Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 18. MARCA 2025.

Tudi pri tej točki bom sedaj na začetku prosil magistra Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, magister Štucin.

Hvala lepa predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, 18. marca, v Bruslju.

Svet bo izmenjal mnenja o osnutku sklepov za zasedanje evropskega sveta v začetku, ki bo 20. in 21. marca v Bruslju. Glede na to, da sem vsebinske točke, ki bodo obravnavane na zasedanju voditeljev držav članic EU ter stališča Slovenije podrobneje predstavil že pri 1. točki dnevnega reda te seje v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade na rednem zasedanju Evropskega sveta predlagam, da preidem k naslednji točki dnevnega reda zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Naslednja točka so odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Člani sveta se bomo seznanili z aktualnim stanjem v odnosih med EU in Združenim kraljestvom in z izvajanjem veljavnih sporazumov. Imamo izstopni sporazum, sporazum o trgovini in sodelovanju in tako imenovani Windorski okvir. O tem bomo na kratko izmenjali tudi mnenja. V ospredju bodo prizadevanja za nadaljnji usklajeni in enotni pristop Evropske unije do urejanja odnosov z Združenim kraljestvom.

Slovenija si prizadeva za konsolidacijo odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom na osnovi celovitega izvajanja obstoječih sporazumov. Hkrati podpiramo krepitev sodelovanja na področju skupnega interesa, kot sta varnostno in obrambno partnerstvo in spodbujanje mobilnosti mladih.

Naslednja točka na zasedanju bo evropski semester. Predsedstvo bo na zasedanju predstavilo posodobljeno časovnico obravnave evropskega semestra ter zbirno poročilo, v katerem bo prevzelo razprave o evropskem semestru na zasedanjih različnih sestav sveta. Svet se bo seznanil tudi s priporočili za ekonomske politike evroobmočja za obdobje 2025-2026, ki so bila že usklajena na januarskem zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve in tudi potem potrjena februarja. Svet za splošne zadeve jih bo v skladu z utečeno prakso formalno posredoval v potrditev evropskemu svetu. Državam evroobmočja bo svet priporočil, naj ukrepajo tako posamično, kot kolektivno v evroskupini, da izboljšajo konkurenčnost, spodbudijo gospodarsko odpornost ter še naprej zagotavljajo makroekonomsko in finančno stabilnost.

Slovenija pozdravlja predstavitev prenovljenega časovnega načrta obravnave Evropskega semestra 2025 ter zbirnega poročila s povzetkom razprave o evropskem semestru. Na zasedanjih različnih sestav Sveta EU. Strinjamo se tudi s ključnimi priporočili za ekonomsko politiko evroobmočja.

Potem sledi še zadnja točka, in sicer zakonodajno načrtovanje. Svet bo v okviru zakonodajnega načrtovanja predvidoma odobril skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah Evropske unije v letošnjem letu in skupne sklepe o ciljih in prednostnih nalogah politik za obdobje 2025-2029. Slovenija pozdravlja pripravo in sprejem te skupne izjave in skupnih sklepov, kar je v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje in bo pripomoglo k enotnejšemu delovanju Evropske unije in doseganju oprijemljivih rezultatov. Slovenija podpira usklajen pristop vseh treh inštitucij ter učinkovito letno in večletno zakonodajno načrtovanje v skladu s strateškimi usmeritvami EU, saj to prispeva k enotnejšemu delovanju EU in doseganju primerljivih rezultatov.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve. In se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala lepa.

Hvala gospodu magistru Štucinu za predstavitev izhodišč. Torej, odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Kolegica Rajbenšu, izvolite. Kolegica Rajbenšu, imate besedo.

Hvala še enkrat magistru Štucinu za predstavitev. Jaz bom imela samo eno kratko vprašanje v zvezi z odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Med drugim je bilo tukaj zapisano tudi, da bi se, torej, da bo Evropska unija v razpravi zagovarjala načelo nedeljivosti štirih svoboščin. Ne vem, ali gre to za tisti prosti pretok blaga, aha, kapitala, storitev in tako dalje. In pa, kot ste že rekli, da si bo Slovenija prizadevala za konsolidacijo odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom in tako dalje.

Moje vprašanje bi bilo, kakšne posledice lahko pričakujemo za slovensko gospodarstvo, če sploh, če bi prišlo do nekih večjih omejitev v gospodarskem sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom? Hvala lepa.

Hvala, kolegica Rajbenšu. Vidim, da ni več prijavljenih. Vas bi prosil, spoštovani magister Marko Štucin, če lahko odgovorite na vprašanje kolegice Rajbenšu.

Hvala lepa. Zdaj, analize ni trenutno pripravljene, kar se tega tiče, ampak lahko na splošno odgovorim. Za Slovenijo kot izrazito izvozno orientirano gospodarstvo, tudi v luči trenutnih zaostrovanj na področju mednarodne trgovine, sploh napovedovanju carin so seveda čim lažji pogoji za slovenska podjetja pri vstopanju in poslovanju s tujimi trgi bistvenega pomena. Tako da, kar se Slovenije tiče, bomo zagovarjali, da ne prihaja do dodatnih omejitev in zaostrovanj in lahko na splošno odgovorim, da za slovensko gospodarstvo, da slovensko gospodarstvo ob tem najverjetneje na koncu tudi profitira. Hvala lepa.

Hvala za odgovor, s tem tudi zaključujem razpravo.

Na glasovanje bom seveda dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju, 18. marca 2025. Ponovno opozarjam, da pazite, da imamo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, torej glasovalne naprave od 1 do številke 20. Tako sedaj glasujemo. Članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije. Začenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo 10 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo pa dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviču, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani kolega, spoštovani.

Ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 18. marca letošnjega leta.

S tem končujem to 3. točko dnevnega reda in hkrati tudi 93. Seja Odbora za zunanjo politiko.

Besedo pa predajam nazaj predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala. Gospod Baković. Torej, spoštovani, spoštovane kolegice in kolegi.

Pričenjam še našo zadnjo točko danes, to je 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO.

To zasedanje bo v Bruslju 17. marca 2025. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 13. marca 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Pri tej točki bom sedaj prosil državnega sekretarja, z nami vidim, da je magistra Tina Sršen, državna sekretarka, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa Sršenova.

Najlepša hvala predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

V ponedeljek se bodo v Bruslju na rednem zasedanju sveta sestali ministri, pristojni za energijo, in obravnavali sledeče teme. Ministri bodo najprej opravili izmenjavo mnenj o akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo, ki ga je komisija predstavila 26. februarja 2025. Akcijski načrt podpira dogovor o čisti industriji, ki je bil predstavljen v istem svežnju, za oboje pa je komisija usmeritve podala že v predstavitvi kompasa konkurenčnosti 29. januarja. Akcijski načrt predstavlja ukrepe za kratkoročno znižanje računov za energijo, prepotrebne strukturne reforme za varčevanje, krepitev naših energetskih sistemov, za ublažitev prihodnjih cenovnih šokov. Akcijski načrt sestavljajo štirje stebri: ugodnejši računi, dokončanje energetske unije, privabljanje naložb in zagotavljanje izvedbe ter pripravljenost na morebitne energetske krize. Republika Slovenija pozdravlja predstavljen akcijski načrt in meni, da gredo predlagani ukrepi večinoma v pravo smer, kjer podpirajo naša prizadevanja k stabilizaciji cen energije. Slovenija se zaveda, da so nekateri vzroki za trenutno stanje strukturne narave, zato pričakuje tudi takojšnje izvajanje ukrepov, da bodo imeli ti čim hitrejši učinek na znižanje cen energije. Podpiramo poglabljanje energetske unije, podpiramo izboljšanje zakonodaje, tudi nova priporočila, pri čemer pa opozarjamo, da je treba biti pri uvajanju sprememb pazljiv. Predvsem pa ne smemo dodatno povečevati administrativnih bremen oziroma jih moramo zmanjševati. Še posebej pozdravljamo napovedano pripravo zasnove metodologije za izračun omrežnine in smernice za možnost znižanja omrežnine tudi s sredstvi iz drugih javnih virov. Slovenija si namreč prizadeva, da bi bil sistem obračunavanja omrežnin bolj spodbujevalen do investicij v čiste tehnologije in bi omogočal pravični in zeleni prehod za vse. In nas veseli, da je Evropska komisija to prepoznala. Republika Slovenija sicer pozdravlja, da je akcijski načrt skladno z dragim poročilom o prihodnji konkurenčnosti evropskega gospodarstva priznava nujnost nadaljevanja zelenega prehoda in ohranja ukrepe za krepitev proizvodnje energije iz čistih tehnologij. Hkrati pa opozarjamo, da je potrebno nujno in dosledno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti, kjer je to potrebno. Ministri bodo nato opravili tudi razpravo o arhitekturi energetske varnosti v Evropski uniji, v okviru katere bodo ocenili trenutno stanje oskrbe z energijo v EU in v skladu z dokumentom predsedstva razpravljali tudi o naslednjih korakih. Do zaključka priprave vladnega gradiva so bile napovedane naslednje točke, razno. Komisija bo predstavila informacijo o zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo v Evropski uniji, tako imenovano pripravljenost na zimo. Direktor agencije ACER bo predstavil zadnje stanje razvoja dogodkov na področju evropskih trgov s plinom in električno energijo, ukrajinska delegacija bo predstavila zadnje stanje njihovega energetskega sektorja v luči vojne in ruskih napadov. Estonska, Latvijska in Litvanska delegacija bodo predstavili informacijo o sinhronizaciji njihovih elektroenergetskih sistemov s sistemom celinske Evrope. Baltske države so rusko elektroenergetsko omrežje zapustile 8. februarja letos. Češka delegacija pa bo podala informacijo o izzivih na področju spodbujanja obnovljivih virov nebiološkega izvora in z razvojem vodikovega ekosistema. Ministri bodo nato nadaljevali zasedanje tudi na delovnem kosilu, kjer bodo skupaj s predsednikom Evropskega evropskih združenj za plin in elektroenergetske sisteme opravili razpravo o kritični infrastrukturi. Ob robu zasedanja bo potekalo tudi tako imenovano neformalno srečanje oziroma neformalno srečanje tako imenovanega jedrskega zavezništva, ki ga sestavlja skupina podobno mislečih držav, ki se zavzemajo za ustrezno upoštevanje jedrskih tehnologij v procesu energetskega prehoda. Načrtuje se skupna izjava. Naj dodam še, da bo minister Kumer tekom obiska opravil tudi več bilateralnih srečanj, in sicer predvidoma z izvršno podpredsednico Komisije za čisti, pravični konkurenčni prehod Teresa M. Ribeiro Rodrigues. S komisarjem za energijo in stanovanja Danom Jorgensenom s komisarko za širitev Marto Kos. Najlepša hvala za vašo pozornost.