12. nujna seja

Odbor za finance

8. 5. 2019
podatki objavljeni: 8. 5. 2019

Transkript

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, začenjam 12. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam, da so zadržani in   (nadaljevanje) se seje ne moreta udeležiti dva člana odbora, to sta poslanca Primož Siter in Jožef Horvat. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Tina Heferle, ki nadomešča poslanca Jožeta Lenarta iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, poslanec Branislav Rajić, ki nadomešča poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine Stranke modernega centra, poslanka Nada Brinovšek, ki nadomešča poslanko Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, in poslanka Jelka Godec, ki nadomešča poslanca Marka Pogačnika iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN.   Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 33. seji, 25. aprila 2019, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.  Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićevim je 6. maja 2019 vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s to točko dnevnega reda. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje in prostor in Zakonodajno-pravne službe.  Prejeli smo tudi dodatno gradivo k predlogu zakona, in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. aprila 2019, in pa danes na mizo mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.  Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora.  Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.  Predstavnica Ministrstva za finance je državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb. Gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala. Še enkrat prav lepo pozdravljeni, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin Vlada predlaga zamik izvajanja množičnega vrednotenja nepremičnin za 8 mesecev. S spremembami in dopolnitvami Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin bi tako do pripisa novih posplošenih vrednosti nepremičnin prišlo 1. aprila leta 2020. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je začel veljati v začetku leta 2018. Pri izvajanju vseh zakonsko predvidenih aktivnosti Vlado vodi načelo preglednosti in čim večje strokovne usklajenosti množičnega vrednotenja, s ciljem, da se z rezultatom le-tega zagotovi splošna družbena sprejemljivost. V postopku priprave novih modelov vrednotenja v času do uveljavitve zakona se je precej časa namenilo tudi daljšemu usklajevanju modelov vrednotenja. Prav tako smo se usklajevali v tem času s strokovno javnostjo ter občinami. V nadaljevanju pa se predvideva tudi dalj časa trajajoča poskusna razgrnitev novih vrednosti lastnikom nepremičnin. Zaradi vseh navedenih aktivnosti in tehnične priprave na izvedbo končnega pripisa vrednosti je treba rok za pripis novih vrednosti zamakniti. Daljši čas za navedene izvedbe množičnega vrednotenja nepremičnin nameravajo pristojni resorji izkoristiti tudi za izboljšanje kakovosti podatkov o teh nepremičninah, ki bistveno vplivajo tudi na ustrezno pripisane tržne vrednosti. Nepremičninam so posplošene tržne vrednosti pripisane že od začetka leta 2012. Trenutno veljavno vrednost država dnevno uporablja pri ugotavljanju upravičenosti prosilcev za socialne transferje, poleg tega pa se te vrednosti uporabljajo tudi pri drugih uporabnikih. Naj navedem, da se te vrednosti uporabljajo tudi pri kupcih in prodajalcih nepremičnin. S predlogom zakona pa se ob zamiku izvedbe   (nadaljevanje) novega cikla množičnega vrednotenja predlaga tudi podaljšanje izvajanja starega sistema množičnega vrednotenja, se pravi, tega REN. S tem se vsem uporabnikom zagotavlja stalnost podatkov posplošenih vrednosti nepremičnin vse do trenutka, ko bodo pripravljene nove, posodobljene posplošene vrednosti nepremičnin.  Vlada meni, da je predlog zakona nujno potreben za zagotavljanje učinkovitega izvajanja nalog države, in predlaga, da se navedeno podaljšanje podpre.  Najlepša hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka. Sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ali želi besedo? Gospa Helena Rus, izvolite.
Helena Rus
Hvala za besedo. Naša služba na predlog zakona nima pripomb. Hvala.
Hvala lepa.  Zdaj pa sprašujem predstavnika Državnega sveta, gospoda Oskarja Komaca, ali želi besedo. Izvolite, imate besedo.
Oskar Komac
Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, dragi gostje! Naša komisija je pred dobro uro sprejela sklepe, ki ste jih tudi prejeli. In sicer, komisija predlog zakona v načelu podpira, predlaga pa še oziroma sprejela je še dva dodatna sklepa, bolj kot neka opozorila oziroma usmeritve pri pripravi zakona. In sicer, da se v skladu z opozorili tako gospodarskih združenj kot združenj občin čim prej uvede davek na nepremičnine, in se zato še v letošnjem letu v javno razpravo predloži zakon, ki bo urejal davek oziroma stopnje davka na nepremičnine. Predvsem davčna obremenitev naj pri tem ne bi presegla zneskov, ki jih lastniki nepremičnin plačujejo z zdaj veljavnim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. In drugi dodaten sklep je, da se z ločeno novelo zakona še pred začetkom procesa vrednotenja nepremičnin uskladijo doslej neusklajeni modeli o načinu vrednotenj nekaterih vrst objektov, ki so se pokazali kot problematični, predvsem so to bencinski servisi, hoteli, pristanišča, elektrarne in podobni infrastrukturni objekti.  Hvala lepa.
Hvala, gospod državni svetnik. Ali želi besedo tudi predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Ni potrebno, hvala lepa.  Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo na razpravo in odločanje o členih predloga zakona.  V razpravo dajem 1. do 6. člen, k nobenemu od teh členov ni bilo vloženih amandmajev. Prvi se je k razpravi javil poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Andrej Šircelj, potem pa poslanec Jani Ivanuša. Gospod Mesec, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Pravzaprav imam komentar, ki bo najbrž bolj bob ob steno. Moj komentar je sledeč. Masovno vrednotenje nepremičnin, če so moji podatki pravilni, se nekako vleče v Sloveniji že od leta 2006 in vseskozi se ga zamika. Mislim, da je osnovna težava tukaj, da je osnovni cilj zastavljen preambiciozno, in sicer to, da je treba popisati in vrednotiti popolnoma vse premičnine, ki so v tej državi. Jaz mislim, da bi bilo povsem koristno to imeti, nek tak popis in vrednotenje, vendar pa ni nujno, da to imamo, preden se začnemo pogovarjati o davku na nepremičnine. Davek na nepremičnine, ki je bil takrat v Vladi Alenke Bratušek predlagan, je bil na nek način samo kompenzacija za trenutno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in mislim, da tak davek na nepremičnine ni smiseln. Enako misli tudi koalicijska pogodba, ki pod nazivom Zagotovitev stabilnega, predvidljivega in mednarodno primerljivega davčnega okolja pravi takole: »Pripravili in uvedli bomo davek na nepremičnine in premoženje, ki bo bolj obdavčil lastnike več in večjih nepremičnin.« Se pravi, več in večjih sta ohlapna kriterija, ki sta v koalicijski pogodbi zapisana. Ampak, če bi dejansko najprej določili osnovne parametre, kaj je več, se pravi, ali je to druga nepremičnina, tretja, in kaj so večje nepremičnine, se pravi, neko osnovno kvadraturo ali nekaj podobnega, bi lahko po mojem že po tem kriteriju več kot 90 % nepremičnin iz vrednotenja izločili, s tem pa bistveno olajšali postopek tistim, ki se zdaj že trinajsto leto ukvarjajo z vrednotenjem  (nadaljevanje) nepremičnin, ki pa bo na koncu po mojem za… če bo davek gledal tako kot piše v koalicijski pogodbi, v bistvu nepotrebno. Zato me zanima, sprašujem tiste, ki se s tem ukvarjate, zakaj ne bi tukaj, glede na to, da se v tem zatikamo že 13 let, postopka obrnili? Najprej določili kriterije in potem šli vrednotiti samo tiste nepremičnine in tiste lastnike nepremičnin, ki tem kriterijem ustrezajo. Tako bi mislim, da bistveno bolj enostavno v kratkem času prišli do nekega smiselnega progresivnega davka na nepremičnine oziroma davka na premoženje večjih vrednosti. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Nadaljujemo z razpravo. Naslednji je na vrsti poslanec Andrej Šircelj, za njim poslanec Jani Ivanuša. Gospod Šircelj, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Vsem lep pozdrav! Zdaj tukaj bom jaz malo kolega Mesca popravil, pa nič narobe. Glede na to, da sem se že leta 1992, ko sem bil prvič na Ministrstvu za finance ukvarjal z nepremičninami in vrednotenjem nepremičnin – 1992. To se pravi ne leto 2006. In zakaj toliko časa traja? Glejte, tudi zaradi tega, ker je to nekomu v interesu, pa zaradi tega, ker nekdo dobro služi na ta račun. Zelo enostavno povedano. In v teh več kot, kmalu bo 30 let, se je kar nekaj ljudi zvrstilo, pa lahko tukaj gledamo od seminarjev do izobraževanj v tujini in tako naprej in tako naprej, karkoli se je že vse delalo, od leta… Pa najbrž takrat je svetovna banka želela dati prvo posojilo, zato, da bi se te nepremičnine pri nas uredile, pa šlo je tudi za vrednotenje in tako naprej. Nekomu je to v interesu, da se potem tudi nič ne naredi – to je prva zadeva. In ti interesi verjetno še danes obstajajo. Imam pa eno zelo preprosto vprašanje, ker zdaj se tudi podaljšuje o vrednotenje in tako naprej in seveda vedno bodo ti modeli in ti modeli nikoli ne bodo pravi in te modele nikoli ne bo nihče do konca razumel, ker bodo tako zapleteni, ker je spet nekomu v interesu, da bodo tako zapleteni. Same formule bodo, nikoli jih ne boste razumeli, pa verjetno še s podzakonskimi akti napisane. Zaradi tega je bilo tudi že razveljavljeno oziroma Ustavno sodišče je že to razveljavilo, ampak karavana gre dalje in tukaj se to dejansko dela. Veste kaj mi povejte, spoštovana državna sekretarka oziroma državni sekretar iz Ministrstva za okolje, kdo ni opravil naloge, da ste prišli s tem zakonom sem? Kdo ni opravil naloge? Samo to povejte – ime, priimek, službo na Vladi. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji je na vrsti poslanec Jani Ivanuša. Prosim.
Ja, gospod predsedujoči, pa vsi ostali lep pozdrav še enkrat v mojem imenu! Jaz… sicer imamo zdaj Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Slišali smo gospoda Luko, slišali gospoda Širclja. To je zanimivo vprašanje enega in drugega, vendar vseeno jaz imam bolj praktično vprašanje glede zakona samega, imam dve vprašanji, sicer vsebinski. V predlogu zakona je zapisano, da evropsko pravo ne ureja množičnega vrednotenja nepremičnin, zato me zanima, kakšne standarde vrednotenja nepremičnin bo uporabila Slovenija? Ali bomo sprejeli kakšne svoje lastne ali bomo kopirali kakšno drugo državo? To je prvo vprašanje. Drugo pa je – v zakonu so omenjene različne metode vrednotenja, bom jih kar naštel: dohodkovna metoda, stroškovna metoda, metoda donosa, metoda primerjave cen nepremičnin. Katere metode bo uporabila Slovenija? Hvala lepa za odgovore.
Hvala, gospod poslanec. Tako, kar se tiče razprave smo v tem delu zaključili. Dajem besedo vam, gospa državna sekretarka, gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za vprašanja. Najprej gospod Luka Mesec. Množično vrednotenje nepremičnin bo zajelo prav vse nepremičnine in množično vrednotenje nepremičnin bo potem vrednost osnova za Zakon o nepremičninah, kateri bo tudi… vrednost nepremičnin bo potem tudi davčna osnova pri Zakonu o davku na nepremičnine. Glede teh modelov ovrednotenja bom kar vsem skupaj odgovorila - jaz bi prav predlagala, da se enkrat navedeni modeli množičnega ovrednotenja predstavijo, kot so se tudi nam na projektnem svetu za nepremičnine, tako da ste vsi člani Odbora za finance, ko bo Ministrstvo za okolje in prostor, se pravi, organ v sestavi Geodetska uprava Republike Slovenije, ocenila, da so ti modeli pripravljeni na predstavitev, vam jih bi tudi mi predstavili, da se bojo res transparentno predstavili. Glede zamika ovrednotenja, kdo je tukaj odgovoren - mislim, da vse aktivnosti potekajo, verjetno pa, glede modelov, so določene stvari še pri tem, ker objekti, na primer javne ceste, še vedno niso popisane. Potem bi pa samo še besedo glede modelov pa predala gospodu Petku.
Dobro, kar zaključite. Torej, vi gospod Petek, ste direktor Geodetske uprave, če prav vem, izvolite, imate besedo, pa če se za magnetogram, za začetek, predstavite prosim.
Tomaž Perše
Ja, hvala za besedo. Tomaž Petek je moje ime, prihajam iz Geodetske uprave Republike Slovenije. Spoštovani poslanci, člani odbora, dovolite da poskušam pojasnit nekaj zadev v zvezi s postavljenimi vprašanji. Najprej, poslanec Mesec, v zvezi s časovnico – dejansko izvajamo Zakon o množičnem vrednotenju 1, ki je bil sprejet konec leta 2017, namreč veste sami, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe prej omenjenega zakona in v bistvu izvajamo, Geodetska uprava Republike Slovenije, kot organ vrednotenja, izvaja množično ovrednotenje, drugo sistemsko množično vrednotenje, na podlagi navedenega zakona. Zakaj predlagamo podaljšanje, je bilo v uvodu povedano. Dva ključna razloga sta – eden je zagotoviti vse ustrezne podatke tudi od drugih upravljavcev zbirk. Namreč, ni tukaj samo Geodetska uprava tista, ki zagotavlja podatke o nepremičninah, ki so osnova za množično ovrednotenje – pridobivamo jih tudi od drugih direkcij in tudi od lokalne skupnosti. V času izvajanja in priprav se je ugotovilo, da potrebujejo omenjeni upravljavci zbirk določen dodaten čas, drugo pa je tudi razprava, ki je bilo tudi omenjeno, razprava o modelih. Drži, da je bilo v času nastanka tega novega zakona očitno preoptimistično postavljen rok in mi bi morali v letošnjem poletju že imet zaključene naloge z poskusnim izračunom vrednosti in vsem nepremičninam. Ker smo želeli zagotovit dodaten čas, da se ustrezno odgovori vsem deležnikom, smo predlagali omenjen zamik izvedbe ovrednotenja. Kar se tiče vprašanj, povezanih z davkom – tukaj nisem pristojen za pojasnjevat, ker je v pristojnosti Ministrstva za finance, lahko pa zgolj odgovorim samo na vprašanje v zvezi z modeli. Po danes veljavnem zakonu, se za posamezne vrste nepremičnin uporabljajo različni modeli. Za določene nepremičnine se uporabljajo omenjeni dohodkovni modeli, za druge pa pač drugi, ki so bili omenjeni. Kot je bilo tudi povedano, smo pripravljeni to predstavitev model opravit, kajti rešitve, ki so danes nad temi modeli izdelane, so v poskusnem okolju že na voljo, tako da lahko vsak uporabnik in ko bomo to objavili kot poskusni izračun v jeseni letošnjega leta, bo tudi vsak lastnik nepremičnine videl, kateri podatki so bili uporabljeni za določanje vrednosti in pa kakšen model je bil uporabljen, tako da zadeva je maksimalno transparentna in tukaj odgovor na vprašanje, kdo ni opravil naloge, je težko povedat ali pa imenovat kogarkoli direktno, kajti vse naloge tečejo in se izvajajo v tem trenutku. Mi bi lahko tudi v teh rokih prišli do določenih vrednosti, ki pa ne bi bile po prepričanju mnogih deležnikov dovolj ustrezna oziroma dovolj kakovostna, ker bi bili uporabljeni podatki kakršne smo pač imeli na voljo. Iz tega razloga smo predlagali, je Vlada predlagala spremembo rokov v obeh zakonih, v Zakonu o množičnem vrednotenju in tudi Zakonu o evidentiranju nepremičnin, ki sta zdaj v obravnavi.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa državna sekretarka, bi še želeli kaj dodati? Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Glede zakona, davka na nepremičnine. Jaz bi samo povedala, da zakon se bo začel, se stalno pripravlja, tudi pravne podlage se usklajujejo z občinami in pravnimi strokovnjaki. Prav tako bi tudi želela povedati, da za sprejem zakona so potrebni ti modeli, da dajo verodostojne podatke, ki bodo podlaga za zakonito odločbo, da ne bo potem problem v zakonitosti odločb.
Hvala lepa.  Zdaj imamo prijavljena še dva razpravljavca. Najprej poslanec Andrej Šircelj, za njim poslanec Matjaž Han, potem je pa še poslanec Anže Logar.  Poslanec Šircelj, izvolite.
No, da malo pomagam tudi Ministrstvu za finance. Gospa državna sekretarka, vi tam kar iz kakšnega predala vzemite kakšen zakon, zakoni so napisani, verjetno jih imate že sto danes. Tako, da glede tega ni nobenega problema in ni treba se nič posebej pripravljati in se skozi pripravlja. Poglejte, ta zakon je tehnično enostaven in vzemite enega, ne delati še ne vem kaj, ker jih imajo ljudje na ministrstvu najmanj sto variant. Politika vam bo pa določila pa stopnje pa oprostitve, to je glavno vprašanje, vse ostalo je pa že napisano že stokrat. To je ena zadeva.  Zdaj druga zadeva. Vi govorite, da bi nam radi predstavili neke modele, itn. Poglejte, jaz se s tem strijam. Samo predstavite jih ljudem. Ne samo Odboru za finance, itn. predstavite jih ljudem zato, da jih prvič bodo razumeli in ker drugič bo od teh modelov, ki so zapleteni, ki so tehnično težavni, ki so nerazumljivi za marsikoga, bo odvisno koliko bo nekdo plačal davek. In zdaj vprašanje kakšen zakon boste napisali. Ali boste notri dali določbo o, kako se bo davčna osnova še lahko na drug način določila z vrednotenjem, itn., ne samo po modelih, ampak tudi z individualnim vrednotenjem nepremičnin, ampak ne bom šel zdaj toliko daleč v to smer. Ampak predstavite ga ljudem. In še enkrat vam povem, ti modeli o katerih govorite, bodo lahko za davčne zavezance katastrofa, če ne bo imel vseh možnosti, da se bo na to pritožil že v sami osnovi. In so nič vredni. To je ena zadeva.  Druga zadeva pa je. Poglejte, geodetska uprava je že neko vrednotenje izvedla. Mi že imamo neke vrednosti nepremičnin. To ne dela prvič. Lahko boste rekli, to je bilo pa po drugem zakonu, pa so bile potem določbe razveljavljene, pa so drugi modeli pa ne vem kaj, ampak vsi se spomnimo, ko so neki ljudje hodili pa spraševali kakšno stanovanje imamo pa kakšno pipo imamo, ali ne vem kaj so spraševali vse. To ni prvič. In v zakonu je navedeno, da se bo to vrednotenje ponavljalo in v prejšnjem in v sedanjem in v spremembah, vsej zakonodaji, da se bodo te vrednosti renovirale, če želite. Mislim, da na vsako leto, na vsaki dve leti ali vsake, kakorkoli na neko obdobje in zdaj je prišlo to obdobje, ko naj bi se vse skupaj v bistvu na nek način renoviralo. Zaradi tega še enkrat jaz mislim, da tukaj kakorkoli že, če smo prej govorili o poslovnih modelih, poslovni model ima tudi datum, kdaj se je določena naloga izvede. In takrat, ko se je ta naloga dala, je bil nek datum. In zdaj ta naloga ni izvedena in zanima me kdo je odgovoren za to. Ne, da se vse dela, pa tako naprej, poglejte, mora se tudi kaj narediti. In to me zanima, veste, saj nekateri poznamo delovanje izvršilne oblasti in ta geodetska uprava, poglejte, se vrti. Ne govorim zdaj o tem direktorju jaz, ker tukaj prvič vidim, tako da, prej so bili neki drugi direktorji, ki so nam tudi iste zgodbe pravili, na tem odboru pa na drugih odborih. Poglejte, še enkrat, predstavite to ljudem, da bodo vedeli koliko davka bodo plačali. Kajti, od tega in to je tista najbolj netransparentna zadeva pri celotnem načinu obdavčitve nepremičnin, ki se tukaj pripravlja. To je, da bo netransparentno, da bo nevidno, da se ne bo moglo ugotoviti, kako je davčna osnova dejansko določena. Ne davčna stopnja, tistim enostavno… Ampak davčna osnova je v teh modelih problematična, netransparentna, tehnično zahtevna in izvajajo se sami novi modeli. Enkrat so se iz nekega interneta, iz neke ameriške agencije, med drugim tudi, zato je vse skupaj padlo, ne vem kje bodo sedaj našli te modele. Jaz nimam več zaupanja v to. Poglejte, če lahko kaj pojasnite v zvezi s tem. Šla je debata malo čez, ampak vi boste itak izglasovali tole podaljšanje, pa itak bo to še toliko ali toliko ljudi zaslužilo nekaj, pa bo. To je vse od tega.
Gospod poslanec, hvala lepa. Tisto o debati, ki je šla malo čez bi veljalo upoštevati, glede nato, da ima zakonski predlog šest členov bi se pač orientirali predvsem na razpravo o teh šestih členih.  Če sem prav videl tamle gospod Mesec vi bi želeli imeti repliko? Izvolite.
Hvala. V bistvu sekretarka mi je odgovorila, pač to, kar je jasno, da je pač ta zakon podlaga za uvedbo nepremičninskega davka. To vemo. Ampak jaz sem pač ravno to spraševal, se pravi, zakaj če Šircelj sedaj pravi, da se že od leta 1992 to vleče, pa 2014 je padlo…
…poslanec…
…na Ustavnem sodišču in tako naprej…
Poslanec Mesec, tole sedaj…
Samo dopolnjujem vprašanje…
Ja, ampak potem boste morali počakati, zato ker je pred vami še… Tole namreč ni replika…
…ne, to je dopol… Jaz repliciram, ker nisem dobil odgovora…
Ja, to je vse v redu, ampak vi bi morali replicirati takrat, ko je gospa državna sekretarka zaključila. Glede na to, da imate razpravo…
Počakal sem še direktorja Gursa, če bo on odgovoril, pa tudi ni…
Ne, ne, saj je vse v redu. Jaz predlagam, da dam še prej besedo poslancema Hanu in Logarju, pa vi potem preidete na vrsto…
Saj bom v minuti zaključil.
Ne, ne, moramo nek red upoštevati. To predlagam, da velja za vse. Kolega Mesec vas prosim, da upoštevate ta moj predlog in da po tem, ko bo razpravo opravil kolega Logar vi nadaljujete, prosim lepo. Hvala lepa. Sedaj je na vrsti za razpravo poslanec Matjaž Han.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.  Saj ni kaj veliko za pametovati o tem zakonu, ker v bistvu samo podaljšujemo še za osem mesecev in tukaj se jaz, vse kar je Andrej povedal, v bistvu se strinjam. Bi pa konkretno rad vprašal, ali bo sedaj teh osem mesecev dovolj ali bomo čez osem mesecev, aprila, se spet srečali, pa bomo rekli, da spet zgodba ni urejena in bo zadeva šla še enkrat v proceduro. To je ena stvar. Vsi mi imamo kakšno nepremičnino in vsi mi že sedaj plačujemo nadomestilo za stavbno zemljišče. Upam, da. In vsi, ko dobimo domov položnico vemo približno koliko je naša nepremičnina vredna in na podlagi tega in na podlagi točke, ki jo je občina sprejela pač plačamo tisti davek na dva dela. Jaz res ne razumem zakaj v bistvu in tukaj bi rad vendarle povedal tudi zaradi javnosti, ni vse politika zmeraj kriva oziroma tale hiša. Mi se bomo že potem kregali koliko bomo obdavčili ljudi, na kakšen procent in tako naprej, ampak v osnovi več kot sedaj plačujejo nadomestilo za stavbno zemljišče smo rekli, da tudi v bodo ne bodo več plačevali, razen več naj bi bilo več reda in vse občine bi bile poenotene. Zato me res zanima, ali iz ministrstva ali geodetske uprave, ali teh osem mesecev zadostuje oziroma kje ste dobili osem mesecev, ker lahko bi napisali šest mesecev, dvanajst mesecev ali 33 mesecev. Ni mi jasno zakaj osem mesecev. In koliko bo teh osem mesecev, to me pa res zanima, koliko bo zopet stalo to zgodbo oziroma koliko je že sedaj stal proces, to množično ovrednotenje, koliko je sedaj stalo državo, da pač delamo to, kar delamo. Hvala lepa.
Hvala, poslanec Han.  V razpravi je na vrsti poslanec Anže Logar. Kolega Logar, prosim.
Hvala, predsednik.  Meni je rahlo nenavadno,  (nadaljevanje) ker, kolega Han, on je v koaliciji. Če se ne motim, v koalicijski pogodbi piše, da se vsak zakon prej v koaliciji uskladi, in se verjetno v koaliciji tudi pomenijo, zakaj pride do tega podaljšanja. Jaz pa tega ne vem. Kolega Han bi moral vedeti oziroma če ne, je zanimivo, da tega ni vprašal na koalicijskem usklajevanju. Ampak ključno vprašanje je tisto, ki ga je izpostavil kolega Šircelj, kdo je zamočil. Jaz tega odgovora nisem dobil. Jaz sem sicer razumel iz izvajanja državne sekretarke, da je zamočil GURS, da je GURS rekel, da ne morejo, in je šlo Ministrstvo za finance z odprtimi rokami naprej, v redu, pa bomo podaljšali. Mene zanima, ali bodo torej zahtevali zamenjavo predstojnika GURS, ki je očitno zamočil. Ker v tej državi je ravno to narobe, da tisti, ki zamoči, na koncu nikoli ne odgovarja, ampak bodisi preloži stroške na davkoplačevalce ali pa preloži sprejetje zakona. Ta zakon ni tako nedolžen, kot se skuša predstaviti s tem predlogom in kot se skuša tej razpravi izogniti državna sekretarka, ko v bistvu nič ne pove. A veste, kaj ta zakon pomeni? Ta zakon pomeni, da bodo vsi plačevali več. Vsi bodo plačevali več, vsi bodo imeli več vredne nepremičnine, in vsi tisti, ki plačujejo vrtec, imajo socialno podporo ali pa imajo kakršenkoli drug socialni transfer, bodo zaradi tega dobili manjši socialni transfer, več plačevali vrtec ali pa imeli kakšne večje prispevke za kakšno od javnih storitev. Jaz mislim, da je treba to zelo jasno povedati, da to zadeva dva milijona Slovencev, da to zadeva 732 tisoč gospodinjstev, da to zadeva vse lastnike nepremičnin in da še zdaleč zadeva ni tako mirna, kot se skuša prikazati. Ne podaljšuje se to zaradi razloga, ker tehnično zadeva ni izpeljana, ampak zaradi političnih konsekvenc tega predloga. Vsaka vlada ve, da lahko Zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki je posledica tega zakona, sprejme v prvem letu mandata, vi to prelagate v tretje leto ozirom drugo leto mandata, ko bodo volitve ali pa se bodo bližale volitve, ko iz tega potem ne bo nič. Torej, jaz bi spomnil odgovorne, recimo, LMŠ ni bilo v preteklem mandatu, ampak mi smo točno na to opozarjali leta 2017, ko je koalicija kot buldožer šla s tem zakonom v Državni zbor. In kaj so mi takrat rekli: »Vi predvidevate uveljavitev tega zakona v času, ko bo neka druga vlada prišla na oblast, samo zato, da naredite kljukico in da rečete, da ste to naredili, potem pa vso težo prepustite naslednji vladi.« Zdaj pa Vlada, ki je prišla naslednja, ta vroči kostanj odlaga na enkrat v prihodnosti, koalicijski poslanci se pa sprašujejo, zakaj to delajo. Oprostite, nekdo mora odgovarjati za to šlamastiko, ki se dogaja s tem našim zakonodajnim procesom. Seje Državnega zbora so prazne zaradi tega, ker ne predlagate nič v koaliciji, še tiste zakone, ki potem pridejo k vam, pa uresničitev teh zakonov prelagate na enkrat v prihodnosti. In kaj, nobeden ne bo odgovarjal ali kaj? Ali res? Zakaj pa imamo potem Vlado, če nobeden ne prevzame nobene odgovornosti? Še enkrat poudarjam, v tem zakonu, kar je bilo tudi že prej govora, so trije različni modeli vrednotenja. Nepremičnina se bo ocenjevala glede na lokacijo, glede na bližino transportnih poti, glede na, ne vem, splošni »becirk«, v katerem si, več vreden, manj vreden in tako naprej. In kar naenkrat bodo nekaterim nepremičnine blazno narasle, pa četudi so, recimo, socialni primeri, samo zato, ker živijo v neki soseski sredi Ljubljane. Njim se bo socialni status dramatično spremenil, dramatično! In o tem ne razpravljamo tukaj. O tem ne razpravljamo tukaj in Vlada si očitno hoče roke umiti, preložiti odgovornost na GURS, ker po moje, ne vem, jaz dvomim, da je GURS tako močan, da lahko Ministrstvu za finance reče, prestavite uveljavitev tega zakona, pa se Ministrstvo za finance avtomatično odpove dodatnim prihodkom zaradi višjih davkov na nepremičnine. Poudarjam, višji bodo, kot so zdaj! Višji, kot je NUSZ.   (nadaljevanje) Oprostite, politika brez odgovornosti ni politika. In ta zakon je tako pomemben, ker zadeva čisto vsakega izmed nas, da bi tu moral sedeti minister in bi moral minister povedati, kaj bo s tem zakonom, in bi minister moral povedati, zakaj 8 mesecev, zakaj ne 6 mesecev in ali bo takrat res uveljavitev tega zakona. In mi bi morali že - kar smo opozarjali tudi leta 2017 - točno vedeti, kakšne bodo stopnje obdavčitve, da bi že vnaprej vedeli, ker mi sprejemamo nekaj, brez da bi vedeli, kakšna bo potem dejanska obdavčitev. Skratka, čista megla, nihče ni odgovoren, pa nihče ne želi odgovarjati. Oprostite, tako politiko težko sprejemam. In mislim, da je nepošteno do državljanov, ki bodo kar naenkrat - kar naenkrat, če boste slučajno potem to res čez 8 mesecev sprejeli, bodo kar naenkrat zgroženi nad tem, kakšno položnico bodo domov dobili. In na način, kot to delate, iskreno upam, da boste čez 8 mesecev preložili še za 8 mesecev. Ampak takrat vsaj napišite, da naj to zadevo sprejme naslednja vlada, bodite vsaj toliko pošteni, da si ne upate tega sprejeti in da to prelagate na naslednjo vlado. Jaz ne želim še enkrat takega metanja peska v oči, kot sem ga dobil s strani državne sekretarke, poslušat tu na Odboru za finance. Tudi ni pošteno do članov Odbora za finance, da morajo čez to proceduro iti, poudarjam, o zakonu, ki je bil sprejet leta 2017 po dolgih in burnih razpravah in ki se razvija ravno in natančno tako - poglejte si magnetograme tistih odborov za finance -, kot smo mi opozarjali, kolega Šircelj in jaz, kot sva opozarjala že na Odboru za finance takrat daljnega leta 2017. Točno to se dogaja, na kar smo opozarjali. Oprostite, a čez dve leti bom pa spet isto govoril, ali kako, oziroma v tem primeru čez 7 mesecev, ko boste podaljšali še za 8 mesecev. Glejte, dajmo delat v tej hiši, da se vsaj stvari začnejo na nek način odvijati normalno, če se že na drugih instancah oziroma drugih vejah oblasti zadeve ne vodijo tako, kot bi se morale voditi.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Replika, poslanec Matjaž Han, prosim.
Moram replicirati dr. Logarju iz čisto preprostega razloga. Jaz sem povsem dobro vprašal, zakaj tega ni - enostavno zato, ker do zdaj še niso uredili, kjer bi bil rok tega vrednotenja. Modelov enostavno še ni narejenih. GURS naloge ni opravil in zato se podaljšuje. Bi pa zaradi javnosti vendarle rad tudi jaz zdaj odgovor od finančnega ministra in od GURS, to, kar je rekel Logar, da ne bo zavajal javnosti. On je rekel takole: »Če ta zakon podaljšamo danes, bodo zaradi tega ljudje plačevali večjo položnico,« kar je seveda laž. / oglašanje v ozadju/ To si rekel. / oglašanje v ozadju/ Potem sem te pa narobe razumel in zato je tudi replika ravno prav. Se pravi, jaz sem razumel, da si ti rekel, da v primeru podaljšanja 8 mesecev tega zakona, bodo ljudje zaradi tega imeli večjo položnico. To seveda ni res. To seveda ni res. Vse bo tako, kot je bilo, ker na koncu koncev smo za letošnje leto že dobili položnice. Zdaj pa samo še nekaj, mene nekaj drugega zanima, jaz druge možnosti kot poslanec nimam. Zakaj smo do zdaj podaljšali, to približno vem, ker tudi cilji in vse piše v tem zakonu, to, da samo podaljšujemo, zanima me, ali je 8 mesecev dovolj in koliko bo stalo, nič drugega. In jaz sem lahko stokrat koalicijski poslanec, nimam vpliva, kaj na GURS delajo in kateri ljudje; mogoče imam vpliv, kaj delajo na finančnem ministrstvu, finančnega ministra lahko vsaj vprašam kot poslansko vprašanje. Tako da hvala lepa.
Hvala, kolega Han. Nadaljujemo razpravo. Imate repliko? Pardon, replike na repliko ni. / oglašanje v ozadju/ K razpravi, okej. Najprej je na vrsti za razpravo poslanec Luka Mesec, ki pa se odpoveduje. Torej je na vrsti za razpravo ponovno poslanec Anže Logar.
Ja, da bo jasno. Podaljšanje pomeni, da ostane tako, kot je, nič se ne spremeni. Saj zato sem zaključil, da upam, da boste čez 8 mesecev prišli z naslednjim podaljšanjem, da bo ostalo tako, kot je. Zaradi tega, ker ne nalijete čistega vina, ker si ne upate sprejeti odločitve, ker delate to, kar ste delali leta 2017, in čez dve leti spet isto. Davek od nepremičnine bo pa po modelu, ki ste ga naredili, in po tem zakonu nujno prinesel povečanje davka na nepremičnine. In to je bilo tudi večkrat izrečeno v razpravi ob sprejemu tega zakona leta 2017. Imeli ste neko zunanjo svetovalko, zdajle se ne spomnim priimka, ki je to jasno povedala, da bo približno za 20 % to pomenilo povečanje vrednosti nepremičnin. In zaradi tega je prejšnja Vlada odložila sprejem tega zakona na naslednjo Vlado, ta Vlada pa odlaga za naslednjih osem mesecev. Moj apel pa je bil, da je treba ljudem glede na to, da bo ta zakon dotaknil se prav vsakega lastnika nepremičnin, naliti čistega vina in zato ne sprejemam te razprave kakor je bilo danes, takole enostavno odmaknjeno s strani državne sekretarke brez odgovornosti. Pravim, da je pri zakonodajnem procesu mora biti jasna linija odgovornosti in tisti, ki ni naredil naloge pri tem, mora odgovarjati. Očitno pa v tem primeru ne bo nobeden sprejel odgovornosti in ker je tak model dela, pričakujem, da bodo čez 8 mesecev oziroma čez 7 mesecev spet preložili uveljavitev tega zakona. To je bila moja poanta tega mojega izvajanja.  Hvala.
Hvala gospod poslanec. Ne, gospa državna sekretarka, še niste na vrsti. Zdaj bomo dali besedo še poslancu Francu Kramarju.  Izvolite.
Hvala predsednik. Kolegice in kolegi!  Jaz imam občutek, da se pogovarjamo o nepremičninskem zakonu. V bistvu pa ta današnja seja ni namenjena temu, ampak je namenjena temu, da se časovno, terminsko podaljša veljavnost Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Veste, mislim da ta stvar vsaj kar stališča občin vem, poteka dobro. Občine imajo svoje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, letno ga izterjajo, je to zelo dober prihodek občin, in pa seveda ta sredstva namensko vlagajo v izgradnjo infrastrukture. Ta jara kača o tem Zakonu o nepremičninah se vleče, vleče in se vleče in se pravzaprav kaže s prstom eden na drugega, GURS na ministrstvo, minister na GURS. Mislim, da ko bo ta zakon sprejet, bo slabši kot pa je trenutno stanje. Dejstvo. Ker mislim, da je zaenkrat to dobro urejeno in jaz s takim zakonom ne bi hitel. Tak zakon je treba sprejemati s tresočo roko in ga tudi narediti operativnega, predvsem pa, rekel bi, pravičnega do vseh tistih davčnih zavezancev. Včasih imam občutek, kot da v tej državi gledamo samo še to, kateri davek bomo uvedli, kako bomo še dodatno obremenili naše državljanke in državljane z dodatnimi zakoni, kar se meni seveda ne zdi prav. Država bi morala težiti k davčni razbremenitvi in zmanjšanju obveznosti državljank in državljanov in jim pustiti več lastnih sredstev zato, da se razvijejo, in da lahko tudi kaj naredijo. Tako, da razumem to spremembo in dopolnitev tega zakona samo v terminskem času, se pravi, podaljšanje za 8 mesecev, vse ostalo je pa stvar Zakona o nepremičninah, ki pa, če ga bo seveda Vlada pripravila, ga bomo obravnavali in takrat bomo gotovo tudi več o tem razpravljali.  Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Replika, poslanec Anže Logar. Prosim.
Jaz bi samo spoštovanemu predgovorniku v bistvu hotel povedati, da ta zakon je ključen pri obdavčitvi nepremičnin. To je A obdavčitve nepremičnin. Namreč tisti drug, Zakon o obdavčitvi bo, če zelo karikiram, samo odstotek za koliko boš obdavčil nepremičnine. Ta zakon pa določa vrednost od katerega boš obdavčil. Torej, ali bo tvoja nepremičnina vredna deset ali bo vredna sto in je to bistveno bolj pomembno na koncu koncev od tiste stopnje, ki jo bo določil naslednji davek. In zato še enkrat poudarjam, je to počasno kuhanje žabe, ko najprej mu določiš koliko je vrednost, potem pa šele odstotek odmere davka. V bistvu bi moral postopek potekati paralelno, da bi bil maksimalno transparenten. Se pa strinjam s tem, ja, da aktualni način pobiranja v bistvu nadomestila deluje, funkcionira in, saj, ni nobene težave, naj minister za finance reče, da bo ostalo tako kot je in na koncu koncev po mojem  nihče ne bo pretirano jezen. Zagotavljam pa, da bo v tem primeru za nas davkoplačevalce nižja obdavčitev kot bo potem čez 8 mesecev oziroma, ko bo ta dvojček zakonov uveljavljen.
Hvala gospod poslanec.  Tako, zdaj pa predlagam, da odgovorita na izpostavljene zadeve najprej državna sekretarka, potem pa direktor geodetske uprave.  Gospa Natalija Kovač Jereb, izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za besedo.  Ministrstvo za finance zelo dobro sodeluje z ministrstvom za okolje in prostor in obenem je tukaj potrebno tudi povedati, da sodelujemo z Ministrstvom za infrastrukturo. Se pravi, glede na časovnico, je model predviden, da se bo do avgusta 2019, sedaj že z nekaj mesečno zamudo pripisale nepremičninam posplošene vrednosti. V jeseni 2019, pa se predvideva javna razgrnitev modelov, kjer bodo vsi lastniki nepremičnin seznanjeni z navedenimi modeli. In ja, kolikor smo zagotovili, 8 mesecev je dovolj časa za uvedbo ZMVN in podla.
Gospa državna sekretarka, vi ste zdaj, se vam zahvaljujem. Kar ugasnite. Vi ste zdaj zatrdili, da je teh 8 mesecev dovolj. Vi ste visoka državna funkcionarka in morate vedeti, da to tudi nekaj pomeni. Se pravi, slišali smo, da 8 mesecev je dovolj.  Naslednji ima besedo generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije, gospod Tomaž Petek.  Izvolite.
Tomaž Perše
Hvala za besedo.  Geodetska uprava kot sem že omenil, izvaja vrednotene nepremičnin na osnovi sedaj veljavnega zakona. Če mi pa dovolite, bi samo pojasnil, da že danes vsaka nepremičnina, 6 milijonov nepremičnin imamo v Sloveniji, milijon 200 je lastnikov teh nepremičnin. Od zemljišč do stavb in vsaka ima določeno vrednost po obstoječi zakonodaji.  Drugo. Sistemsko vrednotenje predvideva, da se te vrednosti preračunajo na osnovi boljših podatkov. To je bil glavni razlog, da se predlaga določen dodatni čas, da pridobimo vse te podatke od posameznih upravljavcev, da preverimo tudi naše podatke za katere je pristojna geodetska uprava in ocenjujemo in smo prepričani, da je to v tem času možno storiti, v tem dodatnem času možno storiti. Kot je povedala že državna sekretarka, jeseni bo opravljen poizkusni izračun. Vse te nepremičnine bodo z novo izračunanimi vrednostmi na voljo na spletu. Lastniki si bodo lahko ogledali tako nove vrednosti kot tudi modele, ki so bili uporabljeni. Do marca moramo sprejeti uredbo o modelih in v marcu oziroma z aprilom mesecem bodo poslana zbirna potrdila, kot jih že danes predvideva zakon, vsem lastnikom nepremičnin o ocenjeni vrednosti. Govorimo o posplošeni tržni vrednosti kot je z današnjimi zakonskimi določbami opredeljeno. Torej, v tem času, da se to izpelje, je seveda en kup logističnih in organizacijskih ukrepov potrebno speljati in ocenjujemo, da je za to potreben ta dodatni čas kot je bilo že v uvodu povedano. Ne bi pa želel razpravljati o višini in pa o davku, kot sem rekel, kajti vrednost bo določena. Kakšna bo vzeta kot osnova za davek, kakšna bo stopnja, je pa predmet zakona o katerem je bilo tudi že povedano.  Vprašanje je bilo, koliko bo to stalo. Mi imamo na naši spletni strani že danes poročilo o vseh aktivnostih Geodetske uprave Republike Slovenije na področju množičnega vrednotenja, od tistih začetkov v letu 2006, ki so bili danes omenjeni, od popisa nepremičnin, ko smo tisoč 200 popisovalcev po Sloveniji zbirali dodatne podatke in tudi vrednosti porabljenih proračunskih sredstvih za te naloge. Skupno je bilo po naših podatkih, v tem poročilu je tudi navedeno, porabljenih 15 milijonov evrov od 2006 do danes, v ta namen. Sliši se veliko. Če pa razumete, da gre za 6 milijonov nepremičnin, je pa to na posamezno nepremičnino primerljivo z mednarodnimi stroški, države ki so uvajale tovrstne sisteme, zelo nizek strošek.  Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa. V redu.  Klar se tiče razprave, jo zaključujem. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora.   Na ta način tudi zaključujem to točko dnevnega reda in 12. nujno sejo Odbora za finance.