Dobro jutro še enkrat, tokrat formalno. Spoštovane kolegice, vsi prisotni, pričenjamo 5. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice odbora: kolegica Iva Dimic in kolega Simonovič, na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo kolegica Mateja Udvoč namesto Janija Möderndorferja in kolegica Jerca Korče namesto poslanca Roberta Pavšiča ter poslanec Franci Rosec namesto kolegice Brinovšek. Seja odbora je bila sklicana v skladu z 47 členom in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na določitev dnevnega reda, ki ste ga sprejeli s sklicem seje 14. decembra letos, in sicer ena in edina točka - zahteva za oceno ustavnosti 53.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gradivo je bilo vloženo že 1.6. letos mnenje Zakonodajno-pravne službe 26. novembra, mnenje Vlade 13. decembra, vse je objavljeno seveda na spletnih straneh Državnega zbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je ta določen kot ste ga sprejeli s sklicem seje, na sejo sta vabljeni Zakonodajno-pravna služba ter Ministrstvo za zdravje. Besedo predajam gospe dr. Katji Triller Vrtove iz Zakonodajno-pravne službe. Prosim. Hvala za besedo. Dobro jutro vsem.

Hvala za besedo. Dobro jutro vsem.

Predlagatelj je reprezentativni sindikat za poklic zdravnika družinske medicine, ki zaradi varstva pravic svojih članov vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 53.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki posebej za zdravstvene delavce zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih ureja konkurenčno prepoved. Predlagatelj zatrjuje, da izpodbijana določba posega v splošno načelo enakosti pred zakonom, v pravico do svobode dela in v pravico do svobodne gospodarske pobude. Pravi odstavek 53.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti zdravstvenemu delavcu zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti dovoljuje pod pogoji določenimi v Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Tretji odstavek 53.a člena ZZDej pa opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ni v skladu s temi pogoji določa kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Predlagatelj zatrjuje, da je konkurenčna prepoved, ki je urejena v specialnem zakonu o zdravstveni dejavnosti, bolj omejujoča kot konkurenčna prepoved v splošnem ZDR. Mi mislimo, da ti zdravstveni delavci in drugi delavci niso v primerljivih položajih. Prav tako menimo, da 53.a člen ZZDej ni v neskladju s pravico do svobode dela in pravico do svobodne gospodarske pobude, saj je zakonodajalec ob sprejemanju izpodbijane zakonske ureditve zasledoval dva ustavno dopustna cilja, prvi cilj je bil zagotoviti konkurenčnost trga dela, drugi cilj pa je bil preprečiti korupcijska tveganja, ki nastajajo, če zdravstveni delavci istočasno delajo v javnem zdravstvenem zavodu in pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Da sta navedena cilja ustavno dopustna izhaja neposredno iz 50 člena Ustave, ki v ustavno varovano jedro pravice do zdravstvenega varstva, ki se financira iz javnih sredstev postavlja zdravstvene storitve in njihove uporabnike, to je paciente, ne pa zdravstveno dejavnosti in njihove izvajalce, to je javne zdravstvene zavode. V zvezi s prvim zasledovanim ciljem zagotavljati konkurenčnosti dela poudarjamo, da ne držijo trditve predlagatelja, da je Zakon o zdravstveni dejavnosti notranji protisloven, ker naj bi po eni strani javno zdravstveno službo opredeljeval kot negospodarsko dejavnost, ki ne more biti podvržena pravilom konkurence, po drugi strani pa naj bi urejal konkurenčno prepoved, kar predpostavlja, da zdravstvena dejavnost sodi med gospodarske dejavnosti. Zakonodajno-pravna služba je predlagatelje v zakonodajnem postopku sprejemanja zadnje novele ZZDej izrecno opozorila, da je obstoj konkurence značilen za dejavnost, ki deluje na trgu oziroma za gospodarsko dejavnost, zaradi česar predlagatelj z ureditvijo v 53.a členu ZZDej pristaja na obstoj trga zdravstvenih storitev. Ker kljub opozorilo ZPS besedilo izpodbijanega 53.a člena ni bilo vsebinsko spremenjeno v zakonodajnem postopku je očitno, da se je zakonodajalec strinjal z obstojem trga zdravstvenih storitev. To izhaja tudi iz izpodbijanega prvega odstavka 53.a člena, ki konkurenčno prepoved predvideva tako med subjekti v javni zdravstveni mreži na primer med javnim zdravstvenim zavodom in med koncesionarjem kot tudi med subjekti izven javne zdravstvene mreže na primer med dvema zasebnima izvajalcema zdravstvene dejavnosti. V zvezi s prvim ciljem zagotavljati konkurenčnost dela tudi poudarjamo, da ne drži trditev predlagatelja, da se javna zdravstvena služba izvaja kot negospodarska dejavnost. Tekom zakonodajnega postopka se je opredelitev javne zdravstvene službe iz negospodarskih dejavnosti splošnega pomena namreč spremenila v negospodarske storitve splošnega pomena. Zakonodajalec je v zakonodajnem postopku sledil ustaljeni sodni praksi sodišča Evropske unije, ki zdravstveno dejavnost, ki jo izvajalci zdravstvene dejavnosti opravljajo kot gospodarsko dejavnost, ločil od zdravstvenih storitev, ki jih kot negospodarske storitve splošnega pomena nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja upravlja kot negospodarsko dejavnost. Če stališča sodišča uporabimo v slovenski ureditvi zdravstvenega varstva negospodarsko dejavnost torej opravlja le zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, medtem kot ZZD zdravstvene dejavnosti ne opredeljuje kot negospodarske dejavnosti, ampak od izvajalcev zahteva le, da zdravstveno dejavnost opravljajo na nepridobiten način, to je, da se presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Hvala.

Hvala na izčrpni razlagi. Besedo predajam državni sekretarki gospe mag. Pia Vračko. Prosim.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Lepo se zahvaljujem gospe iz vladne službe za zakonodajo za to obširno razlago, ki je bila vsebinsko zelo pomenljiva. Stališče Vlade prepoznava takšno vsebino tega zakona in hkrati meni, da izpodbijana zakonska določba ne posega v pravni položaj zdravstvenih delavcev in hkrati, da se posebnosti delovnega razmerja oziroma posebnosti pravic in obveznosti iz delovnega razmerja zaposlenih v zdravstveni dejavnosti lahko urejajo v Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Glede na navedeno po mnenju Vlade Republike Slovenije predlagatelju z uveljavitvijo te določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti ni kršena ustavna pravica do svobodne izbire poklica in opravljanja poklica, zato menimo, da pobuda glede ustavnosti ni utemeljena in da določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Hvala lepa.

Hvala. Odpiram razpravo. Vidim, da ni interesa po razpravi. Nedvomno bomo pa morali glede tega kar danes obravnavamo se resno vprašati v našem javnem zdravstvu o problematiki dvoživk, kar bo verjetno tema za kakšno drugo bližnjo sejo, tudi o problematiki resnega bdenja nad to javno blagajno tudi v luči dogajanja v naši tretji največji bolnišnici, ampak to nas čaka naslednje leto. Torej zapiram razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja.

Odbor za zdravstvo podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dnem 26.11.2018 ter ji predlaga, da pripravi odgovor Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov). Kdo je proti? (Nihče).

Mnenje je sprejeto.

S tem zaključujem točko dnevnega reda in 5. nujno sejo odbora ter vam želim vse dobro v preostanku leta.