetkom leta 2025. In edino leto, ko uveljavitev davčne reforme, davčne reforme ni bilo, je bilo leto v bistvu 2024.
Kar se tiče zdaj samega, same pobude in samega zakona, zakaj smo mi to vložili na Ustavno sodišče in skupaj s tudi Slovensko demokratsko stranko in podpisi takrat še nepovezanih poslancev gre za to, da pač se ukvarjamo s približno 14000 ljudi, kar je, kar pomeni zelo velika številka, se pravi 14000. Prizadetih podjetij ali pa ljudi za 12 milijonov evrov. Finančni učinek tega Zakona o dohodnini, se pravi udarca proti normirancem, je približno 12 milijonov evrov. Gospe in gospodje, mi se pri tem, ko imamo rekordni 17 milijardni proračun in dobijo nevladne organizacije na primer iz tega proračuna 150 milijonov evrov, ukvarjamo z 12 milijoni evrov ljudi, ki pač delajo in si to in si to zaslužijo. Pa še to, ocena predlagatelja zakona je bila, da bodo tako imenovani polni normiranci po novem plačali za približno 3 milijone evrov več dohodnine, popoldanski pa za okoli 9 milijonov evrov več. Torej, še enkrat, gre za minorne finančne učinke, ki nimajo nobene veze, da bi lahko govorili o davčni reformi. In tudi kar se tiče kot odgovor, se pravi enakopravnost med novimi rezidenti. Glejte, vse lepo in prav, da se pač davki znižujejo za tiste startupe, ki prihajajo v državo in da smo startupom ali pa mladim podjetnikom, pobudnikom na voljo in da imamo ugodne davčne stvari, se pravi, in postopke in vse ostalo, kar je potrebno. Ampak in to podpiramo. Ampak dajmo imeti enake vatle za vse, dajmo imeti tudi za tiste zagonska podjetja, ki so v lasti slovenskih državljanov, ki so tukaj, ki tukaj bivajo in so, pač tudi ugodne davčne politike. Se pravi za vse enake vatle in na ta način, če bomo pač imeli razumne davke, bomo zagotovo privabljali kakovosten mlad kader iz tujine, pa tudi dali priložnost. Pač mlajši generaciji Slovenk in Slovencev, da v bistvu lahko razvijejo svoje potenciale.
Za zaključek bi samo to rad dodal, da pač jaz verjamem kako bo danes odbor glasoval. Vem, upam pa na Ustavno sodišče, da v bistvu bo zavarovalo interes 12000 posameznikov, ki v bistvu so konec decembra meseca dobili novo davčno, novo davčno politiko, dočim njihovega dela. Tako da gre za precedens, ki se je zgodil in upam, da se v bodoče ne bo več ponavljal, zlasti pa, da bomo lahko imeli, ne bom govoril o nizkih davkih, ker to je že ratala izgubljena fraza, ampak državo, ki bo imela razumne davke. Ne pa da dnevno poslušam podjetnike in obrtnike, da selijo svoja podjetja, sedeže podjetij, ne podjetja, sedeže podjetij. V sosednjo Hrvaško. Najlepša hvala.
