Dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 29. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 29. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 17. marca. o predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela. Zato vam predlagam, da, za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 29. seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 33 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjale ministrice in ministri. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v petek. 28. marca ob 10. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa takega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne dobi odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: doktor Robert Golob, predsednik vlade, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj od 14 30. ure dalje ter magistrica Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo od 15. ure dalje. Na e-Klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom. Najprej bo vprašanje postavil kolega Andrej Poglajen in sicer ministrici za kulturo, doktorici Asti Vrečko, izvolite.

Dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 29. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 29. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 17. marca. o predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 29. seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 33 poslanskih vprašanj.

Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika.

V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjale ministrice in ministri. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v petek, 28. marca, ob 10. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa takega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne dobi odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Robert Golob, predsednik Vlade, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, od 14.30 dalje ter mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, od 15. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom. Najprej bo vprašanje postavil kolega Andrej Poglajen, in sicer ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko.

Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani ministrski zbor, spoštovana ministrica gospa Vrečko!

Unescova dediščina je eden izmed najbolj pomembnih faktorjev kulture, ki ga naša država premore. Sam prihajam iz kraja, kjer je velik del našega mesta pod Unesco dediščino, tako tehnični kot kulturni del, in ponosni smo na to. Vendar pa na žalost ugotavljamo, da s strani države nimamo zadostne finančne podpore za oskrbovanje in nadgrajevanje naše ponudbe znotraj Unesca.

Pa poglejmo malo mednarodni vidik, spoštovani. V Nemčiji sicer res ne poznajo federativne ureditve na področju financiranja Unesca, vendar je na regionalni ravni med predstavnike in predstavnice zveznih dežel razdeljenih dovolj sredstev, da temeljito in podrobno skrbijo za svojo Unescovo dediščino. V Franciji, recimo, poznajo direktno ureditev na področju države. Država ima v skladu z zakonodajo določena sredstva, ki so namenjena v proračunske postavke za direktne investicije v Unescovo dediščino.

Pri nas, spoštovani oziroma spoštovana ministrica, pa pomembno zadevo urejamo v Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Tam je tudi zabeleženo, da mora država zagotavljati financiranje prek proračuna ministrstva, ki je odgovorno za osrednje področje. Proračun Republike Slovenije na žalost ne zagotavlja direktnih sredstev za investicije v Unescovo dediščino, po drugi strani pa tudi na razpisih, ki jih ministrstvo objavlja, Unescova dediščina ne prinaša zadostno število točk, da bi omogočalo konkretne prednosti krajem, ki imajo Unescovo dediščino za izbor na samih razpisih.

Primer tega je Kajzer park v Idriji. Razpis je bil večkrat prijavljen na kulturno ministrstvo v času več vlad in nikoli izbran. Gre za eno najbolj pomembnih, zgodovinsko in tehniško gledano, lokacij, ki predstavljajo, bom rekel, samo srž oziroma središče Unesca v Idriji.

Zato, spoštovana ministrica, glede na to, da ste v tem mandatu spreminjali Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, iz katerega je izpadlo 20 milijonov sredstev za Unesco, vas sprašujem:

Kako bo država zagotavljala ustrezna sredstva za Unescovo dediščino?

Ali lahko pričakujemo, da bodo z vidika točkovanj kraji, ki imajo Unescovo dediščino, končno imeli malo večji poudarek, da dediščino tudi vzdržujejo?

Kajti vemo, da so mednarodni kriteriji za vzdrževanje same dediščine, za investicije v dediščino so zelo pomembni. Nenazadnje tudi tuji ocenjevalci prihajajo v naše kraje in ocenjujejo našo skrb za to dediščino.

Iz tega naslova me zanima:

Kako bo država pri tem pomagala?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Preden vam dam besedo, spoštovana ministrica, bi danes rada na balkonu pozdravila tudi vse udeleženke in pa udeležence Dneva s poslanko.

Lep pozdrav in prijetno spremljanje seje vam želim!

Spoštovana ministrica dr. Asta Vrečko, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa.

Pozdravljeni vsi poslanke in poslanci ter gostje in gosti.

Najlepša hvala za vprašanje. Unescova dediščina je res ena naših najpomembnejših kulturnih dediščin v Sloveniji in jo zavezujejo tudi hkrati najvišje in najpomembnejše konvencije, tako seznam reprezentativne nesnovne dediščine kot seveda tudi Unescove dediščine, med katerimi je pa seveda tudi Rudnik živega srebra v Idriji, Unescova dediščina v Ljubljani in pa prazgodovinska kolišča na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Vse to spada tudi pod našo pristojnost z vidika spoštovanja dediščine, tudi z vidika ravnanja z dediščino in postavljanja standardov. Kot ste tudi sami omenili, pa spadajo z vidika lastništva pod občine. In po Zakonu o javnem interesu za kulturo mi na Ministrstvu za kulturo seveda lahko z občinami sodelujemo, jim namenimo denar izključno preko razpisov.

Ta denar, ki ste ga vi omenili, tega v proračunu ni bilo nikoli zagotovljenega. To je bila verjetno zgolj neka želja, kot je tudi naša želja. V samem proračunu pa za Unescovo dediščino ni bilo nikoli denarja. Je pa res, da se je v prejšnjem mandatu Nacionalni program za kulturo sprejel brez široke razprave in zadaj je bila tista tabela, ki so jo naredili brez usklajevanj z resorji ali pa, da bi to imelo neke podlage znotraj proračuna za Ministrstvo za kulturo. Namreč, iz proračuna seveda ne bi tega nikoli odstranili.

Mi imamo zdaj akcijski načrt, ki je tudi v zadnjih fazah usklajevanja z Ministrstvom za finance. Notri imamo različne projekte, tudi tiste, ki že imajo sredstva zagotovljena bodisi iz integralnih, kohezijskih in drugih sredstev, tista, ki jih načrtujemo.

Center za upravljanje z dediščino živega srebra je tudi nacionalna institucija, kot veste, ima 14 zaposlenih, financiranih tudi iz proračuna Republike Slovenije, prav tako je program. Tako da mislim, da država zelo zgledno skrbi za to dediščino. Ampak za samo obnovo pa seveda obstaja cel kup razpisov, na katere se lahko prijavi Občina Idrija, na katere se tudi je prijavila, kjer je eden izmed kriterijev med točkovani bil tudi Unesco, tako kot so obmejne občine in drugi kriteriji, potem pa seveda konkurirajo z vsemi ostalimi občinami. Na žalost na tistem prejšnjem razpisu, ki ste ga omenili, je res bilo, moram reči, več kot 50 prijaviteljev, se pravi različnih občin po celi Sloveniji, in vse so imele izvrstne, sredstva pa so zdaj žal omejena. In kolikor se spomnim, je žal nekako pristal na rezervni listi. Mi te projekte sedaj že zaključujemo.

Sedaj imamo razpis za vzhodno kohezijsko regijo. Tudi v tej višini 16 milijonov, kamor žal seveda to ne spada. Mi nismo določili sami, da je to razpis samo za vzhodno kohezijsko regijo, to je bilo določeno že v prejšnji vladi, mi smo samo tukaj nadaljevali. Ne dvomim, da bo spet cel kup res dobrih projektov pripravljenih, kajti občine imajo te odlične projekte.

Mi imamo različne mehanizme, na katere se tudi občine lahko prijavljajo. Razpisi so večji in manjše narave, imamo tudi razpis, ki je dvoleten, za obnovo dediščine, kamor se bo pač lahko prijavil. Strinjam se lahko z vami, seveda, kot ministrica za kulturo in kot vsi, ki nam je mar za kulturno dediščino, da bi bilo odlično, da bi imeli določen fond sredstev, namenjenih zgolj Unescovi dediščini. Mi se vsakič borimo za čim večja sredstva za kulturo, ampak tega v Sloveniji ni bilo v proračunu zagotovljeno še prav v nobenem mandatu. Gre enako kot za vse druge razpise, imajo pa dodatno točko.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Poglajen, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Spoštovana ministrica, hvala za ta odgovor, vendar jaz v mojem vprašanju nikjer nisem naslovil na vas, da zahtevamo izrecna sredstva od ministrstva, ki bodo za to namenjena, govorili pa smo o točkovanju. Pa vam bom dal čisto konkreten primer – Razpis za sofinanciranje kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo, leto 2023. Prijavitelji, ki so imeli Unescovo dediščino, so na razpisu prejeli le med pet in deset dodatnih točk za to Unescovo dediščino. Prijavitelji, recimo, iz Triglavskega narodnega parka so imeli dosti več možnosti dodatnih točk. In kar se teh stvari tiče, se mi zdi, da je Unescova dediščina pri nas zelo zelo podcenjena. Nenazadnje, ko govorimo o prejšnji resoluciji o nacionalnem programu za kulturo, moramo vedeti, da je bila ta sprejeta v prejšnjem sestavu državnega zbora s kar konkretno večino. Nenazadnje je takrat iz opozicije prišel amandma o Unescu, ki so ga takratni koalicijski poslanci vsi potrdili. Tako da je bila razprava o tem široka, vsaj v Državnem zboru, in konsenz je bil velik. Na žalost pa, še enkrat, kot sem omenil, problematika je točkovanje pri razpisih. Občine, ki imajo Unescovo dediščino, ne pričakujejo, bom rekel, direktnih financ, se zavedajo pomena, da je kulturna dediščina različna, pa vendarle je Unescova dediščina eden, bom rekel, največjih elementov, kar se tiče svetovnega nivoja kulture, tako tehniške kot ostale kulturne dediščine. In zdi se mi prav, da bi tiste občine, ki si želijo dodatnih investicij v Unescovo dediščino oziroma so pripravljene tudi sofinancirati projekte, imele urejeno točkovanje, da jim ta svetovni, še enkrat, predznak Unesco doda več točk kot samo en majhen del, kot je do sedaj.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa.

Še enkrat, dodatne točke so seveda bile. Ta razpis pripravljajo strokovni sodelavci, je adekvaten tudi tistim prej in določene stvari morajo biti. Kajti ti razpisi so povezani tudi z drugimi razpisi, recimo na Ministrstvu za gospodarstvo, ker gre za kulturno dediščino in turizem. In potem so te pač ekvivalentne točke tako za obmejne regije, kot veste, kot tudi za Unesco.

Kar nekaj sredstev seveda so tako Idrija kot drugi Unescovi spomeniki v Sloveniji že dobili. In absolutno se strinjam seveda, da je to zelo pomembno, da se dobijo nova sredstva. Ampak predvsem tudi na Ministrstvu za kulturo skupaj z gospodarstvom skrbimo tako za financiranje javne službe, muzejev, programov in pa tudi zaposlitev. Znotraj tega projekta, ki se strinjamo, da je zelo dober, so tudi bili predstavniki rudnika in pa občine, pri nas, smo se potem pogovarjali tudi s tem Ministrstvom za kohezijo in razvoj, kako bi pridobili druge finančne mehanizme. Bil je tudi omenjen norveški sklad. Potem smo se pogovarjali še o nekih drugih možnostih, kako bi se lahko oni prijavili ravno tudi iz tega mehanizma, ker oni vendarle skrbijo tudi za določeno drugačno dediščino, je premogovništvo in tako naprej. Tako da neke rešitve smo iskali, smo opravili nekaj sestankov.

Jaz upam, da se bo potem tudi tukaj iz vidika tako obnove topilnice kot jaška, ki ste ga vi omenili, našla še neka druga sredstva. Žal na razpisu pa, kot rečeno – zdaj ne bom točno vedela, ampak če se prav spomnim – res so bili zelo dobro ocenjeni, res je zmanjkalo malo točk, ampak bilo je čez 50 izjemnih projektov in komisija, ki je bila široko zastavljena – kolikor se spomnim z drugih ministrstev – je ocenila strokovno, kako je, mislim, da so imeli zelo težko delo in na žalost je izpadlo. Z vsemi, ki so pa bili na tem tako imenovanem rezervnem seznamu, pa smo opravili tudi sestanke in jim pomagali iskati druga sredstva.

Vsekakor pa je to ena izmed pomembnih prioritet tudi pri nas, da poskusimo zagotoviti dodatna sredstva na razpisih. Na tem aktualnem, tem trenutno, ki je sicer zdaj že zaprt, je pa bilo samo za vzhodno kohezijsko regijo. To sem rekla, da je bilo načrtovano že prej in zato se Idrija na tem zadnjem iz leta 2024 pa ni mogla prijaviti.

V vsakem primeru iščemo rešitve. Absolutno je to zelo pomembna zadeva in pomagamo Idriji, kolikor lahko.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Hvala, predsedujoča.

S strani mojih vprašanj in s strani odgovorov ministrice vidimo, da je za zadostno financiranje Unescove kulturne dediščine potrebna širša razprava o sistemskih rešitvah za omenjeno problematiko. Gre za velik nacionalni pomen. Nenazadnje je to tudi naše ogledalo, ki ga podajamo, oziroma okno, s katerim gledamo v svet, in svet gleda na nas. In zdi se mi pravilno, da sploh z vidika zakonodaje, tudi kar je gospa ministrica omenjala glede točkovanj, bom dal vam še en primer, glejte, EU projekt za trajnostni turizem, recimo, ki ste ga omenjali, merilo: edinstvena kultura. Kulturna vrednost je prinašala 25 odstotnih točk, znotraj tega je bilo za Unesco. mislim, da zagotovljenih le okoli pet do deset točk. In potem, ko primerjamo ostala dodatna točkovanja, ki so, ugotovimo, da je Unescova dediščina drastično drastično podcenjena na tem področju. Zato je potrebno narediti malo širši pogovor o tem in spremeniti tudi načine, kako se te zadeve obravnavajo. Kajti občine, sploh v teh časih, kot so danes, pač nimajo več zadostnih sredstev za konkretnejše investicije v Unescovo dediščino. Zato naslavljam postopkovni predlog, da se o tem seveda opravi razprava.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca, v okviru glasovanj.

Zdaj pa bo vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek zastavil poslanec Aleksander Reberšek.

Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam!

Spoštovana ministrica, tako kot vsako leto ob tem času, ko vam že zadnja tri leta postavljam vprašanje glede infrastrukturnih projektov v Savinjski dolini, bo tudi letos tako.

Zanima me:

V kateri fazi so projekti?

Če danes ne boste mogli odgovoriti, vas prosim za čistopis vseh projektov v Spodnji Savinjski dolini. Z vsem spoštovanjem, imam občutek, da nekateri projekti, bom rekel, že dlje časa stojijo, nekateri pa se zelo počasi razvijajo.

Na kateri stopnji obnove, gradnje se nahajajo naslednji infrastrukturni projekti v občini Vransko?

Tukaj vas zopet opominjam, da bi bilo smiselno, da se naredi rondo pri glavni vpadnici v trg Vransko. Zaradi tega, ker se pogosto dogajajo nesreče na avtocesti in potem se naši občani težko vključujejo na državno cesto Vransko-Šentrupert. Zato na tem mestu tudi nek poziv, da naredite nek sestanek oziroma naredite nek potisk naprej, da bi prišlo čim prej do izgradnje tega rondoja. Sploh pred dejstvom, da se v prihodnosti obeta tudi obnova trojanskih tunelov.

Naslednji projekt v občini Vransko pa je hodnik za pešce od mostu pri Bolski do rondoja pri Gostilni Grof, se pravi hodnik za pešce čez avtocesto. To je projekt, ki smo ga že kar daleč pripeljali v času naše vlade, zdaj pa ta projekt že kar nekaj časa stoji. Ta hodnik oziroma ta nadvoz predstavlja 17 infrastrukturnih ovir za invalide, ki ga praktično ne morejo prečkati.

V občini Tabor – potek ureditve križišča na državni cesti Vransko–Šentrupert, križišče z Vindijo in pa s Pondorjem, tudi ta projekt stoji, in pa rekonstrukcija državne ceste Pondor–Tabor. Tukaj moram pošteno povedati, da ste v tem času zgradili most in pa, kolikor imam informacij s terena, da tukaj prihaja do odkupov zemljišč.

Kako poteka ureditev avtobusnih postajališč Kapla oziroma površin za pešce na državni cesti, ki sem jo prej omenil?

Občina Braslovče – obnova ceste Šentrupert–Letuš. Logarska cesta je v zelo slabem stanju. Križišče Parižlje – tukaj naj bi se zemljišča odkupovala. Prometna varnost v Preserjah.

Kakšni so načrti?

Kako tukaj stojijo stvari?

V občini Prebold – cesta Latkova vas–Trbovlje čez Marijo Reko.

Za občino Žalec vas niti ne bom gnjavil, ker ne gre za državni most, je pa tam Griški most zelo velik problem.

Lahko tukaj z županom najdeta kakšen skupni imenovalec, si gresta tudi kaj nasproti?

To je most, ki se že dlje časa obnavlja.

Popolnoma razumem, spoštovana ministrica, da ne bom narobe razumljen, in ne pričakujem, da bodo vsi projekti naenkrat narejeni, mi je to kristalno jasno. Vendar pa težko razumem, da se v teh časih praktično ni naredilo nič. In tukaj pričakujem vaš angažma, da naredite nek potisk naprej, da tudi dobimo še kakšen konec asfalta v Savinjski dolini.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala predsednica.

Najlepša hvala za vprašanje.

Res je, večkrat sva govorila o projektih v Spodnji Savinjski dolini ali pa v Savinjski dolini na splošno. In še enkrat bom povedala, da toliko stvari, kot se v tem trenutku dogaja v Savinjski dolini, se ni v zgodovini Republike Slovenije kadarkoli. Res je, da je veliko teh projektov povezanih s popoplavno sanacijo. Se pravi, je bila, bom rekla, okoliščina, ki je državo prisilila v investicije, mogoče nekoliko žalostna, ampak ja, toliko, kot se danes vlaga v Savinjsko dolino in na Koroško, se ni v zgodovini Slovenije.

Druga stvar, približno 150 milijonov evrov več je namenjeno za ceste v letu 2025, kot jih je bilo leta 2021. 2021 je bilo zadnje tisto polno leto prejšnje vlade. 150 milijonov več. Tako da iskreno, res se veliko dela.

Za območje, za katerega me sprašujete, imam tu pet polnih strani in pol napisanih projektov. Tako da bo verjetno lažje, kot da zdaj projekt po projekt [berem], da vam napišem. Je pa dejstvo, da sredstva imamo res zgodovinsko visoko zagotovljena v proračunu, še vedno imamo pa kar nekaj izzivov z zagotavljanjem zemljišč. Po navadi se tukaj stvari nekoliko zapletejo in postopki trajajo dlje, kot bi si želeli. In tudi pri pridobivanju raznoraznih soglasij, ki jih potrebujemo pri projektih. Če bi te stvari tekle hitreje, bi tudi ne samo v Spodnji Savinjski dolini, ampak še kje drugje stvari lahko tekle nekoliko hitreje.

Po posameznih občinah imam zbrane te projekte, ampak res bo bistveno lažje, da vam pisno odgovorimo, mogoče tudi, kje je bil na posameznem projektu od vašega zadnjega vprašanja narejen napredek in kakšen, če se lahko s tem strinjate, ker bo časa premalo, da vse navedem.

Pa mogoče še en podatek, kljub temu da ste lahko tudi rekli, da to ni najboljši podatek, ampak kakorkoli, delež cest v slabem in zelo slabem stanju je v letu 2024 prvič po dolgih dolgih letih, se pravi tam od leta 2009, 2010, padel pod 50 %. Daleč od tega, da bi bili s tem zadovoljni. Treba bo delati naprej. Ampak očitno stvari gredo v pravo smer. Mogoče še to, podatek za leto 2021. Konec leta 2021 je bilo takšnih cest v slabem oziroma zelo slabem stanju skoraj 56 %.

Spoštovani poslanec, če se strinjate, še to, tako vam pokažem / pokaže zboru/, to je pa izpis NRP-jev vseh teh projektov. In v petih niti v osmih minutah ne bi mogla našteti vseh, ker jih je res veliko iz Spodnje Savinjske doline.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolega poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Graf, ki ga kažete, da se ceste pri nas obnavljajo in da je teh slabih cest manj, zajema tudi cesta Vransko–Šentrupert, ki smo jo obnovili v času prejšnje vlade, najverjetneje. Pa vendar, v rokah imam dokument iz 28. 3., kjer recimo pišete, recimo konkretno za en primer, hodnik za pešce čez avtocesto, »v letu 2023 so predvideni odkupi zemljišč,« ter »v letu 2024 je predvidena gradnja, ki je odvisna od pridobljenih zemljišč«. Tudi danes ste povedali, da se zatika pri lastnikih zemljišč. Povejte, s kom, ime in priimek, je problem, bom šel jaz konkretno do njega, ga bom še jaz prosil, da čim prej podpiše in da mi pridemo do infrastrukturnih projektov. Dokument projektov, ki ga imate tam, bi vas tudi prosil, da mi ga pošljete na mail, ker bom čez nekaj mesecev zadevo spet preveril, kako se te stvari naprej premikajo.

Pa vendar, z vsem spoštovanjem do vseh, ki so bili udeleženi v poplavah, izgovarjati se na poplave, razumem, da je prioriteta popoplavna sanacija po poplavah leta 2023, toda kaj ste pa delali recimo pred letom 2023. Poleg tega pa ste za popoplavno sanacijo sredstva počrpali iz Evropske unije.

Dajte mi povedati, ali so bili tudi drugi kraji po Sloveniji deležni, recimo, asfalta ali samo tam, kjer se je izvajala popoplavna sanacija. Z vsem spoštovanjem govorim in na nek način ne morem kupiti argumenta, da se izgovarjate na poplave. In še enkrat bom ponovil, popolnoma razumem, da ne morejo biti vsi projekti naenkrat narejeni To mi je kristalno jasno, ker smo bili tudi mi v času vaše, ampak težko me pa prepričate, da enega projekta ne moremo naprej pripeljati. Na zadnjem poslanskem vprašanju ste mi rekli, da imate Savinjsko dolino v srcu, to sem si zelo dobro zapomnil. Dajte to pokazati še z dejanji, se pravi ne samo z besedami, pokažite nam to, pa nam dajte še kakšen meter asfalta. In to vas res lepo prosim, spoštovana ministrica.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Več kot kak meter asfalta tudi v Savinjski dolini lahko pokažemo in ga tudi bomo, ko bodo projekti uspešno zaključeni.

Jaz sem vam povedala, da je – nisem jih preštela, škoda, lahko bi si napisala, ampak sem vam povedala – pet strani in pol je projektov, ki so v tem trenutku na mizi na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

Kar se tiče imen, kdo to, kako naj rečem, ne da, ne proda. Še zdaj se ukvarjam z Informacijsko pooblaščenko, ker sem kolegici, ki tam zraven vas sedi za tretjo razvojno os odgovorila z imeni in priimki in me je prijavila Informacijski pooblaščenki. Tako da nimam še končne odločitve in ne vem, ali lahko to govorim, lahko to uporabljam ali ne smem. Jaz bi z veseljem in z župani pravzaprav vedno komuniciramo, jih tudi prosimo, ampak ne takole javno. Glede imen bova zelo težko, bi bila pa zelo vesela, bom rekla, vsake pomoči, ne samo na tem projektu, ampak tudi na ostalih. Ker res v tem trenutku, še enkrat, pa naj se sliši še tako čudno ali pa nenavadno, denar za projekte ni problem, denar smo zagotovili. Denar je v proračunu zagotovljen, toliko, kot ga ni bilo še nikoli, še nikoli. Res pa je, da bi se tudi pred letom 2023 ti projekti lahko speljali, tudi v letu 2020, 2021 in 2022.

Savinjska dolina pa je in bo ostala, pač ima posebno mesto v mojem srcu, ker tudi jaz prihajam od tam. In verjetno se boste spomnil, kako sem se morala zagovarjati, da sem en pomemben projekt za Savinjsko dolino dala v program popoplavne sanacije, vi ste bili pa hudo proti. To je obvoznica Luče. Na evropski ravni sem ga zagovarjala. / oglašanje iz dvorane/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Postopkovno? Imate postopkovni predlog?

Kolegica Helbl, izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo.

Jaz bom zelo kratka in prosim, da gospa ministrica preverite, kdo vas je kam prijavljal. Ne morete govoriti v mojem imenu. Sva pa res obe Alenki, če je to kaj kakorkoli vplivalo na vaše mnenje o tem, ampak jaz nisem prijavljala. Jaz vas tu javno sprašujem.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, to zdaj ni bil postopkovni predlog, ampak neko razčiščevanje, ne vem točno kakšno, ampak morda to naredite kje zunaj. Saj so kamere pa vas bodo posnele, ni problema, bo prišlo v medije, nič ne skrbite. Tako da dobro.

Kolega Reberšek ...

Postopkovno še enkrat?

Izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Zdaj pa tako, spoštovana predsednica Državnega zbora, to ni nobeno razčiščevanje. Gospa ministrica je mene pred kamerami tukaj na seji Državnega zbora obtožila nečesa, česar nisem naredila. In ne moremo kar tako opletati z besedami sem in tja in prosim za opravičilo, tudi vaše, da tukaj zdaj omalovažujete moje besede, ko govorim o resnici. Govorim resnico.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Resnica?! Zanimivo. In to slišim iz vaše strani o resnici. Dobro, boste razčistili zadeve, itak je šlo izven konteksta.

Tako da kolega Reberšek, zdaj pa vi imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, ko vam je ustrezalo, ste govorili o projektih Zgornje Savinjske doline, jaz sem pa z vsem spoštovanjem do prebivalcev Zgornje Savinjske doline govoril predvsem o prebivalcih Spodnje Savinjske doline. In vi lahko danes tukaj govorite kar hočete, ampak mi asfalta ne vidimo v Spodnji Savinjski dolini. Rekli ste, da denar ni problem, da je denar zagotovljen, toliko, kot ga še ni bilo še nikoli.

Zdaj pa poglejmo, tole ste 3. junija objavili na vašem socialnem omrežju, objavili ste »post«, koliko sredstev je vloženih v ceste v letu 2024. In sicer: »V tem mandatu smo zagotovili rekordno sredstev za cesto.« Ampak stanje pa je seveda takšno: sprejeti proračun Direkcije za infrastrukturo za leto 2024 za cestno infrastrukturo 386 milijonov. Tukaj so že drugačne številke, za ceste ste namenili 35 milijonov manj, kakor ste napovedali, da boste. Realizacija Direkcije za infrastrukturo na področju cestne infrastrukture za leto 2024 za upravljanje in redno vzdrževanje cest znaša 122 milijonov ter za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest 193 milijonov. To pomeni, vi ste tole objavili / pokaže zboru/. Realizacija leta 2024 za ceste pa je bila 315 milijonov. O tem vam govorim. Več kot 106 milijonov manj, kakor ste vi napovedali, da boste namenili denarja. Zato smo v Savinjski dolini brez asfalta. To pomeni, da je bila realizacija v ceste samo 74 %. In v Savinjski dolini zaradi tega tudi ostajamo brez asfalta.

Po drugi strani ste pa, ne narobe razumeti, za minutni posnetek, ki vključuje meritev zavornih poti tovornih vozil, kako teža tovornega vozila vpliva na zavorne poti, namenili 31 tisoč in še nekaj evrov, 31 jurjev za to. Da ne govorimo o aneksih Kolektorja, ki hočejo imeti za Drugi tir 350 milijonov. Za kaj vse dajemo denar v naši državi, samo za ceste ne. Cestni sklad pa vsi veselo preplačujemo.

Bom še enkrat samo ponovil, kar želim ključnega povedati, je, da popolnoma razumem, da ne morete narediti vsega naenkrat, težko pa razumem, da ne morete narediti ničesar oziroma da se stvari tako prepočasi odvijajo v Spodnji Savinjski dolini.

In še nekaj vam povem, spoštovana ministrica, ko boste nek projekt pripeljali do konca, se vam bom za to tudi javno zahvalil. Tako kot sem naredil tudi pri Luki Mescu, ki je dal podpis proti likvidaciji podjetja CSS. Tako bom tudi vam javno rekel, hvala za vsak infrastrukturni projekt, ki ga boste naredili oziroma dokončali v Savinjski dolini.

V skladu s poslovnikom želim, da se o tej temi opravi tudi razprava na eni izmed naslednjih sej.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro. Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v petek, 28. marca, v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo mag. Tamari Kozlovič, ki bo zastavila vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite, kolegica.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovana ministrica za zdravje dr. Prevolnik Rupel!

V zadnjih dnevih beremo različne medijske objave, ki na nek način povzemajo nekatere trditve opozicijskih poslancev, brez da bi jih, vsaj po mojem mnenju, resnično preverili, ali so resnične ali ne. Posledično se očita tako vam in predsedniku Vlade, nenazadnje tudi nam poslankam in poslancem Svobode, da manipuliramo s podatki o čakalnih vrstah. Jaz mislim, da je to neupravičeno, da se te manipulacije vztrajno širijo, predvsem se širi informacija, da se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo le zaradi administrativnih sprememb, ki naj bi bile posledica spremenjenega pravilnika, ki opredeljuje, na kakšen način se čakalne vrste spremlja in vodi. Očitajo nam, da primerjamo po mojem mnenju neprimerljive podatke, ker primerjajo podatke, ki se vodijo po prejšnjem pravilniku in zdajšnjem pravilniku, česar seveda mi ne počnemo v svojih izjavah, pa tudi vi ministrica ne, in na nek način v bistvu zavajajo s temi trditvami javnost. Ves čas namreč tako vi, predsednik Vlade in nenazadnje tudi mi poslanci govorimo o podatkih, ki se vodijo po isti metodologiji, torej v skladu z istim pravilnikom, ki velja, in po metodologiji, ki je bila spremenjena z novim pravilnikom.

Skrajševanje čakalnih vrst je ena izmed prioritet, ki ste si jo vi zadali v vašem mandatu, kar ste nedvoumno povedali tudi na vašem zaslišanju. Za dosego tega cilja je bilo pod vašim vodenjem ministrstva sprejetih več ukrepov in korakov, da bi ta cilj zmanjšanja čakalnih vrst tudi dosegli.

Zato, ministrica, da se preneha z manipulacijo podatkov, vas jaz prosim, če lahko pojasnite:

Katera odstopanja ste vi opazili pri vodenju čakalnih seznamov do sedaj?

Zaradi katerih odstopanj ste tudi spremenili pravilnik?

Državljankam in državljanom pojasnite:

Katere vse ukrepe je sprejelo ministrstvo v času vašega vodenja s ciljem skrajšati čakalne vrste?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica Državnega zbora.

Najlepša hvala za vprašanje, spoštovana poslanka.

Tako je, na Ministrstvu za zdravje smo si že od začetka mojega mandata prizadevali za to, da bi se zmanjšalo število čakajočih nad dovoljeno dopustno čakalno dobo. S tem namenom smo sprejeli številne ukrepe, pri čemer pa smo vedno v ospredje postavljali čakajoče na prve preglede. Velikokrat sem pojasnila, zakaj smo si čakajoče na prve preglede postavili kot prioriteto. Zato ker so prvi pregledi tisti, s katerim nekoga, ki čaka na zdravstveno storitev in še ni vstopil v zdravstveni sistem, v zdravstveni sistem potegnemo in je vključen v zdravstveno obravnavo prvič. Se pravi, pomembni so nam bili čakajoči na prve preglede. Zato smo uvedli številne finančne spodbude v uredbi v letu 2024, kjer smo želeli spodbuditi dostopnost do prvih pregledov. Tako smo prve preglede v 13 dejavnostih, kjer se je spremljalo število prvih pregledov, postavili absolutno število prvih pregledov, ki ga mora doseči izvajalec, ki to dejavnost izvaja. Če izvajalec doseže to število prvih pregledov, so vsi prvi pregledi plačani 30 % bolje, če pa ne, pa se izvajalcu vzame 10 % celotnega programa teh zdravstvenih storitev. Poleg tega smo ohranili še plačilo po realizaciji za vse specialistične ambulantne obravnave, ki so že tako ali tako plačane po realizaciji, recimo kardiologija, urologija, nevrologija, ortopedija, in uvedli tudi plačilo po realizaciji za gastroenterologijo in pediatrijo. Dvignili smo tudi prag preseganja programa specialistike ob začetnem beleženju prvih obiskov za druge programe. Plačali smo vse storitve, ki se opravljajo za otroke in mladostnike in za urgenco. Povečali smo plan prospektivnega programa za 10 %. Poleg tega smo širili time na številnih programih za doseganje večje dostopnosti.

Po drugi strani je poleg tega z avgustom 2024 ministrstvo tudi sprejelo nov pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki pa je na novo določil definicijo, kdaj je pacient dejansko čakajoči nad dopustno čakalno dobo. In sicer smo rekli, da pacient dejansko nedopustno čaka takrat, ko je število dni čakanja daljše od najdaljše dopustne čakalne dobe. Se pravi, če je pri zelo hitro določena čakalna doba 30 dni, postane 31. dan pacient nedopustno čakajoč. Poleg tega smo tudi spremenili to najdaljšo dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti zelo hitro iz 14 na 30 dni, ker je to potrdila stroka, ker je to potrdil Zdravstveni svet in ker je to bilo bolj realno.

Zaradi spremembe pravilnika, zaradi teh sprememb definicij, ki sem jih omenila, se je zgodil v avgustu upad nedopustno čakajočih. Enkraten upad zaradi spremembe definicije. Zato tega upada ne smemo primerjati, se pravi števila po avgustu, od septembra naprej, s številom nedopustno čakajočih pred sprejetjem tega pravilnika. In tega na ministrstvu tudi nikoli nismo naredili, ker vemo, da je to sprememba v številu nedopustno čakajočih zaradi spremembe definicije nedopustno čakajočih.

Vsi podatki, ki smo jih prikazovali pri številu nedopustno čakajočih, so za to od 31. avgusta 2024 pa do februarja 2025, ko so zadnji podatki. Zdaj bodo kmalu podatki tudi za marec 2025. Dejstvo je, da se je v tem obdobju, se pravi od 31. avgusta po spremembi pravilnika do konca februarja 2025, število nedopustno čakajočih zmanjšalo, in sicer iz 34 tisoč 815 na 27 tisoč 25, torej za 22,4 %.

Zmanjšalo pa se je tudi število čakajočih v ostalih dejavnostih, ne le teh, ki jih spremljamo po 48. členu Uredbe. In sicer se je zmanjšalo za 9,7 % število nedopustno čakajočih na vse prve preglede.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Hvala ministrici za odgovor.

V bistvu, kar ugotavljamo v teh treh letih, pa ste vi, ministrica, tudi že večkrat opozorili, je, da se je vsa ta leta, desetletja v bistvu napačno vodilo čakalne vrste. In meni osebno je zelo nenavadno, da nam očitajo, ker želimo popraviti vodenje čakalnih vrst, da bo to vodeno na realen in pravi način, da nam na drugi strani to očitajo, da želimo postaviti transparenten seznam čakajočih. Jaz se zavedam, da se teh seznamov števila nedopustno čakajočih in sploh čakajočih ne da odpraviti, sploh ne čez noč. Čakalne vrste bodo v zdravstvu vedno prisotne. In kot ste že vi povedali, so seveda najbolj problematične tiste, ki so nedopustno dolge.

Verjetno, če vas vprašam, če ste zadovoljni, da je število nedopustno čakajočih takšno, kot je, verjetno niste. Mislim, da nihče v tej državi ni. Ampak je pa spodbudno to, kar ste zdaj povedali, da je ta vlada prvič s ciljanimi ukrepi uspela nekako brzdati to rast nedopustno čakajočih in jih celo zmanjšati, predvsem v nekaterih posegih.

Zdaj bi vas jaz, ministrica, prosila, da mogoče pojasnite:

Katere napake ste vse vi ugotovili pri dosedanjem vodenju čakalnih seznamov?

Kako odgovarjate na te zlonamerne insinuacije, da mi manipuliramo ali pa vi manipulirate s podatki, ki ste jih tudi v prvem delu odgovora nedvoumno predstavili?

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. VALENTINA RUPEL PREVOLNIK (ministrica za zdravje): Hvala.

Glede teh insinuacij o nekem zgolj administrativnem zmanjšanju jaz mislim, da je pač problem v slabem razumevanju oziroma nepravilni interpretaciji podatkov. Podatki o čakalnih dobah so zahtevni. Vemo, da so dokaj nepregledni, in ne moremo kar tako vprašati NIJZ za neke podatke, je treba natančno vedeti, o katerih podatkih govorimo, koliko vrst zdravstvenih storitev je vključenih, ali so to čakajoči na prve preglede, so nedopustno čakajoči, so vsi čakajoči in tako naprej. Kot je bilo pri prejšnjem poslanskem vprašanju rečeno, ne moremo kar tako opletati z besedami sem in tja, treba je pač govoriti resnico in povedati, za katere čakajoče gre, ali gre za nedopustno čakajoče in na katere vrste zdravstvenih storitev gre. In to je treba narediti previdno.

Bistvena sprememba metodologije, ki je izhajala iz tega, kar smo ugotovili, je predvsem v tem – tudi zdaj govorimo samo o številu nedopustnih čakajočih, ne govorimo več o čakalni dobi –, da smo ves čas, vseh 20 let ali pa še dlje govorili o čakalni dobi, ki se je izmerila glede na predviden okvirni termin, ki pa je bil določen, ne bom rekla namerno, pač pa tudi nenamerno iz različnih razlogov na nepravilen način. Kar pa mi želimo odmeriti, je pa realizirana čakalna doba, to pa je doba od trenutka, ko se pacient vpiše v čakalno knjigo, pa do trenutka, ko storitev dobi. Ugotovili smo namreč, da so realizirane čakalne dobe, se pravi tiste dejanske dobe, ko pacient čaka na storitev, krajše kot pa kot pa doba čakanja na prvi okvirni termin, veliko krajše. Zato smo tudi šli raziskovat in smo našli določene napake pri izvajalcih v informacijskih sistemih, ki jih sproti skušamo odpraviti, medtem pa ne želimo operirati z napačnimi podatki, ker vemo, da so napačni podatki o čakalnih dobah. Zato govorimo o nedopustno čakajočih, ki je prav tako dober kazalnik. Se pravi, vsi si želimo, da pač seveda ljudje ne čakamo predolgo, in pomembno nam je, da bi bilo število nedopustno čakajočih nič. Tako da je to začasen kazalnik, tudi se bo spremljal kasneje, zagotovo pa urejamo tudi to, da bomo lahko spremljali realizirane čakalne dobe.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Boste postavili postopkovni predlog? Ne. Hvala.

Sedaj pa vabim k besedi kolegico Suzano Lep Šimenko, ki bo zastavila vprašanje ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru.

Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za dano besedo.

Spoštovani minister za okolje, podnebje in energijo, lepo pozdravljeni!

V okviru državnega prostorskega načrtovanja je predvidena postavitev petih vetrnih elektrarn na območju Loga, konkretno v občinah Rogatec in Žetale, in sicer znotraj naravovarstvenega območja Natura 2000, kjer se nahajajo tudi pomembni vodni viri, med drugim tudi izvir reke Sotle. Predvidena je postavitev posamezne vetrnice do višine 220 metrov, kar seveda pomeni, da bodo po višini enakovredne ali celo višje od Donačke gore, ki meri v višino 882 metrov, kar bo seveda trajno spremenilo naravno podobo in pa vplivalo na značaj samega prostora.

Večina prebivalcev v občinah Rogatec in Žetale postavitvi teh vetrnic nasprotuje. Zaradi tega so se organizirale tudi posamezne civilne iniciative, ki seveda temu nasprotujejo. Kljub temu pa postopki umeščanja v prostor potekajo naprej, kar seveda odpira številna vprašanja o smiselnosti in o dolgoročnih učinkih tega projekta. Poleg tega se zastavlja tudi vprašanje, zakaj država še vedno nima jasne strategije, ki bi določila, da se objekti za izrabo obnovljivih virov energije umeščajo najprej na degradirana območja, v razne industrijske cone in na območja, ki so že trenutno drugače obremenjena. Trenutna praksa umeščanja obnovljivih virov energije pa poteka v veliki meri v neokrnjeno naravo, na kmetijska zemljišča, kar se mi seveda zdi skrajno neprimerno. Posledično to tudi vzbuja nasprotovanja prebivalstva na teh območjih in za umeščanje teh obnovljivih virov energije. Dodatno se v projektu vetrnih elektrarn Log pojavlja tudi vprašanje ekonomske upravičenosti, vetrovni pogoji na tem območju niso idealni, s čimer se seveda postavlja pod vprašaj rentabilnost take investicije.

Spoštovani minister, zanima me:

Zakaj se nadaljujejo postopki umeščanja vetrnih elektrarn na območju Loga, če se večina prebivalcev s tem ne strinja?

Zakaj država nima sprejete celovite strategije, ki bi postavljanje objektov OVE usmerila najprej na degradirana območja, industrijske cone, parkirišča in druge manj občutljive lokacije?

Katere strokovne študije vetrnih pogojev so bile opravljene konkretno za območje Loga?

Kdo jih je izdelal in kakšne so bile ugotovitve glede ekonomske upravičenosti teh vetrnih elektrarn?

Kako boste zagotovili dolgoročno varovanje ključnih vodnih virov na območju Loga?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala lepa, predsednica.

Hvala tudi poslanki za vprašanje.

Najprej glede strategij oziroma strateških načrtov. Država Slovenija ima ustrezne strateške načrte. Eden takšnih je nacionalni energetski podnebni načrt, ki je bil nedolgo nazaj, pred nekaj meseci nadgrajen, tudi poslan na Evropsko unijo oziroma na Komisijo, da se ga pregleda, ali je skladen s sprejeto uredbo in ali država Slovenija z zavezami, ki so zapisane v tem načrtu, dosega zastavljene cilje, ki si jih je sama postavila v skladu s sprejetimi direktivami oziroma uredbami. Hkrati imamo tudi prostorsko strategijo, imamo sprejeto državno podnebno strategijo. Vse te strategije predvidevajo tudi različne akcijske načrte. Obveščen sem, tudi pripravili so mi, da mora biti za vse te pobude, ki so dane na naše ministrstvo oziroma konkretno v tem primeru na Direktorat za energijo, najprej ta preverljivost zagotovljena, skratka, vsaka pobuda mora biti skladna z vsemi sprejetimi državnimi strategijami, z zakonodajo in akcijskimi načrti. In ta pobuda je bila. Imam še več, to je bilo v času vaše vlade, ta pobuda sprejeta, vložena je bila 2019, investitor, vem, da verjetno veste, da so to Dravske elektrarne Maribor. Kdo je izdeloval dokumentacijo? Podjetje URBIS, d. o. o., pripravljavec oziroma postopek se pa vodi pri ministrstvu za prostor, v tem primeru Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Zaenkrat smo v fazi, kjer se je odločba o celoviti presoji vplivov na okolje zahtevala. Odločba je bila izdana maja 2020, sklep o izvedbi DPN, to je pa to, kar sem prej omenil, je bil pa sprejet v času prejšnje vlade, julija 2020. Vemo, da imamo v Sloveniji prostorsko zakonodajo in okoljsko zakonodajo, kjer se morajo vsi ti postopki, ki se začnejo, v času poteka okoljsko presojati, ali so skladni z okoljskimi predpisi. Ti postopki zdaj tečejo. Težko je zdaj prejudicirati, kako se bodo ti postopki končali. Sam tudi ne bi zašel na to področje, ker bi s tem prejudiciral postopke, ki so v teku, in je treba samo strokovnim službam pustiti, da oddelajo to, kar imajo, delajo.

Oba pa veva, da vsi ti državni prostorski načrti trajajo leta. Žal to ni postopek, ki bi se hitro zaključil. Tudi vemo, da energetsko infrastrukturo prek državnih prostorskih načrtov umeščamo zelo zelo dolgo, še posebno če je zraven tudi energetska infrastruktura, v tem primeru tudi to je. Gre za omrežje, ki je linijski projekt, ki gre čez veliko parcel, in temu primerno se bo postopek zagotovo tudi podaljšal.

Res je, govori se o raznoraznih variantah, ampak trenutno smo v fazi, kjer bo potrebna najprej študija variant, in šele potem ko bo študija variant znana, se gre v stališče do pripomb, potem se seveda mora dopolniti vsa gradiva, se še enkrat odloča o vseh sprejemljivostih vplivov plana na okolje, šele potem se gre v javno obravnavo državnega prostorskega načrta. Vse to pa traja in vzame zelo veliko časa. Toliko za prvi del.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za prvi del odgovora, ki seveda ni bil popoln, zato prosim za dopolnitev.

Treba je razumeti, ljudje na območju Haloz živijo na območju Nature vsa leta. Zaradi varovanja določenih rastlin morajo kasneje opraviti posamezne košnje, ne dovoli se jim razpršena gradnja, na drugi strani pa, ne vem, država pride z nekim projektom umeščanja vetrnic, ki bistveno spremenijo kulturno krajino, in se seveda ljudje upravičeno sprašujejo, koliko je to upravičeno v ekonomskem smislu in kako velik vpliv bo to imelo na samo okolje, ki si ga vsekakor želimo tudi ohraniti. Mene zanima zakaj. Res je, našteli ste vse strategije, ki jih imamo, ampak zakaj se vsi obnovljivi viri prvenstveno ne umeščajo na degradirana območja, ki jih imamo v Sloveniji veliko. Zakaj je potrebno na gozdnata območja, zakaj je potrebno na območje Nature 2000, zakaj je potrebno na kmetijska zemljišča, če pa imamo številna degradirana območja v Sloveniji, kjer lahko na primeren način tudi proizvajamo električno energijo, čemur seveda nihče ne nasprotuje? Nasprotujemo pa seveda, kadar gre za resnično lepo gozdnato krajino, ki jo želimo ohraniti tudi za naše zanamce.

Zanima me torej:

Zakaj ne na degradirana območja?

Ali bo ta investicija na tej lokaciji dolgoročno ekonomsko smiselna in ali je to dejansko v korist državljanov?

In seveda niste odgovorili, kako boste zaščitili ključne vodne vire na tem območju.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala lepa.

Najprej še na prvi del, da nadaljujem. V postopku presoje vplivov na okolje se določi, kakšna so ta tveganja, in v tem primeru se potem tudi mora ravnati, ali je sploh projekt sprejemljiv ali ne. Sploh še nismo tam. Najprej je treba to ugotoviti, potem je treba ugotoviti, kakšni ukrepi lahko eventualno pomagajo za zmanjševanje vplivov na okolje, govorimo o negativnih vplivih na okolje.

Vprašali ste tudi za ekonomsko študijo. Vsa podjetja so zavezana, sploh pa državna podjetja so zavezana k temu, da se ima ustrezno donosnost projekta. Mi imamo v zakonodaji zapisano najmanj tri pa pol odstotkov. V tem primeru je bil ta projekt, takrat ko se je začel, verjetno v času vaše vlade je bilo to presojeno. Jaz si ne predstavljam, da tega kazalnika ne bi dosegli, ker Slovenski državni holding striktno zasleduje cilje dovolj velike donosnosti. Ampak je bilo preverjeno skladno s takrat veljavno zakonodajo.

Pitna voda. Če bo prišlo do presoje vplivov na okolje, ki bo to ugotovila, absolutno je treba to spoštovati, absolutno je treba gledati, da se primerno zaščiti. Velik poudarek pri umeščanju ravno v tem primeru dajejo na skrb javnosti. Menda so bile že tri javne razgrnitve v teh občinah, seveda se še nadaljuje ta postopek komunikacije s prebivalci. Tudi mi spodbujamo investitorja, da komunicira z javnostjo, predvsem z lokalno javnostjo, in da najdejo rešitve, ki bi čim bolj ustrezno naslovile morebitne negativne vplive, ki se bodo verjetno skozi presojo vplivov na okolje morali identificirati.

Spodbujamo tudi, da se omogoči lokalnim prebivalcem participacija v projektih v njihovih koristih, govorimo o ekonomskih koristih. Država ima zelo veliko subvencij pripravljenih, ena je 3 % od same proizvodnje, to je ta dolgoročna korist, o čemer ste spraševali. Druga je pa ta enkratna z uredbo, kjer gre za 200 tisoč za vsak inštaliran megavat. Upam, da sem pokril vsa vprašanja.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Ne boste? Ne boste. Hvala lepa.

Potem pa zdaj dajem besedo kolegici Anji Bah Žibert, ki bo postavila vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Pozdravljeni, ministrica.

Pravzaprav me veseli, da je v prostoru še vedno tudi minister za okolje, podnebje in energijo. Kajti ravno njihovo ministrstvo je tisto, kjer menijo, da za omenjeni projekt ni potrebna presoja vplivov na okolje. Pa bomo šli mogoče od začetka. Pred mesecem dni so eksperti posredovali odprto pismo Vladi Republike Slovenije, kjer so opozorili, da je kanal C0, ki se gradi čez vodonosnik v Ljubljani, sporen tako s pravnega vidika kot s tehničnega, predvsem pa z zdravstvenega vidika. Na ta odziv sem čakala mesec dni, s strani Vlade pa ga ni bilo. Tudi z vaše strani ne.

Spoštovana ministrica, vaša dolžnost je, da si prizadevate za krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanje bolezni. Kar je bilo o tem kanalu povedanega, pa je zelo pomembno. Izr. prof. dr. Miran Brvar s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana je jasno povedal, da ta kanal prinaša tveganja za onesnaženje čiste pitne vode. V odpadnih vodah se bo namreč število toksičnih snovi in kemikalij samo še nabiralo. Gre za rakotvorne snovi, te snovi delujejo tudi kot hormonski motilci ter povzročajo številna bolezenska stanja in okvare, človeškemu organizmu pa lahko škodujejo dolgotrajno. Profesorica, ki je prav tako podpisana pod ta poziv Vladi, da se kanal C0 ustavi, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak pa je med drugim povedala, da naš zdravstveni sistem ni sposoben, ni sposoben obravnavati toliko zastrupitev, če bi do tega prišlo. Do zastrupitve te vode pa bo prišlo, kajti ni kanala, ki ne spušča, in te snovi bodo pronicale do izvira oziroma do vodovodov.

Zato vas sprašujem:

Ali ste v zvezi s kanalom C0 in vplivom na zdravje ljudi s komerkoli govorili?

Ste pozvali strokovnjake na pogovor?

Kakšno je vaše mnenje kot tiste prve, ki bi morala biti tudi v vlogi varuhinje zdravja?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za vprašanje.

Ministrstvo za zdravje je v zadevi izgradnja in delovanje kanala C0 skladno z Zakonom o varstvu okolja pristojni mnenjedajalec za področje varstva človekovega zdravja v okviru presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. Se pravi, postopek presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki odloča o sprejemljivosti nameravanih posegov oziroma o tem, ali je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje. Se pravi, znotraj tega postopka je Ministrstvo za zdravje pristojni mnenjedajalec, in če mora podati mnenje, za to zaprosi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ker je bilo odločeno, da presoja vplivov na okolje, ki obsega tudi presojo vpliva na zdravje ljudi, za celoten projekt izgradnje kanala C0 ni potrebna, Ministrstvo za zdravje ocene, kakšen je vpliv na zdravje ljudi, ne more podati, ne more zahtevati od NIJZ.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa.

Ministrica, šokirana sem. Šokirana sem. Vi sploh ne veste, kaj je NIJZ izdal. Očitno ne. Če bi vedeli, česa takega ne bi danes povedali. Zdaj pa prvo. NIJZ je dvakrat izdal negativno mnenje, ki ga je ministrstvo podprlo. Ali verjamete NIJZ? Verjamete v strokovne odločitve NIJZ? To vprašanje je na mestu. Verjamete zdravnikom, ki so podpisali že leta nazaj, dve leti nazaj javno pismo, naj se kanal ustavi? Ali zaupate strokovnemu svetu UKC, ki je prav tako pozval, naj se kanal ustavi? In ni res. 2015, 2016 se je odločalo o tem, ali presoja vplivov na okolje, in se NIJZ oziroma ministrstva ni vprašalo za mnenje. 2020 je bil postopek ponovno in se jih je vprašalo in so dali negativno mnenje! Spoštovana, vaša vlada, v kateri vi sedite, pa ste zdaj odločali o tem, da ta postopek, se pravi presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ja, ni potrebna in ta sklep je sedaj v presojanju na, bom rekla, sodnih instancah. Ja seveda, spoštovana, toliko pa o kanalu C0 vem. Pod to se je podpisala gospa Sršenova in zadeva je prav tako na sodišču.

Zato vas še enkrat sprašujem:

Ali vi cenite strokovna mnenja in opozorila, da bo prišlo do zastrupitve vode za več kot 300 tisoč ljudi?

Povejte mi, če poznate načrt, povejte mi zdaj tukaj, ali obstaja, in če poznate načrt, kako bo prišlo do sanacije, če pride, in do te zastrupitve, kot sem povedala, bo prišlo, ker vse kanalizacije puščajo. Povejte mi, ali poznate načrt reševanja v takšnem primeru in od kod se bo zagotavljala voda za 300 tisoč ljudi in vse tiste, ki redno prihajajo v Ljubljano.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Obe mnenji NIJZ imam pred sabo na mizi, tako da ne morete reči, da ju ne poznam, ker ju imam. Obe mnenji nista mnenji o posledicah vpliva izgradnje kanala C0 na zdravje prebivalstva, ker se NIJZ s potekom trase ne strinja. To je bilo mnenje NIJZ v letih 2019 in 2020. Tako da mnenje NIJZ je že podano, govorim pa vam o tem, da je bilo odločeno, da presoja vplivov na okolje, česar nosilec je MOPE oziroma Arso, pač se je ta pristojnost spreminjala v zadnjih letih, ta presoja vplivov na okolje zajema tudi presojo vpliva na zdravje. Vendar ker postopek ne teče, mi pa smo znotraj Ministrstva za zdravje, pa je znotraj postopka mnenjedajalec, ne moremo v tem trenutku, kjer postopka ni, zaprositi NIJZ za mnenje.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o predlogu odgovora. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča.

Ministrica, spet zavajate. NIJZ je podal mnenje na podlagi poziva, ali je presoja vplivov na okolje potrebna. No in to mnenje je bilo, da na to sploh ne bodo odgovorili, ker se s celotno traso ne strinjajo, ker gre za tako veliko tveganje. In jaz vas nisem zdaj spraševala, da komentirate mnenje, jaz upam, da o mnenju vendarle verjamete stroki, ampak sem vas kot ministrico za zdravje, ki morate biti glasnica, ko gre za varovanje zdravja, ali boste karkoli storili, da se ta gradnja ustavi! To je vaša dolžnost, spoštovana, če stroka opozarja, da gre za varnostno tveganje. Spoštovana kolegica, v državi se ustavljajo projekti zaradi hroščev! Zaradi hroščev se ustavijo projekti, tukaj pa govorimo o zastrupitvi vode. Zdaj pa me zanima, ali ste tudi vi podlegli investitorju Mestna občina Ljubljana, ker vašega glasu o tem, da je ta kanal problem, nisem slišala.

Zato ker tega nisem slišala, bi bilo prav, da o tem, spoštovani, opravimo temeljito razpravo. Ker vendarle, še enkrat, v tej državi smo ustavili projekte zaradi žab, zaradi hroščev, zaradi ptic, manj problematične projekte, prej smo poslušali o vetrnicah. Tukaj gre za vodo, pitno vodo, ki bo onesnažena. Tu rešitve ne bo. Če bo ta kanal prišel v uporabo, bo ta voda uničena. In danes ne rešujemo nobenih greznic iz Ljubljane s tega področja. To sploh ni res. Prišle pa bodo greznice iz Medvod in Vodic, in to ne samo greznice, bom rekla stanovanj, ampak tudi industrije. Zdravniki opozarjajo, kaj vse se bo zgodilo. Zato bi pričakovala od vas jasen glas, tudi zato ker vsi poznamo, kakšno stanje je na področju zdravja. Predstojniki in tisti, ki se ukvarjajo z zdravjem, pravijo, da če pride do take zastrupitve, nimamo na razpolago zadostnih kapacitet. Že danes pacienti ležijo po hodnikih, ker ni kapacitet. Če bo prišlo do zastrupitve te vode, takšnih kapacitet nimamo. Kdo bo takrat reševal to situacijo?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v petek v okviru glasovanj.

Kolegica Tereza Novak bo zastavila vprašanje ministru za javno upravo mag. Francu Propsu.

Spoštovana kolegica, imate besedo, da zastavite vprašanje.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala lepa.

Spoštovani gospod minister, mineva že skoraj eno leto od stavke na upravnih enotah, ki je za nekaj časa kar otežila dostop državljanov do javnih storitev. Ker vem, da je bilo kar nekaj pozitivnih ukrepov že narejenih, mislim, da je prav, da o tem slišijo tudi državljanke in državljani.

Zato me zanima:

Kaj ste v času svojega vodenja Ministrstva za javno upravo storili za izboljšanje stanja na upravnih enotah?

Katere ukrepe ste sprejeli za izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene ter za večjo dostopnost storitev za uporabnike javnih storitev?

Kako in kje bomo boljšo organizacijo občutili prebivalke in prebivalci Slovenije?

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa, predsedujoča.

Spoštovana poslanka, hvala lepa za vprašanje. Res je, kot ste navedli, junija lani se je začela stavka na upravnih enotah, s katero so bile v enem delu motene storitve za državljane. Vemo, da so upravne enote samostojni organ državne uprave in so v bistvu razpršene po celotni Sloveniji. Vemo tudi, da je na upravnih enotah, kar se tiče pripada, različno število zadev, ki jih je potrebno urejati. Seveda je bil naš cilj, ko smo se soočili s težavami nedostopnosti teh storitev, da, bom rekel, storitve poskušamo čim manj moteno zagotavljati za državljane. Zaradi tega smo takrat takoj stopili v to, da smo začeli pogajanja s sindikati, sklenili stavkovni sporazum, ki je v bistvu dogovoril nekatere zadeve in vključil tudi predstavnike zaposlenih oziroma sindikate v te rešitve, in potem kontinuirano začeli izvajati te zadeve.

Med drugim moram reči, da smo tukaj naleteli na dosti visoko stopnjo razumevanja tudi na strani posameznih resorjev, ki določena področja na upravnih enotah pokrivajo, tako na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer pokrivajo področje tujcev, orožja in ostalega, kot tudi na področju prostora in okolja, kjer imamo resorno ministrstvo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Pri ostalih ministrstvih smo ravno tako poskušali zagotavljati, bom rekel, neko kontinuirano dogovarjanje. S tem namenom so bili tudi potem v nadaljevanju sprejeti določeni ukrepi, ki so omogočili to, da smo v lanskem letu potem uspeli zmanjšati zaostanke, nenazadnje tudi na področju tujcev, recimo z zakonom o interventnih ukrepih za delovanje upravnih enot z dveh mesecev na približno 14 dni oziroma dva tedna.

Z aktivnim delovanjem Ministrstva za javno upravo in naše Službe za upravne enote smo z digitalizacijo in povezavo sistemov, ki, bom rekel, podpirajo delovanje upravnih enot, zagotovili tako izboljšave na evidenci pravnomočnih sodb oziroma dostopa do teh kot na evidenci sklepov o prekrških. S prilagoditvijo zakonodaje smo seveda, tako kot sem že rekel, tudi izboljšali stanje na področju tujcev, voznikov, vozniških kvalifikacij in podobnega, z notranjo optimizacijo znotraj upravnih enot pa smo seveda šli v smer, da izboljšujemo arhiviranje, dosegamo neko optimizacijo na področju geografskih enot, registra kmetijskih gospodarstev in evidenc. Uspeli smo na isti način tudi povečati število izobraževanj s strani resornih ministrstev za zaposlene na upravnih enotah, s čimer zagotavljamo to, da se postopki, ki jih izvajajo upravne enote, izvajajo na približno enak način ne glede na to, kje se izvajajo, kar seveda hkrati olajša delo, bom rekel s temi enotnimi navodili s strani resorjev, tudi uradnikom.

Lahko povem tudi, da je bila v tem času sprejeta sprememba plačnega zakona, s čimer smo tudi zagotovili, da so bili referenti na upravnih enotah ovrednoteni višje kot v ostalem javnem sektorju. Lahko povem, da se je število zaposlenih povečalo z leta 2020 na 2024 za približno 50, da je delež svetovalcev znotraj teh, ki zasedajo delovno mesto svetovalec ali višji svetovalec, zraslo, število referentov je padlo. Imeli smo tudi nekaj težav oziroma rešujemo stvari v povezavi z upokojitvami na upravnih enotah in zagotavljamo tudi prostorske pogoje na tistih upravnih enotah, kjer smo ugotovili, da so lahko tudi prostorski pogoji razlog za to, da bi bilo delo ovirano oziroma bi bile storitve za državljane slabše opravljene.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, želite dopolniti? Ne. Hvala.

Kolega Zoran Mojškerc bo zastavil vprašanje ministru za finance Klemnu Boštjančiču ter ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru.

Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Podpredsednica, hvala za besedo, vendar gospod minister za finance ni prisoten.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Minister spremlja in pride.

Nadaljevanje ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Aha, okej.

Spoštovana gospoda ministra!

V Sloveniji imamo glede na nekatere sosednje države precej višje cene naftnih derivatov, pa se bom omejil zgolj na Hrvaško, kjer je cena dizelskega goriva kar 16 centov nižja kot v Sloveniji. Pri nas je trenutno 1 evro 55 za liter, medtem ko je pri sosedih ta cena 1 evro 39. Kar pomeni, da pri tisoč litrih natočenega goriva posameznik prihrani strošek 160 evrov. Zakaj omenjam dizelsko gorivo? Zaradi tega ker je to pogonsko gorivo najbolj uporabljano v transportu. Na primer tovorno vozilo, ki pride s četrtino polnega rezervoarja čez našo mejo iz Avstrije, lahko prevozi celotno našo državo in potem precej ceneje napolni svoj rezervoar na Hrvaškem. Poleg tega je pomemben še naslednji podatek, in sicer da je na sosednjem Hrvaškem marža po litru prodanega goriva za naftne trgovce skoraj še enkrat višja kot pri nas, ob že omenjeni nižji ceni.

Tu pridem do prvega dela vprašanja, in sicer najprej za ministra za finance, zanima me:

Ali se vam ne zdi, da bi se ob nižjih cenah goriva, zaradi katerih bi potem imeli tako imenovani bencinski turizem, kot smo ga nekoč v naši državi že poznali, v državno blagajno nateklo precej več denarja od trošarin zaradi večje količine prodanega goriva?

Za gospoda ministra za naravne vire in prostor. Naftni trgovci se že dlje časa pritožujejo nad višino marže, ki jim jo določa država. Posledično pa so manjši bencinski servisi, predvsem na podeželju, nerentabilni in se jih zapira.

Tu bi vas prosil za pojasnilo:

Kaj bo država ukrenila, da do zapiranja te kritične infrastrukture na podeželju v bodoče ne bo več prihajalo?

Ker naftni trgovci so namreč napovedali, nekateri servisi so se že zaprli, v bodoče pa pričakujejo še več zaprtij manjših bencinskih servisov.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Najprej bo na vaše vprašanje odgovarjal minister za finance.

Spoštovani gospod Boštjančič, imate besedo. Izvolite.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): Spoštovani poslanec oziroma vsi spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Hvala za vprašanje.

Na nek način je vprašanje malo kontradiktorno, ker prvo pa drugo ne gresta čisto skupaj. Ker če sem prav razumel, je prvo vprašanje, kaj bi naredili, da bodo cene nižje, drugo pa je o maržah, ki seveda vplivajo na poslovanje posameznih bencinskih servisov, če sem iz tega ven [prav] razumel, bi bile lahko višje. Cena je sestavljena iz več elementov in marža in trošarine sta pomembna elementa pri cenah goriv. Gre za enega najbolj pomembnih virov polnjenja proračuna. Dejstvo je najprej – pa bom kratek v tem uvodnem delu – obdavčitev energentov je urejena v Zakonu o trošarinah, kjer se v bistvu prenaša EU direktiva. Torej minimalna trošarina oziroma minimalna raven obdavčitve energentov je določena z EU direktivo in potem imamo nek manevrski prostor do 50 %. V slovenski politiki, ki jo zasledujemo in se s tem v resnici kar precej ukvarjamo, ves čas ravno pri naftnih derivatih sledimo, kaj se dogaja v sosednjih državah. Cene naftnih derivatov se sicer spreminjajo, ampak maloprodajne cene so večinoma blizu hrvaških pa nižje kot v vseh ostalih sosednjih državah. Razlika v Sloveniji je, da ima Hrvaška regulirane cene na vseh bencinskih servisih, Slovenija jih pa nima na avtocestnih, torej na avtocestnih lahko določajo trgovci maržo samostojno. Zaradi tega so seveda tudi cene v Sloveniji na avtocestah bistveno višje, kot so izven avtocest, na Hrvaškem so pa iste na avtocestah in izven cest.

Tudi to vprašanje, se strinjam, predvsem v zvezi z vozniki kamionov – seveda, brez težav gredo čez Slovenijo, ne da natočijo gorivo – je zelo pomembno. Je pa dejstvo, da večina teh, če tanka, tanka na avtocestah. Ne vem, ali gre pobuda v smeri, da bi tudi na avtocestah, kot je nekoč bilo, regulirali cene, tako kot so izven avtocest. To je neka pot, ampak kakorkoli. Tudi glede tega, seveda, trgovci so nezadovoljni z višino marže, ampak trgovci so vedno nezadovoljni z višino marže oziroma s tem, da je regulirana. Mi verjamemo, da ta marža, ki sicer res ni visoka, absolutno pokriva njihove stroške in omogoča tudi razvoj. Večkrat sem jaz to tudi javno povedal, absolutno, maloprodajne cene je potrebno primerjati med sabo, zaradi tega ker, tako kot ste rekli, kupce ali pa voznike kamionov in avtomobilov, ki se vozijo čez Slovenijo, prav malo briga, kako je sestavljena cena, zanima jih samo maloprodajna cena na koncu. Na drugi strani je pa dejstvo, da je glede te debate glede marž in kako visoke so, Slovenija zelo specifična država. Slovenija je na trgu naftnih derivatov, torej bencinskih servisov, mislim, da prvi ali drugi najbolj oligopolen trg v Evropi. Torej, konkurenca v Sloveniji je bistveno manjša kot v drugih državah in je to glavni razlog, zakaj mislimo, da je smiselno regulirati marže v Sloveniji, recimo v primerjavi z neko Avstrijo, kjer jih ne.

Tako da ... Bojan?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Magister Kumer, izvolite.

Minister Boštjančič, mikrofon.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala.

Mogoče še to, kar tudi nas zadeva. Marža, tako kot je že tudi moj predhodnik minister za finance pravilno ugotovil, večja kot bo marža, višja bo cena za končnega potrošnika, potem ne bomo dobili visokih oziroma nizkih cen. Ker sem razumel, da vaše vprašanje ne gre v smeri, da so marže prenizke. To se pravi, pozivate k povišanju marže, k povišanju cene za končne potrošnike. Mi menimo, da zdaj pri tej marži glede na trg, ki je v Sloveniji, ki je specifičen, je zelo prehoden, to je res, vendarle moramo upoštevati upoštevni trg na avtocesti, kjer mi ne reguliramo. Tam se lahko trgovci postavijo skladno s upoštevnim trgom. Vemo, da je na zahodu marža in tudi cena precej višja, enako severno od nas, in oni sami s svojo strategijo postavljajo drobnoprodajno ceno. Jaz ne verjamem, da bi se en bencinski servis zaradi enega centa marže zapiral.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Seveda z odgovorom nisem zadovoljen in bi prosil za dopolnitev.

Ob nižji ceni bencina na Hrvaškem imajo tam trgovci cirka 14 centov po litru, medtem ko pri nas dobi trgovec zgolj 8 centov po litru. Zdaj mi pa to razložite, kako je to možno. Saj smo v končni fazi na istem skupnem trgu Evropske unije.

Gospod Kumer, jaz sem govoril pri vprašanju za vas, da predvsem vlagamo milijarde evrov v ohranjanje poselitve podeželja, potem pa naftni trgovci zaradi nizkih marž zapirajo manjše bencinske servise. Takšen je na primer bil primer pri nas v naši občini v Rovtah, kjer imajo zdaj okoliški kmetje, predvsem gre tukaj za kmete, najbližjo črpalko 15 kilometrov stran, do katere lahko pridejo zgolj po ovinkastih cestah. Tudi zaradi zelenega prehoda ne vem, kako gre to dvoje skupaj. Ker bodo traktorji vozili po lokalnih cestah in imeli večje emisije, kakor če bi bili samo na polju pa bi jim bilo gorivo bolj dostopno.

Še enkrat, jaz nimam problema, če začnemo regulirati cene tudi na avtocestah, tako kot imajo na sosednjem Hrvaškem, ampak želel bi odgovor na vprašanje, kako imajo lahko na Hrvaškem ob nižjih cenah trgovci večjo maržo, pri nas pa to ni možno.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Najprej bo na vašo dopolnitev odgovarjal mag. Bojan Kumer.

Izvolite, minister.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Mi imamo pa nižjo kot Italija pa nižjo kot Nemčija in nižjo kot Avstrija in tako naprej. Vsak trg je zelo specifičen. Glede na to, da gre za izrazito tržno dejavnost, mi vsak liter naftnega derivata uvozimo, skladno s posamezno strategijo posameznega trgovca se tovrstni naftni derivati nakupujejo tako, kot ima posamezen naftni trgovec svojo strategijo. Lahko da ima na Hrvaškem drugačno, kot jo ima pri nas, lahko je tu nekaj centov, ne more biti tako velika razlika, kot ste sami ugotavljali. Plus tega pa naš trg nima tako velikih skladišč, da lahko premosti razne špice, ki se dogajajo mogoče znotraj dnevnega trgovanja. Pa ne trdim, da je to razlog, samo potrebno je pogledati specifiko posameznega trga.

Hkrati tudi vemo, da predelava določenih naftnih derivatov pri nas ni mogoča, medtem ko na Hrvaškem deloma je. Veliko je različnih lastnosti, ki vplivajo na končno maloprodajno ceno. Marža je samo en sestavni del, tako kot je minister za finance rekel, trošarina je drugi del, sam energent tretji del, tržna politika četrti del. Kako so poseljeni sami centri oziroma maloprodajna mreža, tudi ni odvisno, na naših ministrstvih je to bolj ministrstvo za gospodarstvo ali pa del strategije, ki bolj spada pod upravljanje slovenskih državnih podjetij. Moram pa povedati, da imajo kljub temu trgovci milijonske dobičke. Gre za to, da odločijo, kam bodo ta dobiček vlagali. Jaz menim in spodbujam, da se ta mreža čim bolj ohranja. Še več, da se jo racionalizira v smeri, da smo čim bližje končnemu potrošniku.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Minister Klemen Boštjančič, še za dopolnitev, če imate karkoli.

KLEMEN BOŠTJANČIČ (minister za finance): Glede na to, da je bilo navedeno samo trošarinska politika, nisem vedel točno, kaj bo vprašanje. Če bi vedel, da gre za primerjavo slovenskih pa hrvaških maloprodajnih cen naftnih derivatov, bi pripravili analizo, lahko vam jo tudi pošljemo, ni nobena težava. Poleg tega, kar je kolega Kumer povedal, je vgrajenih v ceno energentov še nekaj drugih dajatev, CO2 dajatev, prispevek URE, prispevek OVE. Skratka, vse skupaj je treba pogledati pa analizirati, nobene težave, da vam to pošljemo pa pogledamo.

Je pa tako, saj pravim, generalno je pri maloprodajnih cenah med Slovenijo in Hrvaško ta razlika, da imamo mi regulirano samo izven avtoceste, oni imajo vse. Zaradi tega so seveda tam tudi, verjetno en del razloga pri maržah, marže višje. Je pa dejstvo, da če bi primerjali, kakšne marže imajo trgovci na avtocestah v Sloveniji in na Hrvaškem, so pa seveda bistveno višje v Sloveniji, ker jih prosto oblikujejo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo.

Seveda bom podal postopkovni predlog, da se na eni izmed naslednjih sej opravi razprava o tej trošarinski politiki. Sam se namreč spominjam davnega leta 2008, ko se je menjala vlada, prišla je finančna kriza in pred tem je imela ob nespremenjenih pogojih – ker to, kar je gospod Kumer povedal, smo imeli tudi takrat, se pravi, nismo imeli svoje lastne predelave – kljub vsemu je imela takrat Slovenija najcenejše naftne derivate v primerjavi z vsemi svojimi sosedami, tudi s Hrvaško. Potem, ker je prišla finančna kriza, je bilo na hitro treba polniti državni proračun, se je pa zadeva obrnila in od takrat naprej iz tega ne moremo ven. Še zmeraj podpiram idejo, da bi se šli v Sloveniji neke vrste bencinski turizem, ker če se spomnimo let nazaj, so iz sosednje Italije na veliko k nam hodili točit bencin in so za ceno tanka dobili še kosilo. Tako da ima to več učinkov, tudi na pobran DDV in gostinstvo.

Zato bi prosil, da o teh zadevah na eni izmed naslednjih sej opravimo razpravo. Hkrati pa minister, če mi lahko pošlje to analizo, bi bil pa zelo vesel.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek v okviru glasovanj.

Kolegica Iva Dimic bo zastavila vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Spoštovana kolegica, imate besedo.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.

Spoštovani ministrski zbor, spoštovana ministrica!

Zobozdravstvo je del našega javnega zdravstvenega sistema, ki pa se bo zaradi samovolje in samovoljne odločitve ZZZS, pa tudi neukrepanja Vlade, najhitreje sprivatiziralo v Sloveniji. Zakaj je to tako? Evropski predpisi so državam članicam naložili umik amalgamskih zalivk in njihovo nadomestitev z belimi. To bi torej pomenilo, da če je pacientu v javnem zobozdravstvu amalgamsko zalivko krilo zdravstveno zavarovanje, bi morala zdravstvena zavarovalnica skupaj z odločevalci poskrbeti, da bo enako veljalo tudi za bele zalivke. Vendar je ZZZS enostransko določil ceno belih zalivk. To je storil neutemeljeno in nestrokovno. Ta sprememba cen belih zalivk po mnenju več kot 300 zobozdravnikov v Sloveniji pomeni resen poseg v pravice pacientov in slovenski zobozdravstveni sistem. Predpisane cene namreč ne temeljijo na realnih stroških materiala, standardov dela slovenskih zobozdravnikov v javni mreži. Ta poseg ZZZS se seveda razume kot vodenje zobozdravstva v privatizacijo. Kljub večkratnim opozorilom in pozivom k uskladitvi cen z realnimi finančnimi izračuni zobozdravniki niso prejeli ustreznih zagotovil in predlogov rešitev, ki bi omogočali nadaljnje izvajanje zobozdravstvenih storitev pod vzdržnimi pogoji. Naj povem, da imamo pravico do zdravstvenega zavarovanja vsi državljani, zato ker je to del pravice, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in vsi, ki vplačujemo za obvezno zdravstveno zavarovanje, imamo tudi to pravico.

Zato me zanima:

Kako boste, spoštovana ministrica, zagotovili, da bomo v okviru javne mreže imeli kakovostne in dostopne zobozdravstvene storitve tudi v prihodnje?

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za vprašanje.

Cene zobozdravstvenih storitev vključujejo stroške dela, materialne stroške in stroške amortizacije. Tu gre za neke standardne postavke, ki so vedno vključene v ceno zdravstvenih storitev. Zavod za zdravstveno zavarovanje te cene zdravstvenih storitev stalno posodablja glede na spremembe na posameznih postavkah, skladno z določbami Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako se je na primer vrednost programa, tu govorimo o enem timu, zobozdravstva za odrasle od leta 2017, ko je znašala 110 tisoč evrov, v sedmih letih povečala za 49 % in je v letu 2024 znašala 164 tisoč evrov. Seveda pa se bo glede na predvideno rast plač oziroma glede na spremembo stroškov na drugih postavkah povečala na več kot 175 tisoč evrov v letu 2025. Tako da ZZZS sproti posodablja cene tako materialnih stroškov kot stroškov dela, kot tudi amortizacije.

S ciljem zagotavljanja boljše dostopnosti ministrstvo v uredbi, to je spet Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, vsako leto čim bolj krepi in širi javno zobozdravstveno mrežo. Tako se je recimo v zadnjih sedmih letih, od leta 2017, povečalo število ambulant v zobozdravstvu, ki so financirane prek ZZZS, in sicer za 108 dodatnih ambulant. To je s tisoč 132 v letu 2017 na tisoč 240 ambulant v letu 2024. Prav tako se je povečalo število koncesij. Koncesije za zobozdravstvo so na primarni ravni, ampak Ministrstvo za zdravje potem vedno izda soglasje k podelitvi koncesije. Recimo v letu 2022 smo imeli 10 soglasij h koncesijam, 2023 štiri, 2024 pet, v letu 2025 pa 13. Tako da bi težko rekli, da interesa za koncesije na področju zobozdravstva ni.

V letu 2024 je bilo za področje celotnega zobozdravstva namenjenih 223 milijonov evrov, kar je za 89 milijonov evrov oziroma za 67 % več kot v letu 2017. Skladno z navedenim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej spremljal stroške, recimo v rasti tako plač kot materialnih stroškov, kot amortizacije, in posodabljal obračun zobozdravstvenih storitev glede na spremembe stroškov. Pri belih plombah v primerjavi s prej seveda zdaj le-te gredo v obvezno zdravstveno zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje je izračunal cene na osnovi teh treh stroškovnih postavk. Večkrat se je tudi dobil z zobozdravniki. Nazadnje so se dogovarjali, prisotno je bilo tudi Ministrstvo za zdravje, o nekem dvigu cen. Ta pogajanja oziroma dogovarjanja pa zaenkrat še niso zaključena. Toliko zaenkrat.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.

Hvala vam za ta odgovor. Pa vendarle sem jaz prepričana, da vsi tisti, ki smo odvisni od javnega zobozdravstva ali pa od tega sistema, nismo zadovoljni z odgovorom. Zakaj? Zato ker nekaj je narobe v sistemu zobozdravstva. Največkrat slišimo, da zobozdravniki svoje programe opravijo že v septembru ali pa že do septembra v tekočem letu. Ortodontija ima ene najdaljših čakalnih dob v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu. Lahko rečem, da tudi če pogledamo z druge strani, kaj bi pomenilo nedostopno javno zobozdravstvo za ljudi, za slabo ustno zdravje prebivalcev, velika tveganja, se mi zdi, da je potrebno pogledati tudi na zdravstvene izdatke, ki ste jih sicer omenili. Pa vendarle mislim, da obstoječa struktura cene ne upošteva današnjih stroškov obratovanja zobozdravstvene organizacije in standardov in vodi v nerentabilnost zdravstvenih organizacij, na kar opozarja tudi pismo zobozdravnikov, ki smo ga prejeli. Temeljijo namreč na strukturi cene, ki izhaja iz zelene knjige iz leta 1979 in ne upošteva današnjih stroškov obratovanja zobozdravstvene ordinacije in standardov. Se pravi, da bo lahko nadaljevanje s takšno prakso resno ogrozilo kakovost, varnost in strokovno izvedbo zobozdravstvenih pregledov in zmanjšalo dostopnost zobozdravstvenih storitev, do katerih pa smo seveda državljani, ki vplačujemo v naš javni zdravstveni sistem, upravičeni. In seveda se ne strinjamo, da je nedostopnost domačega javnega zobozdravstva velika, financira pa se zobozdravstvene storitve naših državljanov v tujini. Plačilo določenih naših zobozdravstvenih storitev je v Sloveniji nižje, kot je plačilo, ki ga ZZZS opravi na primer za zdravljenje koreninskih zob. V tujini je pa višja. Se pravi, da nekaj ponovno tukaj ne gre skupaj in torej denar pošiljamo v tujino.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Povedala sem že, da se cene nadgrajujejo, tako to, da cene ostajajo iste, da standardi ostajajo isti, enostavno ne drži. Cene ZZZS spreminja, prav navedla sem, za koliko so se cene povečale, za koliko so šla sredstva gor, za koliko so se razširili timi. Tako da, da se nič ne dogaja na področju zobozdravstva – glede na to, koliko se je povečalo število timov in za koliko se je povečalo število podeljenih koncesij, ne moremo reči, da se nič ne dogaja in da zobozdravniki ne delajo dobro. To ni res.

Ministrstvo za zdravje pa seveda podpira tudi razvoj novih programov v okviru udejanjanja strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni tako na področju preventivnega zobozdravstvenega varstva kot tudi za otroke, mladostnike in odrasle. Sprejeli bomo tudi nov pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Vsi ti ukrepi, ki sem jih navedla, od širjenja mreže do novih timov, do soglasja h koncesijam, ki jih v občinah razpisujejo kot koncesije, so usmerjeni ravno v zagotavljanje dostopnosti, se pravi v širitev javne zobozdravstvene mreže.

Kar se pa tiče vprašanja glede napotovanja oseb v tujino, to ste že večkrat izpostavili, gospa poslanka, je dejstvo, da veste, da imamo v Sloveniji sistem, kjer imamo javne zdravstvene zavode, koncesionarje, ki so v javni zdravstveni mreži, in potem imamo čiste zasebnike na zasebnem trgu. Če bi mi v tem trenutku v primeru, ko nekdo nedopustno dolgo čaka in ima pravico iti v tujino, ta program prestavili k zasebniku na zasebnem trgu, to enostavno poruši sistem. Zato ker imamo koncesionarje, ki so zasebne gospodarske družbe in ki morajo za to, da lahko črpajo oziroma delajo programe z javnim denarjem, izpolnjevati določene pogoje, da lahko dobijo koncesijo. Torej, mi ne moremo zdaj tega širiti na tak način, da bi enostavno izenačili zasebnike in koncesionarje, če smo se odločili, da bomo imeli javno zdravstveno mrežo, v kateri so javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, pač imamo tak sistem, ki je nekoliko poseben, različen od drugih držav. Glede na to moramo tudi pri vseh nadgraditvah oziroma ureditvah, ki jih sprejemamo, upoštevati oziroma izhajati iz sistema, ki ga imamo v Sloveniji. Odločitev je bila sprejeta taka, kot je bila. Definitivno pa jaz mislim, da se bodo pogajanja glede teh belih plomb nadaljevala.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.

Ja, ker mislim, da je potrebno razumeti tudi napovedi zobozdravnikov, ker če bo sistem, ki ga trenutno pelje ZZZS, kar se tiče postavljanja cen za bele zalivke, obveljal, namerava kar tretjina zdravnikov delno ali v celoti vrniti koncesijo. To pomeni, da bo nekaj 10 tisoč ljudi čez noč izgubilo izbranega zobozdravnika in s tem dostop do javnega zobozdravstva. Še enkrat bi rada povedala, kaj se dogaja, da bi bila situacija še bolj absurdna, ZZZS zaradi nedostopnosti domačega javnega zobozdravstva financira zdravstvene storitve naših državljanov v tujini. Denar torej pošilja iz države bodisi zasebnikom ali javnim zavodom v tujini, namesto da bi s tem denarjem dostopnost do zobozdravnika izboljšal doma.

Jaz mislim, da je potrebno o tem opraviti razpravo in seveda tudi ukrepati, da lahko pravice, ki jih imamo državljani iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker v to zdravstveno blagajno vsi vplačujemo, tudi koristimo v Sloveniji.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek v okviru glasovanj.

Kolegica Sandra Gazinkovski, ki bo zastavila vprašanje ministru za notranje zadeve gospodu Boštjanu Poklukarju.

Spoštovana kolegica, imate besedo. Izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica.

Lep dober dan vsem skupaj!

Spoštovani gospod minister, obiskovanje nočnih klubov in drugih sorodnih gostinskih obratov ter glasbenih festivalov oziroma prireditev je še posebej med mladimi v Republiki Sloveniji zelo priljubljena oblika preživljanja prostega časa. V preteklosti pa smo bili žal že priča tragičnim dogodkom, ki so terjali smrtne žrtve in so bili neposredno posledica neupoštevanja področnih zakonskih predpisov in uredb ali celo zavestnega kršenja varnostnih protokolov, še posebej tistih, katerih uvedba in izvajanje je povezano z določenimi stroški lastnikov oziroma upravljavcev lokalov ali organizatorjev dogodkov. Tragičnim dogodkom, še posebej tistim, katerih posledica je bila izguba človeških življenj, je vsakokrat sledilo vprašanje oziroma poziv k subjektivni in objektivni odgovornosti, pobuda za zaostritev področnih predpisov in varnostnih protokolov, krepitev inšpekcijskih nadzorov in drugih ukrepov, ki pa so za žrtve in njihove svojce prišli seveda prepozno. Od najbolj tragičnih dogodkov v Republiki Sloveniji je minilo že kar nekaj let, a so nas nedavne okoliščine, v katerih so zaradi, milo rečeno, malomarnosti posameznikov ponovno ugasnila človeška življenja, v slovenski javnosti ponovno obudile javno razpravo o izvajanju in nadzoru ter ustreznosti veljavnih varnostnih protokolov, o morebitni potrebi po spremembi, nadgraditvi ali zaostritvi zakonskih predpisov in uredb, in sicer s ciljem preprečitve novih tragičnih dogodkov.

V ta namen vas, spoštovani minister, sprašujem:

Kako ocenjujete varnost v nočnih klubih, lokalih, na festivalih in drugih sorodnih prireditvah v Republiki Sloveniji?

Katere ukrepe boste sprejeli v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti?

Hvala za vaš odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Spoštovana gospa poslanka, hvala lepa za vaše vprašanje. Seveda je bil že sam uvod v vaše vprašanje pravzaprav zelo poveden, kajti nesreča nikoli ne počiva, žal pa je v kraju Kočani v Severni Makedoniji prišlo do katastrofe, ki si je pravzaprav nihče ne želi. Seveda je kot država tudi Republika Slovenija v tem primeru ukrepala. Naj povem, da sem tisto žalostno jutro, ko sem tudi sam v medijih prebiral žalostne novice v zvezi s tem nočnim klubom v Severni Makedoniji, seveda takoj, ko je bilo več znanega, tudi izrekel sožalje ministru za notranje zadeve Severne Makedonije gospodu Toškovskemu. In nenazadnje sem tudi vesel, da je Slovenija solidarna, takoj se je vključila v pomoč prek mehanizma civilne zaščite in prevzela štiri osebe v oskrbo v klinični center v Ljubljani in v Mariboru.

Takoj v ponedeljek zjutraj mi je glavna inšpektorica za notranje zadeve že takoj povedala odločitev, da Inšpektorat za notranje zadeve odhaja v preventivno akcijo izrednih inšpekcijskih nadzorov gostinskih lokalov na območju celotne Republike Slovenije. To je pravzaprav ukrep, ki smo ga takoj po samem dogodku v Severni Makedoniji tudi aktivirali na Ministrstvu za notranje zadeve in seveda na inšpektoratu, ki je pristojen za to in obravnava skozi celo leto po sami zakonodaji, torej po Zakonu o zasebnem varovanju in Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah in seveda v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih, in je od lani od 1. 1. 2024 do 18. 3. 2025 na območju celotne države že izvedel skupaj 83 inšpekcijskih nadzorov. Torej, inšpektorat vseeno deluje. Prej ste me vprašali, kako ocenjujem samo stanje na tem področju, ocenjujem ga vseeno kot stabilno. Mi v zadnjih letih nismo imeli nekih večjih težav po tistem dogodku v enem od teh klubov tukaj v bližini Ljubljane, torej v primeru Lipa, kjer se je seveda tudi sama področna zakonodaja spremenila, pa vendar smo šli še enkrat preverit ta segment varnosti v nočnih klubih oziroma v lokalih, ki imajo programe, nastope, koncerte in kjer se zbira večje število ljudi.

Naj tudi povem, da smo pristopili že takoj po novem letu, ker so nas pravzaprav v času veselega decembra številni opozarjali na pirotehniko, na zaostrovanje politike do same pirotehnike, smo tudi v tem primeru šli še dodatno preverit Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki določa ravnanje s pirotehniko v zaprtem prostoru. Mi bomo tudi v tej luči spremembe oziroma novele Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih seveda preverili samo zakonodajo in jo tudi zaostrili. Moram vseeno povedati, da ni samo Inšpektorat za notranje zadeve aktiven v nočnih lokalih in klubih, ampak je aktivna tudi Policija, in sicer, predvsem se sooča s problematiko varnostnikov brez licence in s točenjem alkohola vinjenim osebam ter z vnosom nevarnih predmetov in prepovedanih drog na samo prizorišče. To je pravzaprav nekaj, kar dela policija stalno tudi v tem segmentu, na teh javnih zbiranjih. Zato smo pravzaprav še posebej pozorni ravno zaradi te katastrofe, ki se je na žalost zgodila v Severni Makedoniji, da tudi v Sloveniji obravnavamo predvsem ta del javnega zbiranja oziroma zbiranja v javnih lokalih, na prireditvah, da ne bi prišlo do take katastrofe, kot se je pravzaprav zgodila v Severni Makedoniji, zato smo šli v preventivni ukrep. Nimam še poročil, kajti inšpektorat je šele prejšnji teden začel preverjati, pa vseeno, ko bomo naredili samo evalvacijo dogajanja, bomo seveda tudi prilagodili ukrepe, tudi zakonske, če bo to potrebno.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Kolega Tomaž Lisec bo zastavil vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje dr. Vinku Logaju.

Spoštovani kolega, imate besedo za vprašanje. Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovani vsi ministri, ministrica, predvsem pa spoštovani minister za področje šolstva!

Še enkrat bom ponovil tisto, kar ponavljam že skoraj tri leta. Na žalost nimamo normativnega programa dela Vlade in tako nam na žalost prevečkrat ostanejo na voljo samo poslanska vprašanja, kjer posamezne ministre sprašujemo, kje, kaj, kdo, kako in predvsem za koliko evrov se bo kakšna stvar dogajala. Danes vam želim zastaviti nekaj vprašanj glede področja srednjega šolstva v Republiki Sloveniji. Pred sabo imam koalicijsko pogodbo, področje predšolske vzgoje, osnovno in srednje šolstvo, glasbeno šolstvo, višje šolstvo ter vseživljenjsko učenje, ampak ne najdem nekega konkretnega predloga o tem, kar vas želim vprašati.

Zanima me:

Kakšne so bile investicije v infrastrukturo na področju srednjega šolstva v letu 2024?

Kaj se je dogajalo na tem področju?

Kaj se bo dogajalo v letu 2025 in tudi v letu 2026?

Koliko sredstev je namenjenih za to področje?

Kam bodo šla ta sredstva za infrastrukturo?

Ali se morda letos ali drugo leto obeta kakšen razpis na tem področju?

Druga zadeva, ki pa me zelo zanima, ker prihajam iz Posavja, kjer ima sicer kakšna leva vlada bolj intenco kakšen šolski program ukiniti kot pa nadgraditi. V Posavju si že kar nekaj let, ne glede na politično barvo, posavski poslanci in župani prizadevamo, da naše šole, torej naše objekte, nadgradimo z novimi programi. Sam prihajam iz Sevnice, kjer smo v zadnjih par letih dobili določene širitve programov.

Me pa zanima:

Ali obstaja kakšen dokument za leto 2024 s pobudami posameznih lokalnih skupnosti ali posameznih srednjih šol z željo po širitvi programov?

Sam ga na spletu namreč nisem našel.

Ali ima ministrstvo kakšno vsebinsko politiko na tem področju?

Konkretno me zanima:

Koliko sklepov glede širitve programov je bilo pripravljenih na vašem ministrstvu v letu 2024?

Kje so bili pripravljeni sklepi?

Kaj želite kot minister trenutne vlade sporočiti, predvsem v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, vsem tistim, ki se želijo izobraževati čim bližje svojega doma in v čim bolj kvalitetnih programih?

Kakšne so možnosti širitve programov?

To me zanima ne glede na to, iz katerega kraja prihaja kakšen poslanec.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani poslanci, kolegi ministri in ministrice, lepo pozdravljeni!

Morda v prvem delu glede srednjega šolstva, dijaških domov in zavodov, ki sodijo v pristojnost Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v zvezi z investicijskimi vzdrževalnimi deli v to šolsko infrastrukturo. V letu 2024 je bilo realiziranih 267 vlog s strani 122 zavodov, tukaj gre za srednje šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in dijaške domove. Ob 267 vlogah je na te vloge kandidiralo 88 srednjih šol, 22 dijaških domov in 12 ostalih zavodov. Skupno je bil v letu 2024 namenjen za investicijsko vzdrževanje teh objektov 8 milijonov 711 tisoč 401 evro. Za leto 2025 Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prav tako predvideva vlaganje v investicijsko vzdrževanje srednješolskih objektov in v dijaške domove. V okviru poziva, ki se je iztekel 17. 3., torej ta mesec, trenutno imamo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje vloge v pregledu, je namenjenih za srednje šole 7 milijonov, za dijaške domove milijon 200 tisoč evrov in za zavode 900 tisoč evrov, skupaj 9 milijonov 100 ali približno 400 tisoč evrov več kot v preteklem letu. Lahko pa povem, da je skupaj na ta poziv prispelo 326 vlog, skupno iz 133 zavodov.

Kar zadeva investicije v nove gradnje ali v dozidave, pa če morda povem za Posavje, trenutno poteka energetska prenova stavbe Srednje šole Sevnica iz sredstev sklada za okrevanje in odpornost in delnega sofinanciranja iz integralnega proračuna, še predvidena oziroma načrtovana investicija v obdobju 2026–2027 pa je dozidava delavnic, ravno tako na Srednji šoli Sevnica, ker sedaj srednja šola prostore za delavnice tudi najema. Začetek te investicije je odvisen tudi od pridobivanja celotne dokumentacije in prostorskih ureditvenih planov, poteka pa tako kot pri vseh ostalih srednjih šolah, samo investicijo potem izvaja šolski center, v tem primeru Šolski center Krško-Sevnica, Srednja šola Sevnica je sestavni del šolskega centra. Morda še v zvezi s samim razpisom. Trenutno zaključuje 21 tisoč 986 učenk in učencev, 26 tisoč je razpisnih mest, 19 vlog za dodatne razmestitve programov so predlagale srednje šole. Na podlagi vlog je bilo potem, mislim, da šest programov tudi odobrenih za izvajanje v naslednjem šolskem letu.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala.

Najprej bi se ministru zahvalil za zelo podrobno predstavitev, kaj se je dogajalo v letu 2024 tako na področju investicijskega vzdrževanja kot tudi na področju novogradenj. Zelo zanimive številke. Bi vas prosil, spoštovani minister, če je možno, ko bo tudi ta poziv za ta sklop za leto 2025 končan, če je možno ta poziv nekje javno videti, skratka, da bo javno dostopen, ali pa ga pošljete vsaj članom odbora za izobraževanje, ker verjetno bomo vsi poslanci, ne glede na to, iz katere stranke prihajamo, z zanimanjem spremljali, ali so naše lokalne skupnosti, pa tudi same šole, srednje šole in dijaški domovi, nekako primorani k temu, da redno gledajo, kaj se dogaja na ministrstvu in želijo za svoje učence, pa tudi za svoje zaposlene čim boljše delovne pogoje.

Hvala tudi za ta odgovor glede energetske sanacije Srednje šole Sevnica in novogradnje. Ja, upam, da nam bo vsem skupaj to uspelo, da boste tudi sami vabljeni večkrat v Sevnico, da boste videli, kako potrebna je ne samo energetska sanacija, ampak tudi ta dozidava in prenova, kajti tisti, ki smo kdaj bili v podjetju Stilles, ko smo videli, kakšne delovne pogoje imajo dijaki te srednje šole za praktično izobraževanje, v bistvu ni bilo vredno ene mini domače delavnice, kaj šele kaj drugega.

Bi pa ta čas še izkoristil, spoštovani minister, če danes ni možno, če nam po elektronski pošti pošljete glede širitve programov, katere vloge so bile dane v letu 2024, katere so bile pozitivno rešene in koliko želja po širitvi programov obstaja na vašem ministrstvu. Upam, da jih boste korektno in konkretno tudi uresničevali na področju različnih delov Slovenije v letošnjem in prihodnjem letu.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa.

Saj sem lahko tudi okrog programov kar konkreten, v glavnem so predlagale širitve programov srednje šole, ki izvajajo programe, torej Šolski center Kranj, bolničar negovalec ni bil odobren, odobren je bil program zdravstvene nege, potem športni oddelek v Kranju ni bil odobren, bolničar negovalec na Jesenicah je bil odobren, Srednja zdravstvena in kemijska šola iz Šolskega centra Novo mesto, tehnik oblikovanja odobren, Srednja šola Črnomelj, okoljevarstveni tehnik ni bil odobren, Srednja šola za gostinstvo in turizem, frizer in tehnik varovanja ne, Šolski center Ravne na Koroškem, medijski tehnik ne, Šolski center Slovenj Gradec, kozmetični tehnik da, Gimnazija Ormož, strojni tehnik ne. Torej, skupaj je bilo teh predlogov 19, moram pa povedati, ko šola odda elaborat za predlog novega programa, potem pogledamo programsko strukturo, ki je že na šoli, in zelo podrobno tudi demografsko sliko, kako je s številom dijakov, ki bi se potencialno vpisali v takšen program oziroma kolikšno je skupno število razpisanih mest za že obstoječe programe v nekem okolju. To nam na nek način ohranja tudi stabilno srednješolsko mrežo in omogoča tudi kvalitetno izvajanje srednješolskih programov.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Anton Šturbej bo postavil poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo mag. Alenki Bratušek.

Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane ministrice, spoštovani ministri!

Spet postavljam vprašanje ministrici za infrastrukturo glede pereče teme uničene cestne infrastrukture med statističnimi regijami Posavske in Savinjske, ki se gospodarsko tako ali drugače povezujejo in so soodvisne, zato je zelo pomembna tudi cestna infrastruktura. Za krepitev gospodarstva, turizma, šolstva, malo prej je tudi minister za šolstvo omenil, kako so pomembni določeni programi, iz Savinjske statistične regije, na tem območju Bistrice ob Sotli in Kozjaka tudi učenci hodijo oziroma obiskujejo programe srednjih šol v posavski dolini. Imamo dva odseka, ki te statistične regije tudi povezujeta in sta postala zelo nevarna, predvsem zadnja leta. Gre za odsek na regionalni cesti R2-422/1133, ki gre od Podsrede v smeri Brestanice. To pomeni, najbolj uničene asfaltne površine so v Mrčnih selih, Koprivnici, Velikem Kamnu, Malem Kamnu v smeri Senovega. In drugi cestni odsek R2-219/1241, Bistrica ob Sotli proti Bizeljskemu. Če hočemo spodbuditi turizem na obeh straneh ali pa v teh regijah, vemo, da imamo na eni strani Čatež in Mokrice, na drugi strani imamo Podčetrtek in Podsredo, tako da smo na tem delu močno povezani. Če hočemo neke večje učinke tako v turizmu kot gospodarstvu, kmetijstvu, vemo, da je na tem delu razvito tudi kmetijstvo, tako v Posavski kot Savinjski regiji, zato bi prosil, ministrica, čeimate kakšen odgovor na to moje vprašanje.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala.

Spoštovani poslanec, seveda imamo odgovore na vsako poslansko vprašanje, tako da jaz vam bom povedala, v kakšnih fazah so načrtovani projekti, tako da bom začela z regionalno cesto R2-422/1333, to je odsek Podsreda–Brestanica. Se pravi, najprej je tukaj projekt obnova ceste Podsreda–Brestanica, od kilometra 2,100 do kilometra 5,260, se pravi gre za obnovo regionalne ceste. Trenutno recenzija projektne dokumentacije še ni zaključena, zaradi odstopanj od elementov, zahtevanih po pravilniku, je bil dodatno angažiran presojevalec prometne varnosti. Po uskladitvi mnenj med projektantom in tem presojevalcem bo presoja zaključena. Po tej uskladitvi mnenj bo narejena tudi recenzija, po recenziji pa naši sodelavci upajo, da še v letu 2025 sledijo tudi odkupi zemljišč. Ko bomo imeli zemljišča, lahko nadaljujemo tudi z gradnjo, če ne bo pri tem večjih zapletov.

Potem je na tem istem odseku rekonstrukcija ceste Podsreda–Brestanica–Koprivnica od kilometra 5,265 do kilometra 5,945. Tudi tukaj je bila že v bistvu izdelana in recenzirana projektna dokumentacija, se je pa potem kasneje, kako naj rečem, zaradi pobud ta nekoliko podaljšala, se pravi, ne samo do kilometra 5,945, ampak do kilometra 6,000, tudi zaradi teh potrebnih odkupov in zahteve lastnice ob koncu terase je bila projektna dokumentacija na koncu nekoliko spremenjena. V tem primeru pa so vsa zemljišča, razen tistega čisto na koncu, zaradi katerega je bila tudi pridobljena, izdelana sprememba, tako da tukaj glede na to, da smo na nek način šli naproti, ne pričakujemo večjih, kako naj rečem, izzivov, tako da bomo lahko, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni, kar sem zdaj povedala, tudi začeli z gradnjo.

Če greva zdaj na drug odsek, to je Bistrica–Bizeljsko, tukaj pa je en projekt, ki se že gradi, to je od kilometra 1,500 do kilometra 2,500, oziroma ne gradi, aprila 2025 bomo začeli. To je približno od naselja Bistrica ob Sotli do odcepa za Svete gore. 150 dni od uvedbe dela je rok za izvedbo, tako da letos se bo začelo in bo stvar tudi zaključena. Naslednji odsek, od kilometra 4,500 do kilometra 5,708 približno v smeri proti začetku naselja Bizeljsko. Dokumentacija je urejena. Tudi tukaj predvidevamo, da bi lahko v relativno kratkem času, se pravi zdaj govorim o mesecu, mesecu in pol, šli v razpis. Če ne bo večjih zapletov, bi z malo sreče tudi tukaj lahko že v letošnjem letu stvari v bistvu začeli izvajati. Seveda pa se, dokler nimamo popolne dokumentacije in dokler nimamo pridobljenih vseh potrebnih zemljišč, stvari v naravi ne morejo dogajati, ampak moji sodelavci se trudijo. Tako kot sem tudi prej povedala, res vedno prosim tudi župane za pomoč, ker tukaj nam pa res lahko župani veliko pomagajo, ker imajo bistveno boljši stik z ljudmi kot mi iz Ljubljane. Tudi tukaj verjamem, da si vsi želimo, da bi bile ceste čim prej boljše, ampak koraki v pravo smer pa so prav gotovo narejeni.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Želite besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora? Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Hvala za besedo.

Še enkrat se zahvaljujem ministrici za izčrpne odgovore in da tudi ministrstvo spremlja te potrebe prebivalcev tako Bistrice ob Sotli, Kozjega in širše, ker bodo dejansko učinki bistveno večji tako na gospodarskem kot na turističnem in še na mnogih drugih področjih, če bomo imeli urejeno infrastrukturo. Bi pa prosil, če mi mogoče lahko v pisni obliki pošljete to, kar ste danes povedali, da lahko tudi komuniciram z župani in da na tem področju, kjer je sporno kakšno zemljišče, tudi še oni izdatno pomagajo, če je to potrebno. Toliko z moje strani.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Absolutno, ni problema. Mogoče je še lažje kot ustno pri teh projektih, ki jih je kar nekaj, tudi pisno komunicirati. Hvala, če boste tudi vi skušali še dodatno apelirati na župane, da nam pomagajo hitreje speljati stvari, ker verjamem, da imamo na področju infrastrukture praktično enake cilje, to je čim hitreje, čim več in čim boljšo infrastrukturo, tudi cestno. Bom pa tukaj še enkrat povedala podatek, da je prvič po dolgih letih odstotek cest v zelo slabem in slabem stanju nižji kot 50 %. Res. Mogoče ni treba, da smo s tem najbolj zadovoljni, ampak očitno stvari gredo v pravo smer. Kot sem že prej povedala, toliko denarja, kot ga imamo letos na voljo za cestno infrastrukturo, ga res ni bilo v zgodovini naše države. Je pa treba te ovire, zemljišča, pridobivanje soglasij in tako naprej, na dnevni ravni umikati z mize zato, da lahko te stvari peljemo hitreje. Seveda vam bomo pripravili tudi to pisno.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Andrej Kosi bo postavil poslansko vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvoli.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala, podpredsednik, za besedo.

Lep pozdrav obema ministricama, spoštovanemu ministru! Spoštovani minister, tudi v Sloveniji smo bili zelo pretreseni ob tragediji smrtonosnega požara v nočnem klubu v Kočanih v Severni Makedoniji, v katerem je življenje izgubilo 59 mladih življenj, poškodovanih je bilo 196 ljudi, med njimi 20 mladoletnih. Ob tem seveda izrekam iskreno zahvalo, da se je tudi Slovenija odzvala pomoči in na zdravljenje v Slovenijo pripeljala štiri hudo poškodovane osebe. Dve osebi se zdravita v UKC Ljubljana in dve v UKC Maribor. Iz objav v medijih je razvidno, da je pri transportu pomagala Slovenska vojska, in to z letalom Let L-410 Turbolet. Pot, ki jo je iz Severne Makedonije opravilo letalo Slovenske vojske, je bila naporna, saj je na višini težko vzdrževati vse življenjske funkcije in bolnika predihavati s kisikom. Vodja Enote za urgentno anesteziološko dejavnost in oživljanje Kirurške klinike UKC Ljubljana gospa Anita Mrvar Brečko je v oddaji 24UR ZVEČER dejala: »To letalo ni namenjeno najbolj za prevoz tako kritično bolnih, intenzivnih bolnikov. Ni šlo, da bi šli štirje, ker je avion premajhen, ne dovoljuje tako velike teže, da bi lahko bili štirje, zato smo morali nekaj improvizirati, da smo šli dva plus ena, torej dva zdravnika in ena medicinska sestra oziroma medicinski tehnik.« Torej, ta prevoza sta bila improvizacija in nevarna za bolnike.

Zato me, spoštovani minister, zanima:

Zakaj nismo transporta opravili z drugim letalom, na primer s taktičnim transportnim letalom C-27J Spartan?

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa, spoštovani poslanec, za vprašanje. Moram reči, da mi je dokaj nenavadno in me tudi osebno prizadeva.

Mi smo v teh dneh imeli na obisku makedonskega ministra za zunanje zadeve gospoda Timča Mucunskega, ki je prišel v Slovenijo, obiskal klinični center in izrazil neskončno hvaležnost in zadovoljstvo za vse, kar smo v tej tragični zgodbi storili. Odziv Republike Slovenije, najprej vlade, je bil hiter, takojšen in odločen. Na dopisni seji smo sprejeli ustrezne sklepe, začeli s pripravami že v nedeljo in v ponedeljek zjutraj je naše letalo poletelo proti Makedoniji. Bili smo požrtvovalni. Ekipo v letalu, tehnično ekipo za prevoz je spremljala tudi zdravniška ekipa, kar v vseh primerih in v vseh reševanjih ni bila pravica ali praksa. Jaz moram reči, da smo prevoz speljali z ustreznim letalom, z ustreznim modulom, in to je ključna zgodba. Eno od letal Slovenske vojske je na servisu, ker je vanj pred meseci priletela strela, drugo letalo je na popravilu v Italiji oziroma na rednem servisu. Za letalo Spartan, s katerim je Slovenska vojska v letošnjem letu obogatila, okrepila svojo floto, pa smo medicinska modula dobili pred nekaj dnevi in še nista ustrezno testirana, vgrajena in še ni vseh ustreznih papirjev, ampak samo letalo Turbolet, tako kot helikopterji Slovenske vojske, ki vozijo, rešujejo, opravljajo transporte vsak dan, je ustrezno tehnično opremljeno in ima vse papirje in vsa dovoljenja. Jaz moram reči, da vedno, tudi takrat, kadar je nebo najbolj jasno, se da in zna poiskati kakšen oblak. Mi to jemljemo kot kritiko za to, da bomo sistem reševali ali pa da bomo v sistemu reševali še bolje, ampak kakršnakoli kritika ali pa ustvarjanje nekih dejstev, ki v tem primeru ne držijo, niso na mestu. Jaz bi izkoristil priliko in se javno zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej požrtvovalni misiji pomoči človeku – zdravstvenemu osebju Univerzitetnega kliničnega centra, pilotom in vsemu tehničnemu osebju Slovenske vojske in tudi tistim, ki so nas suportirali na letališčih. Recimo, drugi dan, ko smo v UKC Maribor prepeljali še dva hudo prizadeta pacienta, je bilo osebje tam pripravljeno podaljšati delovni čas obratovanja letališča in še in še, tako da je bilo požrtvovalnosti v tej zgodbi pomoči sosedom kar veliko. S tega mesta lahko rečemo tudi, da smo, kar seveda v javnosti redko preberete, doživeli številne pohvale za delovanje slovenskega zdravstvenega sistema. To je ključna novica v tej zgodbi. Letalo Turbolet pa ima točno tak modul, kot je predpisan in kot je testiran. Veselim pa se kot aktualni minister za obrambo, da dobivamo dva modula za oba Spartana, ki bosta v funkciji v kratkem, da naročamo novih šest helikopterjev, ki bodo vsi imeli tudi medicinski modul.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala.

Spoštovani minister, tu ni šlo za kritiko, jaz sem izrekel zahvalo in še enkrat izrekam zahvalo, vendar če namenimo slabih 129 milijonov za nakup dveh letal, pa potem vodja ekipe pove, da to letalo, s katerim smo opravili polet, ni bilo ustrezno oziroma da ni najbolj namenjeno za prevoz teh kritično bolnih, intenzivnih bolnikov, in da tudi ni bila popolna ekipa, se pa potem sprašuješ, zakaj imamo potem letala, ki niso uporabljena. Zato sem dal vprašanje, da potem lahko javnosti povemo, zakaj nismo uporabili letal, za katera smo porabili 129 milijonov, in smo takrat, ko smo ju dobili v Slovenijo, tudi dejali, da bosta ti dve letali, torej Spartan, namenjeni tako za prevoz tovora, opreme, vozil, odmetavanje tovora, padalcev, gašenje, evakuacijo državljanov in medicinske prevoze. Torej, če mi ob nakupu letal povemo, da bomo ti letali uporabili za medicinske prevoze in z njima ne opravimo poleta, je prav, da vas vprašam in da lahko vi javnosti poveste, zakaj teh dveh letal nismo uporabili. Zato sem vam dal to vprašanje, ne kot kritiko, ampak zgolj za pojasnilo, zakaj teh dveh letal, za kateri smo porabili slabih 129 milijonov proračunskega denarja, nismo uporabili za prevoz tako hudo opečenih oziroma tudi kritično poškodovanih pacientov, zaradi česar so morale ekipe improvizirati in tudi niso bile popolne.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Slovenija se je odzvala hitro, učinkovito in s tistim, kar je v tistem trenutku imela na razpolago. Da ne bo zmote v javnosti, Slovenija ima dve letali Spartan, če pri letalih zagotavljamo 50-odstotno plovnost, je to že lep dosežek. Prvo letalo Spartan – Martin Krpan je trenutno na servisu v Italiji, drugo letalo Edvard Rusjan pa je, tako kot prvo letalo, šele zdaj v marcu dobilo še dodaten medicinski modul, ki omogoča nadgradnjo storitve, tako da smo v državo Makedonijo poslali visoko usposobljeno medicinsko osebje z medicinskim modulom, ki je ustrezno opremljen. Zagotovo jih bomo v bližnji prihodnosti. Vsi tisti moduli, ki bodo prihajali na novo, bodo drugačni, bodo drugače opremljeni kot tisti, ki so bili kupljeni nekaj let nazaj, ampak odziv je bil ustrezen, učinkovit. Še enkrat s tega mesta vsa pohvala in zahvala vsem v intervenciji, osebju kliničnega centra, pilotom, službam Slovenske vojske in seveda tudi službam na letališčih. Velja rek, da prijatelja in zaveznika spoznaš v nesreči, in to je tisto glavno sporočilo zgodbe. Pomagali smo, ker se čutimo sposobne in odgovorne pomagati.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Uroš Brežan bo postavil vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvoli.

UROŠ BREŽAN (PS Svoboda): Hvala, predsedujoči.

Spoštovana ministrica, ministra, kolegi in kolegice!

Zagotavljanje kvalitetne in pravočasne zdravstvene oskrbe je ena temeljnih nalog zdravstvenega sistema. Prihajam iz Posočja, območja treh občin, Bovec, Kobarid in Tolmin, ki ima slabih 20 tisoč prebivalcev. Zdravstveno oskrbo na primarni ravni zagotavlja Zdravstveni dom Tolmin. Če to statistiko dopolnimo še s poletjem, turistično sezono, kjer je dolina Soče izjemno atraktivna, in pogledamo tudi to, kar nam javljajo gorski reševalci, kjer je daleč največ posredovanj predvsem v tem obdobju, potem lahko vidimo, da je nujna medicinska pomoč izjemno, izjemno pomembna. Jeseni lansko leto je v zdravstvenem domu prišlo do večjih odpovedi osebnih zdravnikov. To je situacija, ki si je še pred nekaj leti tam ne bi mogli zamisliti. Posledično je več kot tri tisoč občanov in občank brez osebnega zdravnika. Posledica tudi tega je, da je v zadnjem času prišlo še do težav pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, ki se je v Posočju, v Zdravstvenem domu Tolmin zagotavljala tudi z različnimi oblikami pogodbenega dela, kar je bil običajen način v zadnjih letih, ne samo v Posočju, ampak tudi v celi Sloveniji.

Sam lahko rečem, da je treba priznati, da se tako na lokalni ravni občine, Zdravstvenega doma Tolmin, predvsem pa tudi s strani ministrstva trudijo, da bi ta problem seveda rešili, kljub temu pa sem kritičen tako do lokalne kot tudi do nacionalne ravni. Če primerjamo, kako se podobne sredine v Sloveniji soočajo s temi problemi, vidimo, da znajo najti rešitve tudi za to. Pa tudi na nacionalni ravni se mi zdi, da je to, da se zdravstvena inšpekcija začne ukvarjati z območjem, ki ima že tako velikanske težave pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, neprimerno.

Zato vam, ministrica, postavljam vprašanje:

Kaj je ministrstvo že naredilo oziroma kaj še bo naredilo za to, da pomaga reševati to akutno težavo v Posočju?

Ali menite, da je za podobna območja, kot je Posočje, treba poiskati neke posebne mehanizme, da bi lahko zagotavljali zdravstveno oskrbo na lokalni ravni?

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Izjemno me veseli, da ste postavili to vprašanje, ker se mi zdi, da je potrebno pojasniti in prikazati celotno situacijo v Zgornjem Posočju oziroma kaj se dogaja v Zdravstvenem domu Tolmin. V Zdravstvenem domu Tolmin je Zdravstveni inšpektorat ugotovil, da so delo za zagotavljanje nujne medicinske pomoči zunanji sodelavci opravljali, kot ste rekli, že dlje časa in kot je bil to nek običajen način, ker se je delo prek espejev razširilo. Opravljanje nujne medicinske pomoči v obliki espeja ni dovoljeno. Zdravstveni inšpektorat se ni lotil Zdravstvenega doma Tolmin, pač pa je sledil svojemu normativnemu načrtu in je nadzoroval delo zdravnikov v skladu s svojim normativnim načrtom. Slučajno so nekateri od teh zdravnikov, ki sicer niso zaposleni v Zdravstvenem domu Tolmin, pač pa po celi Sloveniji, sodelovali tudi prek te pogodbe v Zdravstvenem domu Tolmin. Tako da ne gre za to, da smo se osredotočili na neko regijsko območje Tolmina, pač pa je to Zdravstveni inšpektorat opravljal v sklopu svojega normativnega načrta dela.

Zakon o gospodarskih družbah predpisuje, kdaj je opravljanje dela na tak način mogoče in kaj dejansko pomeni samostojno opravljanje dejavnosti. Ker pa veliko let na tem področju ni bilo nadzora, se je opravljanje dela prek espejev pač razširilo, kot ste tudi že sami ugotovili, tudi tam, kjer mogoče taka oblika dela ni primerna. Sklepanje pogodb in zaposlovanje delavcev v zdravstvenih zavodih je sicer v pristojnosti direktorjev. Dejstvo pa je, da delo v drugih oblikah, se pravi ne prek espeja, pomeni, če želimo isto neto izplačilo, višje stroške za izvajalca. Zato je zelo pomembno, da zdravstveni izvajalci oziroma direktorji zavodov finance, kadrovsko politiko, organizacijo dela načrtujejo ustrezno in tudi znotraj zakonskih okvirov razporejajo sredstva tako, da bo delo teklo optimalno, da bo lahko zdravstveni zavod izvajal vse dejavnosti, za katere ima dovoljenje, in da bodo prebivalci imeli dober dostop do zdravstvenih storitev. V primeru Zdravstvenega doma Tolmin torej nikakor ne gre za neko nepredvideno ali nepričakovano spremembo zakonodajnega okvira, pač pa gre enostavno za to, da je potrebno zagotoviti ustrezno organizacijo dela, ustrezno načrtovati vire in ustrezno voditi kadrovsko politiko.

Po drugi strani je v sklopu zagotavljanja nujne medicinske pomoči že dalj časa v Sloveniji prisotno vprašanje zagotavljanja nujne medicinske pomoči na tistih področjih, ki so specifična, na ta način, da gre za velika, nekoliko težje dostopna področja, kjer je gostota prebivalstva nižja. To pomeni, da so v teh območjih tudi izzivi zagotavljanja zdravstvene oskrbe težji kot v drugih območjih v Sloveniji. Zato ima tudi služba nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Tolmin okrepljene programe za delovanje, tako v obliki števila ekip reševalnih vozil, ima tudi program dodatnega zdravnika v času dežurstva, sama lokacija izvajalca pa je že od nekdaj prepoznana kot satelitski urgentni center. V ta namen imajo v Tolminu tudi že kar nekaj let priznan program triažne medicinske sestre, kar med ostalim zagotavlja tudi stalno prisotnost diplomirane medicinske sestre v zdravstvenem domu.

Pri tem bi rada poudarila, da je ministrstvo vedno pripravljeno pomagati izvajalcem, se je pa vseeno potrebno zavedati, da je zakonska pristojnost tako določanja kot zagotavljanja mreže primarnega zdravstvenega varstva v rokah občin ustanoviteljic in vodstva zavoda, kamor sodi tudi zagotavljanje zdravnikov za izvajanje službe NMP. Ministrstvo pa lahko in tudi aktivno iščemo izboljšave in rešitve z vidika pristojnosti, ki jih ima po zakonodaji, prilagodi ali na novo postavi pravila delovanja, organizacije in financiranja službe NMP ter sprejema druge sistemske ukrepe, ki potem pri izvajalcih omogočajo lažjo organizacijo dela.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

UROŠ BREŽAN (PS Svoboda): Bom izkoristil to priložnost samo za to, da se ministrici zahvalim, ker sem videl, da je bilo zelo intenzivno, sodelovanje tudi med zdravstvenim domom in ministrstvom v zadnjem času. Jaz verjamem, da bo tudi obrodilo sadove. Bom izkoristil to priložnost, ki jo imam danes tukaj, da še enkrat ministrico povabim v Tolmin. Ni mi treba zdaj odgovarjati, ker vem, da nimate pred sabo svojega urnika, ampak mislim, da se lahko tudi država z marsičem v Tolminu pohvali. Nenazadnje v skladu z zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo zagotavlja že od leta 2022 sredstva za to, da se povečajo kapacitete v Zdravstvenem domu Tolmin. Vem in slišal sem, da je ministrica in tudi ministrstvo naklonjeno temu, da se organizira satelitski urgentni center v Tolminu in v Posočju, kar je res nujno potrebno in verjamem, da bomo na ta način to na Tolminskem, v Posočju znali izkoristiti. Obisk bi bil pa gotovo vzpodbuda v teh težkih časih, tako za ekipo Zdravstvenega doma Tolmin kot tudi za številne občanke in občane, ki so zaskrbljeni zaradi statusa, ki ga imajo, se pravi statusa brez osebnega zdravnika. Verjamem, da se bomo lahko na ta način mogoče še dodatno pozanimali in tudi prišli do kakšne skupne rešitve za prihodnost zdravstva tudi v Posočju.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, želite kaj dopolniti? Izvolite, imate besedo za dopolnitev.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Naj vam vrnem pobudo. Menim, da je glede na vse povedano res pomembno, da se župani občin, kot tudi direktorji zdravstvenih domov, se pravi na nivoju regije, širše regije, čim prej sestanejo in dogovorijo o tem, kako je možno organizirati in zagotavljati nujno medicinsko pomoč na način, da bo čim bolj dostopna prebivalstvu. Kot sem že rekla, so pristojnosti ministrstva in pristojnosti občin ustanoviteljic in direktorjev zdravstvenih domov ločene. Mi bomo na svojem področju zagotovo storili veliko. Naj tukaj med drugim omenim tudi spremembe, ki prihajajo, recimo sistem prvih posredovalcev, srečevalni sistem in tudi zagotavljanje NMP v okviru regije, se pravi, kjer se povezujejo javni zdravstveni zavodi in drugi in zagotavljajo nujno medicinsko pomoč na nivoju regije. To so vse tri izjemno pomembne spremembe, za kater mislim, da bi bilo dobro, da se jim v tej situaciji dejansko bolj posvetimo. Zato se mi zdi, da bi bil tak sestanek na nivoju regije, kjer lahko nekako pomaga tudi ministrstvo, ampak predvsem z vidika pristojnosti so župani in direktorji zdravstvenih domov izjemnega, izjemnega pomena za prebivalstvo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gremo naprej. Gospod Jožef Jelen bo postavil vprašanje ministru za naravne vire in prostor gospodu Jožetu Novaku.

Izvoli.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu, pozdravljena ministra!

Porečje Savinje velja za eno bolj ogroženih porečij v Republiki Sloveniji, zlasti s svojimi pritoki. Kot vemo, je bila pred kratkim podpisana pogodba za ureditev enega določenega dela tega porečja Savinje med Letušem in Ločico, vendar to je samo en del v tem delu porečja. Kot je bilo rečeno, je celotna investicija urejanja te protipoplavne zaščite na celotnem področju porečja Savinje je ocenjena na 450 milijonov evrov. Od poplav avgusta 2023 je minilo že skoraj 18 mesecev, bile so predstavljene določene rešitve oziroma variante oziroma skice za to protipoplavno urejanje višje rečno proti izviru reke Savinje, vendar se je žal nekako pri tem tudi ustavilo. Zato me, spoštovani minister, zanima:

Kakšni so nadaljnji koraki oziroma kakšna je časovnica sprejetja državnega prostorskega načrta za celotno porečje reke Savinje?

Vemo, da določenih krajev oziroma predelov ni mogoče zaščititi na enem delu, ampak jih je potrebno ščititi na več lokacijah. Kot sem rekel, je bila ocenjena investicija na 400 milijonov evrov.

Zato me zanima:

Koliko teh sredstev je predvidenih za pripravo projektne dokumentacije za pridobivanje zemljišč?

Koliko naj bi stala gradbena dela?

Ljudje so zaskrbljeni in imajo občutek, da se na tem delu vse skupaj dogaja prepočasi, zato so se tudi organizirali v razne civilne iniciative, kjer iščejo odgovore tako na službah, ki so zadolžene za to urejanje, kot na ministrstvih in tudi na lokalnih skupnostih. Zato me zanima, kot sem že rekel, časovnica, potem finančno ovrednotenje in realizacija teh projektov protipoplavne zaščite na tem delu.

Hvala lepa za odgovore.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa, gospod podpredsednik in poslanci.

Vam pa še posebej zato, ker ves čas skrbite za to, da tudi področje Savinje ni pozabljeno oziroma, da tempo, za katerega smo se tudi dogovorili, spremljate in ga tudi izvajamo. Na kratko naslednje. V Savinjsko dolino je že bilo vloženih 46,7 milijona evrov, seveda s temi interventnimi ukrepi, ki ste jih tudi sami omenili, to je zaključeno, v letu 2024 dodatnih 20 milijonov za tiste ukrepe v več, praktično skoraj v celotnih občinah. Letos gre za sanacijska dela, v letu 2025 skupaj 29 milijonov in pol. Ne bom našteval posameznih projektov, ampak skupaj je to kar precejšen znesek na tem delu, ki je v teku. Drugo, mi imamo v teku deset izvajalskih projektov, ki so pa že projekti protipoplavne zaščite, odporni na podnebne spremembe. Ti projekti skupaj so predvsem projekti iz NOO in kohezije, pri nekaterih od njih je že začeta gradnja, pri drugih pa se pripravljajo razpisi za izvedbo. Skupni znesek tega je 67,61 milijona in morajo biti zaključene do junija leta 2026. Tak je terminski plan. Za posamezne projekte pa lahko tudi kasneje naštejem, v kakšnih odsekih so.

To, kar pa sprašujete, je pa konkretno vprašanje v zvezi z državnim prostorskim načrtom, verjetno od Mozirja do Ljubnega ob Savinji v tem drugem paketu. Seznanjam vas, da je izbran izdelovalec državnega prostorskega načrta, ni pa zaključen formalni razpis, zato ker smo v NRP za letošnje leto te predhodne aktivnosti opravili in bodo v kratkem tudi seznanjeni z zaključkom in tudi javno objavljeni izdelovalci. Praktično čaka še podpis na podlagi IP.

Kakšen je vozni red za ta odsek? Vozni red je naslednji: računam, da naši kolegi vodarji pripravijo pobudo za ta DPN, kjer bodo že nakazali prve rešitve oziroma obseg rešitev, ki jih bodo preučevali, in jaz domnevam, da bo predvidoma v jeseni tudi javno razgrnjena ta pobuda. V vsakem primeru imam pa to namen pred novim letom. Takrat je seveda ključna zadeva, da se tudi naredi program. Jaz imam tukaj predvideno, da se v letu 2026 tudi državni prostorski načrt pripravi in da so potem dane investicije, bom rekel, v tem kontekstu naprej. Seveda bo strokovno vrednotenje predlaganih ukrepov v okviru tega narejeno, nekaj je bilo že študiranega. Vendarle jaz razumem tudi skrb ljudi na tem odseku, kaj pa bodo za ene rešitve. In midva imava najmanj iz ene občine Mozirje že nekaj predlogov o previdnosti rešitev na tistem mestu. Jaz sem se dogovoril z županom in to ekipo, da se dobim že prihodnji teden z njimi zaradi tega, da poslušam vnaprejšnja opozorila, ki bi seveda bila pri tem dana.

Kakšen bo pa znesek od teh 450 milijonov na tem odseku, pa še ni znano, ker bova imela seveda med razpravo tudi ocenjene posamezne stroške in računam, da bodo izvedeni predvsem v letih 2027 in 2028, nekateri tudi že v letu 2026, če bodo taki, ki bodo potrjeni s strani, bom rekel, razprave o osnutku DPN, seveda tudi končnem sprejetju. Osnutek DPN oziroma predlog DPN pa mora biti sprejet v letu 2026, do konca leta. Tak je vozni red, da ga opravimo.

Imamo še tretji DPN, poleg tega osnovnega, ki je že tam, to pa je predvsem na porečju Drete, od Nazarij do Gornjega Grada. Tam se je pa razpis mogel ponoviti, ker je bilo premalo ali pa nejasnih ponudnikov. Jaz razumem, da bo pa v letošnjem letu tudi izbran izdelovalec pobude in da bomo imeli do konca leta tudi pobudo razgrnjeno, medtem ko je za ta prvi odsek pa predvideno, da bo javna razprava o njem že v mesecu maju, juniju, skratka pred dopusti računamo, da bo tudi razgrnitev tega osnovnega DPN v prvotni obliki DPN, kot ga poznate.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Spoštovani minister, hvala lepa za odgovor in za vašo aktivnost tudi na terenu, jo spremljam.

Jaz sicer ne dvomim v to, da zadeve ne bi tekle, ampak me pa nekako skrbi, da je problem mogoče pri projektiranju vseh teh ukrepov za protipoplavno zaščito, takšni odzivi so tudi iz terena.

Poglejte, če greva na konkretno zadevo, tako kot ste rekli, na področju od Letuša do Ljubna imamo kar nekaj točk, ki bi jih bilo potrebno protipoplavno zaščititi oziroma jih rešiti, pa naj bodo to industrijske cone, kot je industrijska cona v Nazarjah. Ker vemo, da firma, ki tam stoji, jo je nekako težko prestaviti oziroma nemogoče prestaviti na drugo lokacijo, ker pač lokacij v Savinjski dolini zaradi same lege ni. Potem imamo tu tudi razna naselja, ki so vsako večjo poplavo poplavljena. In jaz mislim, da je treba tu pač vložiti neke prioritete.

Zato me nekako skrbi ta drobljenost teh DPN-jev. Nekako po mojem občutku se tu izgubi sledljivost in mislim, da bi bilo potrebno pač nekako v celoti sprejeti ta državni prostorski načrt, da se vidi, kje bomo varovali Nazarje, na katerem področju, in kje Mozirje. Vemo, da je nižje Mozirja eno ozko grlo, to je Soteska, kjer se voda ustavi in nekako spremeni naselje Log pri Mozirju v neko razlivno področje. S tem se nikakor tam v Zgornji Savinjski dolini ne moremo strinjati in mislimo, da bi bilo potrebno pospešeno pristopiti k temu načrtovanju protipoplavnega … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Vašo skrb z ozkimi grli na delu potrjujem. Mi imamo danes ozko grlo s projektanti glede na obseg del, ki jih je treba v Sloveniji opraviti. Nekaj aktivnosti sem že naredil s sosednjimi državami, tudi poskušam, ampak da bodo okrepili predvsem naše projektante. Imate pa prav, da je zmogljivost omejena. Ne obetam si preveč od tega.

Druga stvar bo pa seveda omejenost izvajalcev del, ki so pa druga težava, ampak ta je nekoliko manjša, ker vidim, da se je na razpise, ki smo jih zdaj imeli za izvedbe, ne koncesionarji, javilo kar nekaj dodatnih firm. Morda bo tukaj nekoliko manjši pritisk kot pa pri načrtovalcih. Da, imamo ozko grlo tukaj.

Nisem omenil še ene stvari. Jaz sem zahteval in tudi pričakujem, da bom kmalu dobil zaključen in dopolnjen projekt sistemsko povezanih ukrepov na Savinji kot celoti, ki je tudi neke vrste osnova za vse tri DPN-je. In jaz računam, da bi tudi sočasno s predlogi pobud prišel tudi celovit načrt, dopolnjen, tistega, ki se je leta 2023 začel in bi ga zdaj seveda na podlagi teh novih dogodkov dali.

Bi pa predlagal, da nadalje spremljava stvari. Mi smo še vedno dali zahtevek, da je ta celovitost narejena.

Morda, jaz bom še eno stvar opravil tudi s kmeti iz te doline, s predstavniki teh se bom sestal v mesecu aprilu tudi zaradi tega, da si pogledamo, kaj lahko zraven še naredimo. Ministrici za kmetijstvo sem pa predlagal, če je potreba tudi po mokrih zadrževalnikih, v smislu vzdrževanja kmetijskih površin, v smislu večje odzivnosti na suše ali kaj drugega, da tudi ona da pobudo o teh rešitvah, ki bi seveda skupaj bile, potem bo pa tudi za kmete, po mojem, najboljše in bi bili na podnebne spremembe tudi bolj odzivni, bodisi v smislu, kadar so poplave, ali pa takrat, ko so predvidene ali pa ko bodo nastopile suše. Mislim, da bo to kar zahtevna zadeva, je pa prav, da jo vsaj v Savinjski dolini prvotno najprej rešimo. Imamo pa podoben problem tudi drugje in gremo s tem korakom tudi naprej.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Hvala za besedo.

Sem zadovoljen z odgovori ministra, ampak tudi zaradi vašega lažjega dela oziroma nekako tudi zaradi ljudi na terenu, bi pač predlagal, da se o tem objavi razprava, kako pomembna je ta protipoplavna zaščita.

Namreč, ljudje, ki zdaj živijo na teh področjih, vemo nekako, da njihova premoženja skoraj niso vredna nič, dokler ne bo prišel nek državni prostorski načrt, ki bo to urejal. Vemo, da bomo tudi potrebovali voljo ljudi, ko se bo ta protipoplavna varnost urejala za določena področja, kot ste rekli, mokre ali suhe zadrževalnike. Zato menim, da bi bilo potrebno o tem razpravo opraviti. Nenazadnje gre za ljudi in kot sem že prej rekel, je porečje Savinje eno poplavno najbolj ogroženih v Sloveniji z vsemi svojimi pritoki, zato bi bilo potrebno pač vse sile usmeriti v to področje. Mogoče tudi s kakšnim mednarodnim razpisom pridobiti strokovnjake tudi iz tujine. Nekateri ljudje so se pač obrnili na mene kot poslanca iz Zgornje Savinjske doline in so rekli, ali imamo možnost tudi za drugo mnenje, tako kot, recimo, kje drugje, zato ker so nekatere hiše oziroma domovi predvideni za nadomestitveno gradnjo, drugi niso, določena naselja se selijo, druga se ne. Tako da jaz mislim, da bi bilo potrebno o tem opraviti kakšno razpravo in da se tam potem sprejmejo še določeni sklepi.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Naslednji dobi besedo gospod Bojan Podkrajšek, ki bo postavil vprašanje ministru za naravne vire in prostor gospodu Jožetu Novaku.

Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, spoštovani podpredsednik, za dano besedo.

Lep pozdrav ministru za naravne vire pa vsem kolegicam in kolegom, ki so v dvorani!

Spoštovani minister, moram priznati, da sva večkrat govorila o izkoriščanju mineralnih snovi v Republiki Sloveniji. Moram tudi priznati, da se težave, ki jih imamo na tem področju, niso začele z vašim prihodom na to ministrstvo - to je prav, da tudi vsi, ki spremljate to sejo pa tudi to moje poslansko vprašanje, slišijo.

Zelo velikokrat se o tem pogovarjamo v naši Republiki Sloveniji. Gradbeništvo je zelo pomemben gospodarski segment in seveda posledično, ker je gradbeništvo zelo pomemben segment, je tudi razvoj Slovenije s tem močno povezan. V letu 2023 so se nam zgodile poplave, ki so bile najmočnejše v zgodovini Republike Slovenije, posledično rabimo še več teh mineralnih snovi.

Mene, spoštovani minister, zanima, slišal sem tudi, da se je postavila neka nova ekipa v lanskem letu, sem slišal tudi, da je nek zakon, po katerem bi mogoče po prednostni lestvici šli nekateri kamnolomi, ki jih seveda gospodarstvo oziroma gradbena podjetja, predvsem pa država ali pa lokalne skupnosti še kako potrebujejo za obnovo tega, kar je storilo neurje 4. avgusta 2023, in seveda za vse objekte, ki jih želimo graditi v prihodnje.

Minister, zanima me:

Kje smo na tem zelo pomembnem področju izkoriščanja mineralnih surovin?

Pa še enkrat ponavljam, to se nam vleče že leta in leta in vsaj jaz ne vidim neke luči na koncu tunela, da bi ta luč svetla močneje, kot je v preteklosti.

Hvala za prvi del vašega odgovora.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa tudi za to vprašanje.

Imate prav, tudi področje izkoriščanja mineralnih surovin, če se predvsem na te osredotočim, predvsem kamnolome, peskokope, ki ste jih tukaj posebej omenili, so žal zgodba z dolgo brado in z ne najboljšim načinom reševanja. Očitno so kar dolgo časa, desetletje in nekaj takega, reševali sistem tako, da se je pripravil zakon o moratoriju in da so lahko leta in leta malce izkoriščali, pa tudi če dovoljenj ni bilo. Jaz sem to ugotovil, da ta čas desetih let ni bil izkoriščen za te namene, da bi odpravili zamude, ampak so vse te zamude ostale tam. Mi imamo najstarejše nerešene zadeve iz leta 2016 – da si predstavljamo to, kar je.

To, kar sem uspel, je to, da seveda nismo tega moratorija potrdili naprej, ker potem je bolje, da ukinemo način izdajanja dovoljenj.

Smo pa naleteli na dve novi situaciji. Nekateri so to dokumentacijo takrat zelo dobro pripravili in so zadeve zdaj stekle. Bom tudi razložil, katere in koliko. Nekateri pa so svojo dokumentacijo, ti investitorji, pripravili zelo malomarno ali nepopolno. Tudi take situacije imamo, bom rekel, zdaj računajoč, da bo nekdo to prepustil, da gre naprej. V tem trenutku sem, ampak to je bila ključna stvar, sprejel leta 2024 oziroma koncem lanskega leta Akcijski načrt za odpravo zaostankov na področju rudarstva s ciljem, da vseh 107 zadev, ki smo jih prejeli, rešimo v letu 2025 v celoti in da pridemo do zaključka pri teh delih.

Do kje smo uspeli priti? Mi smo na področju rudarskih pravic zaključili pet zadev, ena zadeva je zdaj v podpisu, pet jih je pa v pripravi, v letošnjem letu še do konca. Pri eni zadevi imamo tudi izbiro nosilca rudarske pravice, ker je, kot veste, zelo veliko situacij različnih ko še ni znan lastnik, pa je celo to v zakonu napisano, da se razpiše in tako naprej. Imam osem zadev v popravi in v zaključku na sklenitev končnih pogodb, dve sta zaključeni, šest jih je v pripravi v usklajevanju končnega izdelka, da pride do pogodbe. Nadalje, na področju prenehanja pravic imamo tri odločbe izdane, dovoljenje za prenehanje, en primer, tehnično pregledi na dveh primerih, upravnih sporov je 15 v reševanju. Začuda, tudi to sem zaznal, to, kar ste me tudi zadnjič spraševali, upravnih sporov je kar veliko, kar pomeni, da se kandidati oziroma vlagatelji ne strinjajo z odločbami, kakršne so prejeli na tem ministrstvu v preteklih delih. Rudarske pravice – podpisanih je 31 aneksov za naprej. Podaljšanje veljavnih koncesij – v reševanju je 22 zadev, od tega je nekaj že rešenih, ostali so v pripravi. Prenos rudarskih pravic – dve zadevi sta bili rešeni, za naprej pa je bilo že 22 odločb izdanih tudi na tem področju. Naprej imamo 45 zadev za mnenje na prostorske akte občin, za 41 zadev je že izdano, štiri pa so v usklajevanju s tistimi prostorskimi akti, kjer se jih dela.

Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o rudarstvu si zelo želim, ker moramo poenostaviti te postopke. Vendarle me zelo skrbi, kako bom to pripravil z omejenim številom ljudi, ampak jaz si predstavljam cilj, da bom do junija prišel tudi z novelo zakona z najbolj nujnimi spremembami, ki bi relativno zapleten ali pa tudi zelo zapleten sistem poenostavile in ne predstavljale toliko tveganja.

Kot veste, zapiramo velenjski rudnik in imamo še tam določene aktivnosti. Žirovski Vrh se zaključuje. Potem smo naredili tudi šest izpitov za rudarske pravice. Računsko sodišče nam je dalo kar dobro mnenje, bom rekel, zahtevno mnenje, upravičeno, o teh dolgih postopkih in nekaterih stvareh in obravnavanja.

Jaz iz tega lahko povem, da mesečno in redno spremljam in tudi dopolnjujem ekipo. In moj cilj je do konca leta odpraviti zamude, pri čemer mi pa lahko verjamete, da naletim na tisoč problemov pri vsaki zadevi posebej, vendar ne bom odnehal.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, minister, za vaš prvi del odgovora pa tudi za vaš trud, ki ga vlagate v to področje.

Naj povem, ko se seveda širom Slovenije pogovarjam z ljudmi, ki imajo te težave, glejte, ena kmečka logika, mi kot država gradimo hitro cesto Ptuj–Ormož, dejansko jo gradimo na pesku. Država bo oziroma Dars kot investitor bo za to izgradnjo hitre ceste porabil približno, moja groba ocena je okoli 25 milijonov evrov več denarja. Pa veste zakaj? Zato ker ves material vozijo iz Hrvaške, dejansko pa gradimo to na pesku. Naša kmečka logika je odpovedala.

Najdaljša obravnava popolne vloge, pa niste vi za to krivi, mislim, da je trajala ali še traja šest let. Jaz bi inženirja, spoštovanega inženirja, ki je projektiral Črni Kal, vprašal, koliko časa je on za to porabil.

Spoštovani minister, mene tudi zanima:

Koliko koncesij smo izdali, podelili, ko so se zgodile najhujše poplave v Republiki Sloveniji?

19 mesecev je od takrat.

Ali smo v lanskem letu kakšno izdali?

Če smo, bom vesel.

Skratka, to vprašanje se vleče že mnoga leta in jaz bi tudi želel, da enkrat pridejo tisti, ki se s tem ukvarjajo. Jaz mislim, da je to tudi eno področje, s katerim se nihče ne želi nikoli soočiti oziroma ljudi povprašati, kdo dela na tem področju, ker je to nek zaprt sistem. Seveda tudi tisti, ki imajo dolgoletne težave, niti ne upajo veliko vprašanj postavljati.

Skratka, minister, mene zanima:

Koliko je bilo v lanskem letu podeljenih koncesij?

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Najprej o tej cestni povezavi od Ptuja proti Ormožu in naprej.

Jaz računam in zdaj imamo končno narejeno po desetletjih čakanja študijo o potrebni propustnosti Drave na tem spodnjem delu. Mi, če samo počistimo Dravo do tiste mere, da je takšen vodotok, imamo materiala zadosti. O tem sva zadnjič imela z ministrico Bratuškovo sestanek in če bomo terminsko ujeli obliko oboji, bo to šlo. Vendarle, jaz moram k temu dobiti še soglasje moje leve roke, beri ministra za naravo in za vode še zraven, poleg prostorskega, in se zelo trudim. Jaz sem šel pogledat komplet strugo z občinami od Ptuja pa do Ormoža in naprej in imate prav, to je paradoks, ki ga imamo tam. Tam so viški materialov in vsega tega. Toliko o tem, da se misli na to. In jaz upam, da do tega ne bo prišlo in da bo v ceni, da je material tukaj, da se lahko to poravna iz tega naslova.

Pa vendarle, kot sem rekel, šest zadev je bilo rešenih oziroma aktov danih, imam pa v postopku osem zadev o novih koncesionarskih pogodbah, od tega sta dve zaključeni, šest jih je pa v usklajevanju, tako da upam, da bo tudi prej. Ampak še vseeno, če hočem 54 nerešenih zadev in 56 v tistem podaljševanju rešiti, jih je 100, moram kar krepko pljuniti v roke. Bomo tudi še naprej naredili, da poskušamo vsaj večino teh spraviti, moj cilj je do konca leta ali pa da se približam tej številki in da se končno premaknemo v neko razumno zadevo.

To, kar sem pa videl v predpisih in v vseh teh zadevah, je pa res neverjetno zakomplicirana stvar, ko sami sebi delo delamo vsi skupaj. Hvala za podporo in opozorila, ki jih dajete, bom poskrbel za to, da bomo vsaj premaknili tudi ta del naprej.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Želite besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru? Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala še enkrat, podpredsednik, za dano besedo.

Hvala še enkrat ministru, tudi za trud, ki ga, verjamem, da vlaga na to področje.

Ker govorimo o tem zahtevnem področju, jaz predlagam, da se opravi razprava v Državnem zboru.

Je pa nekaj, to pa ne leti zdaj na vas, spoštovani minister, vi ste povedali časovnico – junij in konec leta. Jaz predlagam, da seveda to prenesete svojim sodelavcem, ki delajo na tem področju oziroma mogoče celo poslušajo današnje vprašanje. Jaz kot poslanec pa v naši poslanski skupini se bomo zavzemali, da če do junija ne bodo neki rezultati vidni, kot ste jih napovedali, ampak verjamem, da ne bodo zaradi vas, bomo sklicali skupno sejo Odbora za infrastrukturo in gospodarstvo. In bodo vsi tisti, ki delajo na tem, moram priznati, zahtevnem področju, prišli v Državni zbor in nam bodo, kolegicam poslankam in poslancem, povedali, kje za božjo voljo pa kaj delamo za izdajo neke koncesije toliko časa, mesecev in let, na drugi strani pa seveda trpi razvoj naše države, pa predvsem tudi lokalnih skupnosti.

Skratka, minister, jaz vam želim, da še višje zavihate rokave in požugate vsem vašim sodelavcem. Pred počitnicami pa vam zagotavljam, če ne bo rezultatov, bomo sklicali, še enkrat ponavljam, skupno sejo za infrastrukturo in gospodarstvo in boste vse tiste, ki delajo na tem področju, povabili v ta Državni zbor in bodo nam in slovenski javnosti povedali, zakaj ti postopki trajajo toliko časa. Mogoče bomo dobili tudi kakšno domačo nalogo mi kot poslanke in poslanci, da bomo v zakonodaji kaj postorili, da bo zadeva hitreje stekla.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Gremo naprej z vprašanji. Gospod Franci Kepa bo postavil vprašanje ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko.

Izvoli.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Lepo pozdravljam ministrico, druga dva ministra, kolegice, kolegi!

V Trebnjem stoji Tomšičeva domačija, na kateri je odraščala mati generala Rudolfa Maistra Frančiška Tomšič. Domačija je danes vpisana v register nepremične kulturne dediščine.

Ministrstvo za kulturo je v novembru izdalo kulturnovarstveno soglasje za odstranitev hiše, v kateri je bila rojena Frančiška Tomšič. Pred kratkim se je ta zadeva ponovila. Odločitev je požela neodobravanje pri Zvezi društev generala Maistra, ki močno nasprotuje rušitvi objekta, podobnega mnenja pa tudi je Občina Trebnje. Občina Trebnje je tudi pristojno ministrstvo pozvalo k ponovni obravnavi postopka izdaje kulturnovarstvenega soglasja. Ministrstvo za kulturo je izdalo sklep o rušitvi na podlagi dveh poročil. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine so ugotovili, da je objekt v dobrem gradbeno tehničnem stanju, zato bi bila celovita prenova objekta smiselna in mogoča. Medtem ko je ministrstvo upoštevalo drugo mnenje, mnenje sodne izvedenke, ki jo je naročil investitor, ki je kupil to zemljišče s tem objektom, in je v svojem mnenju ugotovila, da stavba nima ustreznih temeljev ter da se zaradi neustrezne hidroizolacije v hišo širi vlaga. A iz Zavoda za zaščito kulturne dediščine povedo, da imajo takšnih objektov ogromno. Tri četrtine objektov nima varovanih območij zaradi hidroizolacije in je treba dodatno hidroizolirati, dodatno adaptirati in temelje pojačati.

Izpostaviti velja tudi, da je Ministrstvo za kulturo soglasje za rušitev podpisalo prav v letu, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za leto [generala] Rudolfa Maistra.

Ne smemo pozabiti, da so Maistrovi vojaški in politični dosežki temelj samostojne slovenske države. Brez njegovih hrabrih odločitev bi prav mogoče Slovenci po prvi svetovni vojni ostali brez Štajerske, zato moramo to kulturno dediščino skrbno varovati.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da Ministrstvo za kulturo umakne kulturnovarstveno soglasje.

Sprašujem:

Kaj boste storili, da se ta zadeva reši v dobrobit investitorja in tudi v dobrobit Trebnjega in kulturne dejavnosti?

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da Ministrstvo za kulturo ponovi obravnavo postopka izdaje kulturnovarstvenega soglasja v zvezi z rušitvijo rojstne hiše Frančiške Tomšič, matere generala Rudolfa Maistra.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Najlepša hvala za vprašanje.

To smo že večkrat pojasnjevali povsod. Najprej, Tomšičeva domačija je kraj spomina, ker se je tam rodila mama Rudolfa Maistra, ni pa nobenih dokazov, da bi sama Maistrova družina tudi tam živela. Ni bila razglašena ne za spomenik lokalnega ne za spomenik državnega pomena, ampak je bila zgolj vpisana v register kulturne dediščine in zaradi tega je stopnja varstva nižja. Hkrati pa, ker ni bila razglašena za spomenik, tudi pri prenovi ni bila upravičena do sredstev, ki jih imamo na Ministrstvu za kulturo.

Kar se tiče samega postopka, gre za postopek, ki se izvaja v obstoječem zakonu po 31. členu, kjer lahko pristojni minister da soglasje za odstranitev dediščine. Tudi v prejšnjem mandatu je bilo teh posegov kar veliko, tudi nekaterih zelo spornih, veliko večjih. Ampak postopek pač je takšen, kot je. Presoja je na strani uradnika, ki vodi ta postopek, ki pridobi vsa relevantna mnenja. Na eni strani mora biti to absolutno zaprisežen sodni izvedenec s področja gradbeništva, ki je tudi vpisan na seznam sodnih izvedencev pri Ministrstvu za pravosodje, in to je ta oseba bila. Mnenje zavoda, ki smo ga mi pridobili, pa je bilo tudi po mnenju pristojne uslužbenke, ki je ta postopek vodila, si lahko predstavljate, da ne vodi postopka minister, samo dobi na mizo stvari in tudi predlog seveda, kako naj se odloči. In drugo mnenje je bilo mnenje strokovnjaka, ki sicer je strokovnjak, zaposlen na zavodu, ampak ni zaprisežen izvedenec s področja gradbeništva. Prav tako je bilo mnenje, kot tudi piše v odločbi, zelo skopo in pomanjkljivo, v njem je bila slikovna dokumentacija, ki se je nanašala izključno na zunanjščino. In je upravičeno domnevati, da ta oseba notri ni bila, tudi zato ker smo pridobili podatke, se pravi to drugo mnenje. Medtem ko je bilo po drugi strani to drugo mnenje izjemno izčrpno. Ampak kakorkoli že, mi smo odgovorili tako društvu kot tudi občini. Namreč občina se je tudi na nas obrnila. Mi smo takrat izrazili precejšnje presenečenje, kajti v samem mnenju te gradbene izvedenke je bilo zelo jasno mnenje napisano, da so se očitno glede teh stanovanj in poteka ceste usklajevali z občino, tako da je občina vedela, kakšna bo tam nadomestna gradnja. Prav tako pa je sam Zavod za varstvo kulturne dediščine dal že pred časom pobudo, da pač občina vloži vlogo za to, da se Tomšičeva domačija ustrezneje zaščiti, torej vpiše kot spomenik lokalnega pomena, kar pa bi imelo večjo zaščito in potem do česa takega pač seveda ne bi prišlo. Občina tega ni naredila. Zaradi tega smo bili precej presenečeni, kajti če se jim je zdelo, da je ta objekt toliko pomemben z vidika občine, potem bi ga na ta način v bistvu lahko ustrezneje zaščitili. Ta zaščita ne pride na pobudo ministrstva, ampak mora nekdo za zaščito zaprositi, kar smo tudi občini v preteklosti pojasnjevali in kar ji je tudi pojasnil zavod. Ampak očitno na občini tega interesa ni bilo.

Prav tako pa smo pojasnili Društvu Rudolfa Maistra, ki je na nas naslovilo podobno pobudo, da ponovimo postopek. Postopek je končan, kajti končal se je po Zakonu o upravnem postopku in nanj je možno sprožiti upravni spor, drugačne pritožbe ni niti ni vračila v ponovni postopek.

Vsekakor na Ministrstvu za kulturo zelo podpiramo delo Rudolfa Maistra, vseh muzejev, ki se s tem ukvarjajo, občinskih, državnih. V lanskem letu smo finančno podprli tudi mnogo projektov v spomin, čast in delo Rudolfa Maistra po celi Sloveniji, se trudimo za zaščito njegove dediščine in na ta način tudi smo sodelovali v uvrstitvi njegovega dela in spomina.

Kar se pa tiče samega člena, ki absolutno ni ustrezen, pa sledimo stroki in z novim predlogom zakona želimo to menjati, torej da ta postopek glede odstranitve ne bo več na ministrstvu, ampak na zavodu.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za odgovore, ministrica.

Mi pa ni jasno, prav vaša stranka se je zmeraj zavzemala za socialo in za ohranjanje kulturne dediščine, tukaj ste pa dali prednost kapitalu. Kakšno prednost ima tukaj kapital in izgradnja stanovanj pred ohranitvijo stavbe, ki je v zelo dobrem stanju? Škoda, da ne greste, da si ne vzamete časa, ko greste enkrat mimo ali imate kakšno drugo službeno zadevo, pa bi videli, da stavba je v zelo dobrem stanju. Kolegica, ki je opisala, to je arhitektka, ni iz gradbene stroke, ampak je arhitektka. Lahko je zaprisežena tudi statičarka, ampak dvomim, po navadi arhitekti niso statičarji, to so po navadi gradbeni inženirji oziroma statiki posebne stroke za te zadeve.

Stavba ima zelo dobro funkcijo. Noter ni mogel priti strokovnjak za oceno iz kulturne varščine, ker je ta zadeva bila že odkupljena. Bi morali dobiti soglasje od investitorja.

Kar se pa tiče občine, občina bi, škoda, ker ni to odkupila, to je verjetno bila napaka, ampak saj veste, kako je. 400 tisoč evrov je za neko občino veliko denarja, za sam prostor, ki je okoli 4 tisoč kvadratov, pa je to investicija zelo male vrednosti in bo na koncu z izgraditvijo nekomu pripeljalo velike denarce, kot pravimo po domače. Dalo bi se to zadevo rešiti drugače, da se ohrani stavbo, zraven je še zmeraj veliko prostora, še zmeraj je okoli 3 tisoč kvadratov, bi se še zmeraj lahko zgradilo, dve ali celo več blokovnih stavb in bi še zmeraj lahko investitor pridobil, ima dovolj prostora, da zgradi tudi stanovanjske zadeve. Odstranila se je tudi letnica, ki je že odstranjena, ena redkih v Sloveniji, odstranilo se je tudi nekaj prek … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala, čas je potekel.

Ministrica imate besedo za dopolnitev odgovora.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa.

Mislim, da je povsem nepotrebno, da ste žaljivi, kot ste, in pa seveda zavajate v vseh svojih izvajanjih, popolnoma.

Gospa, ki je podpisana pod to mnenje, je strokovno zaprisežena sodna izvedenka s področja gradbeništva. In drugi gospod, ki bi seveda lahko prišel noter, tako kot se lahko vstopa tudi v zasebne objekte, pa to ni. In to so dejstva. Seveda je potrebno pogledati vse, statiko in tako naprej. In vsak s svojim podpisom jamči.

Dejstvo je tudi, da je bilo drugo mnenje napisano, po domače, šlampasto, pomanjkljivo, izredno kratko, medtem ko je bilo drugo v zelo obsežni dokumentaciji, ki vam jo seveda lahko tudi damo in jo je dobila Občina Trebnje. Še kot enkrat, da vam povem, še enkrat, mi smo se vprašali in novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine je po njihovih ustnih navedbah dala predlog občini, da naj, če prepoznajo pomembnost tovrstnega spomenika, dajo za razglasitev za spomenik lokalnega pomena, pa ne samo v tem mandatu, ampak tudi v preteklosti. Tega niso naredili. In to nima nobene veze z odkupom. Če bi bil vpisan kot spomenik lokalnega pomena, bi bila stopnja zaščite nižja, tako pa gre zgolj za vpis v register in to je veliko nižja stopnja zaščite. In ne glede na to, kar pač sedaj občina govori, do tega ni prišla in sama je bila tudi obveščena o namerah investitorja, saj smo v dokumentaciji videli, da so se dogovarjali glede poteka poti nove stavbe z investitorjem, v to nismo bili vpleteni.

Zakon pa absolutno daje preveliko možnost tukaj na ministrstvu, moral bi biti voden na zavodu. Mi smo to opozarjali tako pred nastopom mandata kot sedaj, smo tudi to spremembo pripravili. S samim kapitalom in tem pa to nima nobene veze, kajti presoja se izključno z vidika stroke in z vidika mnenj.

Hkrati pa še toliko, da vam povem, v Občini Trebnje sem bila večkrat, tudi lani konec leta, bila sem tudi na njihovih prireditvah in sem seveda stavbo videla, ampak samo tako, da jo človek vidi, o takih stvareh presojati ne more, kajti ne vi ne jaz nisva izvedenca, nisva bila noter in nisva opravila temeljite raziskave.

To se pa strinjam, da postopek sam, takšen, kot je, absolutno ni ustrezen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministrice, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Ja, moram še enkrat, gospa, ki je podpisana pod to izvedensko mnenje, se strinjam, da ima ta naziv in da ima izkušnje s tem, bi bilo pa dobro dobiti še kakšno drugo, tretje mnenje, če nista zadovoljni z vašim predstavnikom, ki je na vašem ministrstvu, ki je dal mnenje, ima teh izkušenj dovolj, tudi več.

Lansko leto ste dali soglasje oziroma denar za en objekt tam v Grmadi v centru Trebnjega, ki ravno tako stoji zraven ceste in bo ravno tako potrebno, kakor tukaj piše, dodatno temeljenje, ravno tako stoji zraven pločnika, kakor tisti objekt, ki ga boste sedaj rušili, ste dali soglasje. Pa malo naprej je podoben objekt, ki je ravno tako starejši, pa je ravno tako potreben bil temeljenja na istem mestu oziroma ravno tako zraven ceste, ker se pač ceste širijo in se zajedajo blizu objekta. Pač tako je, včasih so bile širine za prevoz neke druge, kakor so danes.

Mislim pa, da bo tukaj storjena nepopravljiva škoda, da odstranjujemo tak objekt, ki je star prek 200 let. Notri se je veliko kulture dogajalo, so tudi drugi pomembni ljudje živeli v tem objektu. In zaradi nekega profita, bodočega profita ta objekt sigurno ni potreben rušitve, ker objekt ima vse kvalitete in bi še ravno tako naprej lahko stal in se obnovil. Na objekt smo pred 15 leti dali spominsko ploščo v spomin Maistra in mame. To je neumnost, kar delamo, sredi centra ukinjamo muzeje, rušimo objekte, ki imajo veliko zgodovino. Ne vem, ali je to dobro, kar delamo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Gospod Franc Breznik bo postavil vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, spoštovani gospod podpredsednik!

Spoštovani minister za obrambo!

Jaz imam relativno zelo enostavno vprašanje. Kot nekdanjega pripadnika Slovenske vojske in tudi veterana vojne za Slovenijo me predvsem zanimajo, ker smo v lanskem letu praznovali 20. obletnico vstopa v Evropsko unijo in tudi v zvezo Nato, zadnje izjave predsednika Vlade, vaš pogled na to.

Predsednik Vlade je pred izrednim vrhom EU dejal, da pač bomo morali sredstva za obrambo iz približno slabega 1,5 % na 2 % dvigniti prej kot leta 2030 in pa, kasneje se je vodja Poslanske skupine Levica odzval na tezo, da lahko te izdatke, za katere je potem vrh Evropske unije seveda izglasoval poseben paket, lahko bi rekel, ugodnih posojil v vrednosti 150 milijard, da se lahko temu nekako izognemo, torej, da še enkrat poskušamo, lahko bi rekel, na limanice dobiti, po domače, zvezo Nato.

Ali boste sledili resoluciji, ki je bila sprejeta pred dvema letoma, v kateri je nek sistem nakupov orožja, ki je nujno potrebno, kar so nekako obljube še iz preteklosti, torej ne gre samo za srednjo bataljonsko skupino, tudi za vse ostalo, kar dviguje ognjeno moč Slovenske vojske?

Mi smo imeli v tem času tudi izjave ministra za finance, tudi z njim sem govoril o neki dvonamenskosti.

Zdaj me zanima:

Kaj dejansko menite, da boste znotraj te strukture kupili?

In moje tretje vprašanje:

Kateri nakupi?

Ali bo slovenska oborožitvena industrija, za katero vemo, da se povezuje v grozde, pri tem sodelovala?

Glede na informacije s Hrvaške je gospod Plenković pred nekaj dnevi v Bruslju že lobiral z več kot 20 direktorji vojaške industrije, ki bi se vključevali v velika multinacionalna evropska podjetja, ki sodelujejo v opremljanju vojaške industrije.

Tako da jaz upam, da je moje vprašanje relativno enostavno, da je razumljivo:

Kakšen je vaš pogled na izjavo predsednika Vlade in izjavo vodje poslanske skupine?

In znotraj nakupa orožja:

Kaj načrtujete kupovati v nekem srednjeročnem planu, predvsem za to, da dvignemo ognjeno moč Slovenske vojsk?

Kot vemo, eno je vstop v zvezo Nato, drugo pa je tudi krepitev in lastna obrambna moč Slovenske vojske, kot je bila vzpostavljena tudi nenazadnje v prelomnem letu 1991, ko smo kot zmagovalci izstopili iz slovenske osamosvojitvene vojne.

Najlepša hvala za vaše odgovore.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Spoštovani gospod poslanec in tudi veteranski kolega, jaz moram reči, da odpirate pomembno vprašanje v času, ko je svet na prelomnicah, ko je vse preveč žrtev, vse preveč vojn in gorja, in zato se moramo o teh zadevah pogovarjati odkrito, jasno in transparentno.

Slovenija je z vstopom v največje, najmočnejše in zavezništvo z najdaljšo tradicijo sprejela določene obveze. Mi smo te obveze, naloge in usmeritve sprejeli prostovoljno, podpisali, dali zavezo in si dali tudi roko. Prepričan sem, kot minister in tako je tudi stališče, da je dano besedo znotraj neke združbe, znotraj zavezništva treba držati. Vse debate, ki odpirajo različna vprašanja, pojasnjujejo, so na mestu, ampak končni cilji ostanejo. Kje pa so končni cilji? Končni cilji so bili sprejeti v tej dvorani, to sta resolucija o dolgoročnem opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 in resolucija o kratkoročni zgodbi, ki naj bi se končala leta 2028.

Bodimo pošteni in iskreni, vso to tehniko, ki nam pomaga pri obrambi in odvračanju, potrebujemo izključno in prvenstveno za obrambo. Mi kot država ne želimo kogarkoli napadati, tudi cilji zavezništva niso bili in niso taki, zato je v smeri krepitve in modernizacije slovenske obrambe cilje potrebno izpolniti, ob tem pa se potruditi, da tam, kjer je to možno, čim več težko prisluženega denarja naših državljank in državljanov uporabimo tudi za tako imenovano dvojno rabo in večnamenskost. Ampak ta zadeva ni in ne more biti edina, prevladujoča ali pa večinska. V slovenski politiki moram reči, da smo znotraj Vlade in tudi znotraj večine parlamentarnih strank kar usklajeni in se zavedamo, kaj je potrebno. Zadovoljen sem, ko imamo na odborih debato in se zavedamo, da je varnost slovenska, ena naša sama, ni ne leva in ne desna.

Kje smo šibki pri naših obrambnih kapacitetah? V postopku je nabava osemkolesnikov, 8×8, nekaj, kar smo obljubili – da bomo v okviru zmogljivosti usposobili srednjo in izvidniško bataljonsko bojno skupino. Mi oklepnikov ne kupujemo zaradi Nata, mi jih kupujemo zase, zato da bo slovenski pripadnik in pripadnica naše vojske zaščiten in mobilen. Naslednja od večjih kapacitet so letalske zmogljivosti. Drugo letalo Spartan je že pristalo, dodatno opremljanje z moduli poteka. Pri letalih pa že lahko govorimo o tako imenovani večnamenskosti. Recimo danes smo govorili o težkem poškodovancu iz Makedonije, ki smo ga pripeljali prav z vojaškim letalom. Tudi vsak dan v letu, 365 dni na leto letijo slovenski vojaški helikopterji, prevažajo poškodovane, bolne, tudi notranje organe. V ta namen smo naročili še šest helikopterjev Leonardo in jih bomo seveda tudi opremili z moduli, ki omogočajo tudi prvo pomoč in prevoz reševanja. Vojske ni brez municije, ni brez streliva in ni brez ustrezne ognjene podpore. Zato so v nabavi tudi havbice francoskega izdelovalca, protizračna obramba IRIS-T in ladja Triglav se počasi vrača v domače pristanišče, kjer jo bo prvič v zgodovini čakal pomol … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Na prvi dve vprašanji nisem dobil odgovora, torej vaš pogled na izjavo predsednika Vlade, do kdaj bomo dvignili na vsaj 2 % bruto družbenega produkta slovenski obrambni proračun, glede na to, da bo za izrednim vrhom Evropske unije, junija bo na Nizozemskem vrh Nata, kjer se pričakuje dvig za še dodatne 1,5-odstotne točke. Torej se že zelo približujejo tudi ostale članice, lahko bi rekel, proračunu Poljske ali pa strukturi proračuna Poljske, ki je čez 4 %. Pa verjamem, da toliko ne, glede na samo mejo Poljske in vojno žarišče.

Problem, ki pa me boli, ki je v bistvu temelj tega mojega vprašanja, je, da ko sem sam v tistih že začetnih kriznih letih zapuščal Slovensko vojsko v letih 2010, 2011, smo mi ogromno tega manevrskega prostora, kar se tiče dvonamenskosti, že kupili, od vojaških bolnišnic do kompletne logistične podpore, do čiščenja voda, agregatov, RKBO, da ne razlagam. Tudi načrti transportnih helikopterjev, avionov, ki seveda imajo svojo dvonamenskost. Največji problem je bila vzpostavitev enot za protielektronsko bojevanje, enot za protikibernetsko bojevanje in tako naprej, kjer diplomiranih inženirjev seveda na trgu nismo dobili. Problem, ki nastopi, pa je, da so bila po vrhu Evropske unije odobrena sredstva, približno 150 milijard, ki naj bi šla celo do 800 milijard, predvsem pa tisto, kar sem dobil zapisano od svojih kolegov kot predsednik Odbora za zadeve EU, s katerimi redno komuniciram po Evropi, sredstva naj bi bila namenjena predvsem protizračni in protiraketni obrambi, raketam, topništvom, brezpilotnim letalnikom. To bo zahtevala Evropska unija od teh 150 milijard, nobene dvonamenskosti. Zato ker smo ves ta manevrski prostor, vse te manevre, s katerimi smo poskušali sodelovati pa kupovati, kar je bilo seveda humano, skupaj s civilno zaščito, mi smo ta manevrski prostor popolnoma izkoristili. Še enkrat prosim … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel, žal.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Razumem, spoštovani poslanec, bistvo in fokus vašega vprašanja in moram reči, da se z njim v večini strinjam. Kar se tiče predsednika Vlade, z njim sva usklajena, govoriva enoten jezik. Jasno in glasno je povedal, da bomo očitno glede na razmere v svetu in glede na razmere znotraj Evropske unije pa znotraj zavezništva morali cilje izpolnjevati odločneje in hitreje. Tudi odgovora naše koalicijske partnerice Levice ne vidim tako, kot je bilo, bi rekel, interpretirano ali pa predstavljeno v javnosti. Politika zavzemanja za mir, politika, ki krepi in jača dvonamenskost ali dvojno uporabo, je zagotovo na mestu. Poglejte, pri dvojni uporabi, vojaško zdravstvo, Bolnišnica dr. Petra Držaja v Ljubljani se že projektira kot dodatne vojaške zdravstvene kapacitete, pripravljamo projekte za še pet lokacij znotraj naše države. Kibernetska varnost, v katero vlagamo veliko sredstev, ni samo vojaška. Kibernetska varnost je ena sama, slovenska, potrebuje jo obrambni sistem, še bolj pa tudi civilna sfera in gospodarstvo. Tako da se v tej smeri zagotovo še dodatno krepimo.

Tisto, kar pa želim poudariti, ključni v tej zgodbi pa so ljudje in kadri. Zato jim omogočamo dobre plače, dobre pogoje dela za obnovo številnih vojašnic, tako v Kranju, Postojni kot tudi v Ljubljani. Zadovoljen sem, da po desetletjih in letih upada kadrov beležimo malenkosten, ampak zaznaven pozitiven kadrovski trend. V lanskem letu se je na novo zaposlilo več ljudi, kot se jih je upokojilo. Po dolgem času smo pri pogodbeni rezervi prvič v zadnjih letih presegli tisočico. Cilj je v letu ali dveh preseči številko 2 tisoč. Tisto, kar mi je kot ministru spodbudno: krepi se naša štipendijska politika, podeljujemo več kot 600 štipendij, na vseh področjih, ne samo vojaškem, tudi tehničnem, zdravstvenem, strojnem. In kar je še posebej spodbudno, tabori za mlade, ki so pretekli dve, tri leta nazaj imeli 200, 300 udeležencev, se zdaj že približujejo številki tisoč.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra. Izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospod podpredsednik.

Seveda imam. Mislim, da je tudi sam minister odgovoril, da gre za pomembno vprašanje, kjer bi morali razviti neko debato. Tudi glede izjave, ki ni bila izjava nekoga, ampak vodje poslanske skupine tega parlamenta, ki je dal jasno izjavo za javnost, da je treba izigrati zvezo Nato. Upam, da se zavedamo, da gre za koalicijskega partnerja. Po drugi strani pa, minister, niste mi zares odgovorili, kako bomo krepili ognjeno moč. Ker ognjena moč daje tudi nam lastno obrambo. Dvonamenskost ne daje lastne ognjene moči nam, in to je velik problem. Kot sem citiral tudi, lahko bi rekel, zaključek samih točk izrednega vrha Evropske unije, ki je bil 6. marca, torej pred 17 dnevi, eksplicitno je bilo povedano, da dejansko moramo krepiti ognjeno moč, od samovoznih havbic – upam, da so te francoske havbice samovozne. Tudi te havbice, vam bom lahko rekel, glede na to, da sem bil tudi v Ukrajini, mislim, da dva meseca po obisku gospoda Janše, Morawieckega in Petra Fiale, sem se takrat pogovarjal z bivšim obrambnim ministrom, mislim, da bi havbice lahko bile del nekega sporazuma, kjer bi jih lahko donirali Ukrajini. V tem trenutku so dobre, ampak taktično, lahko bi rekel, zelo zelo šibke, v tem trenutku. Zaradi tega je bila že v času, ko sem jaz odhajal iz Slovenske vojske, havbična baterija, torej njen odziv, ko pospraviš havbice in jih poskušaš premakniti na varno lokacijo, prepočasna, in zaradi tega si pod točko udara.

Gre tudi za ostale zmogljivosti. Povedali ste za IRIS, po vsej verjetnosti bomo potrebovali še več teh sistemov. Evropa jih ima, lahko bi rekel, polno, tudi sama Zvezna republika Nemčija ima neko znanje iz balističnih raket, ki bi jih lahko vzpostavili. Tisto, kar je pomembno, da bi na tej točki razvili, kar je moj predlog, pa je, kako vzpostaviti slovensko obrambno industrijo, da tudi če bomo dali 2 % bruto družbenega produkta v relativno kratkem času ali pa še več, kar bo sprejeto junija, bodo slovenska industrija in tudi slovenski davkoplačevalci na koncu dobili neki feedback. Do zdaj smo, kot veste, pri nakupu patrij, iz katerega je takrat kasnejša leva vlada naredila cel halo in afero – na koncu so takrat patrie v veliki meri sestavljali v Sloveniji, vključen je bil slovenski del obrambnega grozda in so se tiste patrie, ki so bile, mislim, da za več kot polovico cenejše kot te, za katere ste zdaj podpisali, izdelovale skupaj s slovenskimi strokovnjaki v Sloveniji.

Tako da je to pomembna debata, spoštovani minister. Kar se tiče proračuna, se zavedam časa, kraja, v katerem živimo. Žal tukaj ni več vprašanje topov in masla. Če ne bo topov, masla sploh ne bo in nimamo več česa braniti v Evropi. Mislim, da se moramo tega vsi skupaj zavedati in da smo na istem vozu tako vi na Vladi kot mi v opoziciji. Tukaj neka državotvornost ... / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel. O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Dr. Tatjana Greif bo postavila vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.

Spoštovani minister!

Ameriški in ruski predsednik se dogovarjata o sklenitvi mirovnega sporazuma v Ukrajini, ker ta vojna je vojna med jedrskima silama ZDA in Rusijo. S tem se temeljni vzroki za največjo vojno v Evropi po drugi svetovni vojni ne odpravljajo, ampak samo poglabljajo. Hkrati pa padanje v oboroževalno tekmo grozi, da bo potopilo vse ostale družbene podsisteme, ki so že tako ali tako podhranjeni. Govorim o pokojninskem sistemu, zdravstvenem, socialnovarstvenem sistemu, izobraževanju in tako dalje. Generalni sekretar Nato pakta Mark Rutte nas praktično izsiljuje s tem, da naj pozabimo na pokojnine, socialno varnost, zdravstvo in drugo in namesto tega raje vse uperimo v oboroževanje za potrebe Nato pakta, za oboroževalno tekmo z Rusijo, ki bo vsa javnofinančna sredstva skanalizirala vojaškoindustrijskemu kompleksu, militarizirala našo družbo, in če bo šlo tako naprej, vodila v novo vojno na evropski celini, ki bo še hujša, kot je ta v Ukrajini. Ali to ali pa naj se začnemo učiti rusko ali pa se preselimo na Novo Zelandijo. Tako pravi Rutte, tako nam daje napotke.

Rekli ste, da oklepnikov ne kupujemo zaradi Nata in ostalega orožja. Seveda ne, a do konca aprila bomo sporočili svoj prispevek oziroma vlaganje v Nato in v EU, ki zahteva 800 milijard vložka. Ves ta čas se sistematično onemogoča razprava o temeljnih vzrokih za vojno v Evropi, ki ležijo v širitvi Nato pakta proti ruskim mejam, v enostranskih odstopih ZDA od mednarodnih pogodb, ki so bile temelj varnosti na evropski celini od hladne vojne naprej, v postavitvi protiraketnega ščita in kopičenju orožja v Evropi. Povečevanje izdatkov za vojsko in oboroževanje na 2 %, 3 %, 4 %, 5 % ali 10 % teh vzrokov ne bo rešilo, ampak jih bo kvečjemu poslabšalo.

Zato vas sprašujem, gospod minister:

Ali se boste ob zahtevah tujih centrov moči po napihovanju izdatkov za priprave na vojno z Rusijo na račun uničevanja našega zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega sistema postavili na stran miru ali na stran permanentne vojne, ki ni naša?

Več orožja je več vojne, več smrti, več trpljenja in manj miru. Varnost ni orožje do zob in municija, varnost so varne zaposlitve, dostopno zdravstvo, šolstvo, vrtci, šole, bolnišnice, stanovanja, javna infrastruktura in zdravo okolje.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, hvala lepa za vprašanje. Moram reči, da se s poročilom in zaključkom vašega vprašanja strinjam v celoti. Če v negotovih razmerah pridemo do stanja, da bomo morali sodelovati v kakršnikoli vojni ali pa spopadu, na kar se ne pripravljamo in si tega ne želimo, potem vsega tega, kar ste našteli, seveda ne bo. Če ni stabilnosti, če ni blagostanja, če ni miru, potem ni zdravstva, ni socialne politike, stanovanja niso zgrajena. Nasprotno, poglejte, kako se je uničila cela Gaza, in še in še bi lahko naštevali, kaj se dogaja v ukrajinskih in tudi ruskih mestih. Zato cenim in spoštujem vaš mirovniški način razmisleka, mi je pa osebno žal, da žal žal to ni prevladujoče stanje v svetu. Tiste velike države in zavezništva, seveda, ki bodo ali pa odločajo o usodi sveta, marsikdaj razmišljajo drugače.

Ponovil bom še trditev, ki sem jo povedal v odgovoru na vprašanje poslanca Breznika pred vami. Slovenija je članica enega starega zavezništva s tradicijo, ki je pri izgradnji Evrope v drugi svetovni vojni desetletja in desetletja zagotavljalo mir, blaginjo in gospodarski napredek. Jasno pa je, da če imamo v sosednji državi Madžarske, torej v Ukrajini, vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo, je seveda treba biti na zaostrene in kritične razmere pripravljen. Ko govorimo o Ukrajini in o Rusiji, ne smemo in ne moremo pozabiti na to, kdo je ta spopad začel, kdo je prvi prekoračil Rubikon, rdečo črto, prekršil mednarodno pravo in se s tanki, bojnimi vozili in vojaki povzpel na območje sosednje države. Meni številni mirovniški sporazumi ali pa predlogi danes zvenijo kot na nek način opravičevanje nedopustne ruske agresije in poziv ubogim, nesrečnim Ukrajincem, da se nehajo braniti. Eni že vnaprej razglašajo, da bo Ukrajina velika poraženka te vojne. Moram reči, da so številni analitiki pričakovali, da bo ukrajinski odpor strt v prvih 10 dneh vojne. Na srečo se to ni zgodilo. Vztrajajo, branijo svojo domovino z vsem, kar imajo na razpolago, in tudi ob pomoči nas evropskih držav, ki skušamo braniti nedotakljivost, suverenost, evropski svobodomiseln način življenja.

Jasno je, da brez krepitve obrambnih sposobnosti ne bo šlo. Večkrat smo že povedali, vsi, ki pojasnjujemo naše obrambne dogajanje, načrte, da smo in želimo biti predvsem obrambna država, da bomo poleg povečevanja vojaške moči, ki bo služila odvračanju, sledili tudi dvonamenskosti in dvojni rabi, zatorej gradnja Bolnišnice dr. Petra Držaja in še dodatno opremljanje petih vojaških zdravstvenih centrov po vsej Sloveniji. Slišali ste danes moj odgovor, v kako velikem obsegu je naša tehnika, govorimo o letalih, govorimo o helikopterjih, dvonamenska in v miru služi reševanju življenj prav vsak dan, 365 dni v letu. Število poletov naših helikopterjev za reševanje bo letos doseglo številko okrog 800 in še bi se dalo naštevati. Zagotovo pa kakšno stvar pojasniva še v nadaljevanju.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala, spoštovani minister, čeprav nisem razbrala in ne razumem dobro te vaše razlage, zakaj moramo za priprave na vojno z Rusijo pozabiti na pokojnine, socialno varnost, zdravstvo in ostalo, kot pravi Rutte.

Sprašujem:

Do kdaj se bomo še uklanjali diktatu vojnih hujskačev iz Washingtona in Bruslja, ki so v zasledovanju svojih imperialističnih interesov vzpostavili popolne jedrske prevlade dostopa do naravnih virov v Ukrajini in Rusiji, zrušitve ruskega režima, pripeljali do največjega vojnega pustošenja in največje humanitarne krize v Evropi po drugi vojni?

Nehajmo se slepiti, da je vojna v Ukrajini karkoli drugega kot proxy vojna ZDA proti Rusiji. O tem sedaj piše na svojih internetnih straneh celo ameriški State Department. Fasada obrambe evropskih vrednot, kot so demokracija, človekove pravice ali svoboda, se ob izvolitvi Trumpa sesuje kot hišica iz kart. Gre za jedrsko prevlado, izčrpavanje ruskega režima, vojaško, gospodarsko in politično, in dostop do naravnih virov.

Zanima me:

V to vojno smo se vpletli brez vsakršne javne razprave, ali bomo tako tudi nadaljevali?

Ali se morda strinjate, da bi bilo o nadaljnjem napihovanju izdatkov za vojsko in oboroževanju treba povprašati ljudi na referendumu?

Naj zaključim z odlomkom iz jugoslovanskega protivojnega filma Kdo tam poje, ki pravi: »Ljudi, ovo sa vojskom ne sluti na dobro.«

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Spoštovana poslanka, strinjava se, da vojna nikdar in nikoli v svetu ne prinese nič dobrega. Nismo je izbrali, nismo je začeli niti si je ne želimo. Strinjam se z izjavo generalnega sekretarja Nata v tistem delu, da vsi narodi, še posebej pa Slovenci, želimo ostati na svoji zemlji, se ne želimo nikamor seliti, in storili bomo vse, da bomo tudi v naslednjih rodovih in rodovih govorili slovensko. Slovenija in zavezništvo Nato nista v vojni z Rusijo. Ni in si želim, da nikoli ne bi bila, da se na območju spopadov čim prej doseže premirje, nato pa s pogajanji kompromisno doseže največji možni mir. Se moramo pa iz te agresije, ki ni tako daleč od nas, naučiti veliko, da mora biti država trdna, odporna, dobro pripravljena. Odpornost neke države je bistveno bistveno večja kot pa njena oborožitev. Mi potrebujemo delujočo kritično infrastrukturo, ki bo v primeru zaostrenih razmer omogočala normalno delovanje naše družbe kot celote. Mi moramo povečati tudi svojo samooskrbo, svojo energetsko samooskrbnost in pa seveda pri teh izdatkih, ki jih omenjamo, čim več sredstev nameniti dvojni rabi.

Da se ne ponavljam, vsebine sem že ponovil, bom pa povedal še ključno sporočilo – da tista dilema, pa je ne želim ponavljati, ni čisto prava. Predsednik Vlade, temu sledimo tudi ministri, je jasno in glasno povedal, da je Slovenija v dobri finančni kondiciji tudi po zaslugi številnih pozitivnih ukrepov te vlade. Imamo večjo gospodarsko rast od povprečja Evropske unije, imamo eno najnižjih inflacij, imamo zgodovinskih milijon zaposlenih ljudi, ki plačujejo prispevke za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje, in imamo ljudi, ki so v tej državi zadovoljni z našim načinom življenja. Naš cilj je, da iščemo konsenz, da se slišimo, da se razumemo in da se borimo za to, da bi svet, predvsem pa Evropa še naprej temeljila na spoštovanju prava, demokratičnih standardih, in da seveda vojna ni, ne bo in ne more biti pravi način reševanja … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Čas je potekel.

Želite postopkovni? Imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra. Izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za odgovor.

Čeprav Slovenija ni vojaško ogrožena, pritiski imperialističnih držav za še več denarja za hranjenje njihovih vojaškoindustrijskih kompleksov in sodelovanje v njihovih vojaških eskapadah širom sveta dosegajo neslutene razsežnosti. Maske so padle in sedaj tudi ZDA odkrito priznavajo, da je vojna, ki jo bijejo v Ukrajini, vojna med jedrskima silama ZDA in Rusijo. Ukrajinski režim je zgolj ameriška marioneta, voditelji evropskih držav Nato pakta pa podaniki. Ti sedaj po eni strani užaljeno cepetajo, ker niso bili povabljeni k sodelovanju v pogajanjih kot enakovredni partnerji, po drugi strani pa kot papige ponavljajo zahteve ameriškega predsednika, da moramo za oboroževanje nameniti mnogo več. Ameriški predsednik od satelitskih držav zahodnega imperializma v Evropi zahteva povečanje izdatkov za vojske na 5 % in več procentov BDP, kar je več, kot so v povprečju zapravile za vojsko v zadnjem desetletju hladne vojne. Proti Rusiji je bilo nešteto sankcij, proti Izraelu nobene.

Generalni sekretar Nato pakta poziva k preskoku v hladnovojno miselnost in za turbopogon evropski orožarski industriji. Pri tem brezsramno dodaja, da naj pozabimo na pokojnine, socialno varnost in zdravstvo. O temeljnih vzrokih za vojno v Ukrajini se ne govori. Gre za vojno, za katero sedaj celo ameriški State Department odkrito priznava, da je to proxy vojna med ZDA in Rusijo. Ukrajinski režim je ameriška marioneta, evropske države Nato pakta pa ameriški vazali, katerih edina vloga je slepo podpiranje ameriških politik, ki celotno celino vodijo v totalno vojno in ustvarjanje piarja pred domačimi javnostmi, da takšno hlapčevanje opravičijo. Slovenska politika ni tu neka posebna izjema. Je pa izjemno slovensko ljudstvo, ki kljub pol desetletja trajajoči militaristični propagandi ne podpira povečevanja javnih izdatkov za nabave orožja. Dve desetletji slepega podrejanja Nato paktu, podpiranja nasilnega rušenja režimov v tretjih državah, sodelovanje v okupacijah na Bližnjem vzhodu in provociranje Rusije z nameščanjem vojaštva na njenih mejah terjajo široko javno razpravo, ki presega ta državni zbor, in referendum o nadaljnjem oboroževanju.

Do takrat pa je splošna razprava v Državnem zboru še najmanj, kar lahko storimo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanka mag. Meira Hot, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku. Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani gospod minister, na vas se danes obračam v zvezi z odločitvijo občinskega sveta Občine Piran, ki je na eni izmed sej maja lansko leto ponovno potrdila občinski podrobni prostorski načrt Ob Belokriški. Zakaj je to zanimivo? Zanimivo je, ker je ta občinski podrobni prostorski načrt leta 2021 Ustavno sodišče razveljavilo. Razveljavilo zakaj? Ker ni bila upoštevana pravica do referenduma in je bil ta odlok preuranjeno objavljen. V skladu z zakonom bi po taki razveljavitvi seveda občinski svet Občine Piran moral izpeljati ponoven postopek, celoten postopek sprejetja OPP 1, torej ponovna javna razgrnitev akta, ponovna obravnava v prvem in drugem branju na občinskem svetu Občine Piran. Vendar so se na Občini Piran odločili drugače in so maja enostavno ponovno ta akt zgolj dali v ponovno sprejetje na občinskem svetu, kjer so ga dejansko tudi kot takega sprejeli.

Na ta način so, in to si upam trditi kot pravnica, absolutno povozili Ustavno sodišče ter tudi veljavno zakonodajo in nenazadnje tudi ministrstvo, ki izvaja nadzor nad zakonitostjo prostorskih aktov. Saj če se ne motim, je ministrstvo jasno povedalo, da tovrstno sprejemanje ni v skladu z veljavno zakonodajo. Zadeva se je premaknila še toliko naprej, da so na zadnji občinski seji marca 2025 na osnovi tega spornega OPP 1 sprejeli tudi lokacijsko preveritev na tem območju. In to kljub temu da se je pristojno ministrstvo jasno izjasnilo, da je tovrstna lokacijska preveritev v resnici protizakonita. Zakaj? Ker tudi piranska občina do dandanes nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, torej OPN Občina Piran po 18 letih še vedno nima.

Zato me zanima:

Ali je bilo dopustno sprejeti OPP 1 Ob Belokriški, torej ali je dopustno na ta način povoziti odločitve Ustavnega sodišča in enostavno brez spoštovanja postopka zgolj dati ponovno v sprejetje, zato ker imaš koalicijsko večino?

Ali je dopustno sprejeti lokacijske preveritve v občinah, kjer nimajo niti OP 1 in kjer se ministrstvo izjasni in poda negativno mnenje?

Ali bo ministrstvo v konkretnem postopku izvedlo kakršenkoli nadzorstveni postopek?

Ker na koncu koncev je pa ministrstvo tisto, ki je pristojno nadzorovati zakonitost prostorskega načrtovanja tudi na nivoju občin.

Zanima me tudi:

Ali bo morda zakonodaja sprejeta in spremenjena na način, da tovrstnega manevriranja s prostorom ne bo več mogoče izvajati, torej da ne bo nikakršnih pravnih praznin?

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za odgovor. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana poslanka, hvala za ta pojasnila in tudi razlago, kaj se dogaja tam.

Naj vas seznanim, da je za Občino Piran trenutno na našem ministrstvu odprtih pet različnih postopkov nadzora zakonitosti v zvezi s prostorskimi akti, dva postopka sta že na Ustavnem sodišču, kar je daleč največ za eno občino v tej državi. Sledili smo samo še eni občina, s katero tečeta dva postopka. To dokazuje, da se občina v več zadevah ne drži veljavnih predpisov, tako lahko iz tega sklepamo. Ministrstvo bo o neustreznih postopkih Občine Piran obvestilo tudi Ministrstvo za javno upravo in pozvalo MJU, da ukrepa s področja svojih pristojnosti, če ima take pristojnosti. Ministrstvo bo tudi sporočilo ali dalo vedeti Ustavnemu sodišču, da se o podobnih zadevah hitreje odloča, ker seveda imamo težavo v tem, da nekatere pritožbe, ki jih Vlada posreduje za oceno ustavnosti, praviloma trajajo tja do dve leti, da se pripravi, in potem tudi obravnava nekaj let, pogosto tudi pet let, da pride do odločitve. To pa je nedopustno dolg rok, ki dejansko posredno omogoča podobne špekulacije, kot je ta, ki ste jo omenili. To seveda daje misliti za marsikatero nadaljnjo ureditev, da mogoče ta delitev čisto operativno ni najbolje, bom rekel, tudi postavljena. Ne vem pa točno, kaj lahko v okviru ustavne razdelitve med državo in občino tudi uredimo, tako da je vprašanje tudi za širši krog, kako učinkoviteje nastaviti.

Naše ministrstvo je res 11. marca prejelo tudi pobude gospe Barbare Imenšek, občinske svetnice, z nazivom o nezakonitosti objave tega OPPN OB Belokriški, v Uradnem listu številka 14/25. Ministrstvo je v navedeni zadevi uvedlo postopek nadzora zakonitosti v skladu z Zakonom o državni upravi in Občino Piran najkasneje v prihodnjem tednu tudi pozvalo k obrazložitvi. Seveda potem sledi še vse ostalo, kar sledi, bom rekel, v postopku. Spoštovanje ustavnih odločb je ključno za ohranjanje pravne države. Ko občine ne spoštujejo odločb Ustavnega sodišča, to lahko vodi k pravnemu vakuumu, ki otežuje ali celo onemogoča uresničevanje ustavne pravice do lokalne samouprave, kar je bilo že večkrat izpostavljeno v odločbah Ustavnega sodišča. Ustava Republike Slovenije zagotavlja lokalno samoupravo v 9. členu, kar pomeni, da imajo občine določeno stopnjo avtonomije pri urejanju vprašanj lokalnega pomena. Kljub tej avtonomiji morajo lokalni organi delovati v skladu z ustavnim okvirom in spoštovati sodne odločbe Ustavnega sodišča. Zato je občina dolžna ščititi javni interes in pravice posameznikov pri pripravi prostorskih aktov tako, da upošteva veljavne predpise in spoštuje sodbe Ustavnega sodišča. Če občine ali njihovi predstavniki ne spoštujejo tega določila, gre za kršitev načel pravne države in enakosti. Odgovornost župana je torej, da občinskemu svetu v obravnavo pošlje samo akte, ki so skladni s predpisi in upoštevajo odločitve Ustavnega sodišča. Če občina predpisov, ki določajo način in postopek priprave prostorskih aktov, ne spoštuje in zaradi tega prihaja do morebitnih pravnih sporov, je tudi vsa odgovornost za povzročitev morebitne materialne škode občanom na strani občine.

Občina Piran je ena izmed tistih zdaj samo še 20 občin, ki še nimajo sprejetega OPN, kar otežuje pridobitev gradbenih dovoljenj. Lahko povem tudi to, da se je občina vsaj na naše sestanke odzvala in da imajo program, v katerem tudi zagotavljajo, da bo tudi pri njih OPN sprejet v tem zakonskem roku. Jaz bom to spremljal tudi naprej in tudi ustrezno poročal, da se tudi te stvari uredijo. Upam, da vsi akterji skupaj, tako občina kot drugi soglasodajalci, država, ne držijo fige v žepu in da so zainteresirani za ureditev pravnega statusa in enakopravnega položaja vseh državljanov pri pridobitvi gradbenih dovoljenj.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

Nadaljevanje MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa.

Spoštovani gospod minister, hvala za ta res celovit odgovor, v katerem ste tudi povedali, da tovrstno ravnanje v resnici ni korektno, ni dopustno in izkazuje, da se na žalost v tem primeru ne spoštuje vladavine prava. Veseli me, da ste že seznanjeni z vsem tem, da se vodijo različni postopki, ne veseli me, ampak dejstvo je, da so občanke in občani razočarani nad tovrstnim ravnanjem in da se civilna iniciativa, zaradi katere je v bistvu sploh bil sprožen postopek presoje ustavnosti tega akta leta 2021, počuti tudi nekoliko izigrana. In ko je bilo govora na občinskem svetu tudi o delovanju ministrstva, moram reči, da je bilo zelo podcenjujoče in je bilo povedano, da recimo ministrstvo niti ne ve, da v občini Piran velja srednjeročni plan. Zato je bilo to današnje vprašanje tudi namensko zastavljeno, da se razume, da tudi nad občino obstaja organ, ki ima pooblastilo za nadzorovanje in nadzor zakonitosti in ki bo poskrbel, da zaradi nezakonitega delovanja ne bodo oškodovane občanke in občani. Ker ste zelo lepo izpostavili, da lahko tudi tovrstno delovanje pripelje do materialne in pravne škode.

Namreč, občina pravi, da je ta akt sprejela, zato da bi si izboljšala svoj položaj na sodišču, pravniki pa vemo, da je že sedaj njen položaj na sodišču zelo močan, ker pravica ni pridobljena, dokler ni gradbeno dovoljenje, torej ni dobljena s samim prostorskim aktom, kakor to napačno utemeljuje občina. Tam lahko govorimo o nekem upravičenem pričakovanju. To upravičeno pričakovanje sigurno ni razlog, zaradi katerega bi lahko delovali nezakonito in obšli odločbe Ustavnega sodišča.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Kaj to pomeni? Da ne želite nobenega dodatnega odgovora. V redu.

Poslanec Milan Jakopovič, imaš besedo, da zastaviš vprašanje ministru za javno upravo mag. Francu Propsu.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa.

Spoštovani minister, plačni sistem v javnem sektorju. Če prav razumem Zakon o skupnih temeljih sistema plač, v 105. členu delodajalcem omogoča – tu me zanimata predvsem socialno varstvo in zdravstvo, kjer sta pomanjkanje in obremenjenost kadra visoka, velja pa seveda tudi za vse ostale – da zaposlenim z nižjo izobrazbo in daljšimi delovnimi izkušnjami izenači plačni razred s tistimi, ki delajo enako delo na istem delovnem mestu, a je njihovo delo zaradi višje izobrazbe vrednoteno višje. Recimo četrta stopnja izobrazbe se lahko na podlagi delovne dobe izenači s peto stopnjo in se poleg izobrazbe upošteva tudi delovna doba. In naprej. 22. člen tega istega zakona določa, da se zaposlenega lahko znotraj javnega sektorja uvrsti v plačni razred, ki je tudi za največ 10 plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, če za to izpolnjuje pogoje.

Moje vprašanje gre v smeri:

Ali to pomeni, da lahko delodajalec predlaga in posledično pristojno ministrstvo odobri vsa pripadajoča napredovanja takoj?

Seveda če ima delovno dobo, a v svojih 30 letih in več zaposlitve zaradi takih in drugačnih okoliščin ni napredoval. Vmes je bil, vemo, Zujf, pa do leta 2008 nekdo z izobrazbo drugega tarifnega razreda sploh ni mogel napredovati in tako naprej. Vnaprej hvala za dodatna pojasnila glede teh dveh členov.

Za konec me zanima zelo pomembno vprašanje. In sicer, v družbeno zelo pomembnih sistemih, kot je recimo socialno varstvo, kjer zaposleni skrbijo za različne ranljive družbene skupine in so ena temeljnih skupin podpore v skupnosti, slišimo pa, kako so preobremenjeni, kako primanjkuje kadra, kako tisti, ki so, odhajajo in tako naprej, imamo še vedno zaposlene, ki zaradi izobrazbe prejemajo za isto delo na enakem delovnem mestu nižje plačilo, kjer je dopoldan nekdo recimo s peto stopnjo izobrazbe v plačnem razredu devet do 19, popoldne pa na istem delovnem mestu nekdo s sicer tremi tarifnimi razredi nižjo izobrazbo, a z dolgoletnimi izkušnjami v plačnem razredu štiri do 14. Gre za posledico izpred desetletij, ko se je lahko zaposlovalo ljudi z osnovno šolo na delovno mesto z recimo formalno zahtevo pete stopnje izobrazbe. Do sedaj so najbrž v vseh teh desetletjih pridobili dovolj izkušenj, da bi se jim lahko te upoštevale enakovredno formalno zahtevani izobrazbi. Prej omenjeni 105. člen namreč omogoča prehode v višji plačni razred na podlagi večletnih delovnih izkušenj le za dva tarifna razreda.

Moje vprašanje je:

Ali se zavedate te problematike v teh poklicih?

Ali jo boste kako naslovili v smeri, da se končno upoštevajo tudi desetletja in desetletja izkušenj teh zaposlenih ter se jih na neki način izenači z vsemi tistimi, ki delajo enako na istem delovnem mestu?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa, podpredsednica.

Spoštovani poslanec, hvala lepa za vprašanje.

Konec preteklega leta ste tukaj v Državnem zboru po dolgotrajnih intenzivnih pogajanjih sprejeli nov plačni zakon, ki je uredil kar nekaj stvari, ki so bile do sedaj, bom rekel, razlog za to, da smo imeli znotraj javnega sektorja na vseh področjih zaposlene obravnavane na različne načine, in hkrati ni samo omogočil tega, kar si štejemo kot velik dosežek, da je najnižja plača, minimalna plača, tudi to, da je postal bolj odprt za to, da se lahko znotraj posameznih plačnih skupin in glede na potrebe, ki jih posamezno področje izkazuje, tudi ustrezno odzivamo. Tukaj je potrebno povedati, da je velika vloga tistih, ki vodijo posamezne institucije, zavode, nenazadnje, ne vem, lokalno samoupravo. To svojo odgovornost, ki jo imajo znotraj vodenja, bodo seveda morali tudi opravljati, zato da se bomo izognili nekaterim stvarem, ki se lahko zgodijo, zaradi tega ker se včasih pač dogaja, da interpretiramo ta predpis preozko.

Potrebno je povedati, da je na delovnih mestih z najnižjo zahtevano stopnjo izobrazbe mogoče napredovati, tako kot povsod drugod, za 10 plačnih razredov. In je na teh delovnih mestih seveda tudi pomembno to, da se lahko tem zaposlenim plača zaradi teh napredovanj poviša za več kot 30 %. Predvidena je tudi v petem poglavju Zakona možnost pospešenega napredovanja, in sicer za dva plačna razreda. 22. člen Zakona določa tudi določitev višjega plačnega razreda javnemu uslužbencu, in sicer delodajalec to lahko predlaga takoj ob zaposlitvi javnega uslužbenca. Za določitev višjega plačnega razreda po prvem odstavku 22. člena ni potrebno soglasje. Za določitev višjega plačnega razreda v drugem in tretjem odstavku pa je potrebno pridobiti soglasje. Soglasodajalci so navedeni za ta del v 22. členu plačnega zakona. Za domove starejših, kjer ste izpostavili problematiko, je to soglasje potrebno pridobiti s strani Ministrstva za solidarno prihodnost, za organe državne uprave pa pač ta soglasja daje Vlada.

Kot sem že omenil, smo dosegli to, da je minimalna plača najnižja osnovna plača in da je tudi predvideno usklajevanje z višino inflacije v določenem procentu. To je bil znotraj tega dolgotrajnega postopka usklajevanja s socialnimi partnerji dogovor, ki je bil potem tudi s strani obeh pogajalskih strani podprt. Obstaja v novem plačnem zakonu tudi možnost spregleda izobrazbe, in sicer to določa 105. člen. Kot ti pogoji govorijo, je možnost spregleda izobrazbe v poklicnih skupinah z najnižjimi stopnjami izobrazbe. Te ljudi, ki tam delajo, je možno premestiti na delovna mesta, za katera se zahteva višja stopnja izobrazbe, kot jo sicer imajo te poklicne skupine. Govorimo o plačni skupini J. To so, ne vem, strežnice, kuharice, pomočnice kuharic, hišniki, vzdrževalci, skladiščniki, vozniki. Tudi že obstaja zakonska možnost, tako kot sem omenil, za spregled izobrazbe in premestitev na višje delovno mesto. Hkrati pa je seveda to potrebno s strani tistih, ki vodijo postopke, usklajevati in opravljati.

Če povzamem. Tudi na delovnih mestih z nižjo stopnjo izobrazbe, na katerih so plače najnižje, je mogoče napredovati v plačnih razredih, prav tako pa je pod zakonsko jasnimi pogoji možen spregled zahtevane stopnje izobrazbe, ko gre za premestitve na zahtevnejša delovna mesta in posledično pridobitev višje plače.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanec, imaš besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za odgovor, spoštovani minister.

Tisto, kar sem v zadnjem delu svojega vprašanja naslovil, je direktno specifična problematika. In sicer, pred 30 leti, recimo, gor, dol, se je lahko v ta srednji kader, kjer je bila zahtevana peta stopnja izobrazbe, zaposlovalo tudi ljudi z osnovno šolo. In so skozi čas, seveda, delali isto, na enakem delovnem mestu, hkrati pa prejemali različna plačila. Ta 105. člen naslavlja do določene mere tudi to skupino, ampak kot sem že prej povedal, gre za to, da ta 105. člen omogoča prehode v višji plačni razred v bistvu za le dva tarifna razreda. Če gledamo poklic, kaj jaz vem, varuh institucionalnega varstva, kjer je zahtevana izobrazba peta stopnja, nekdo, ki 30 let dela na tem delovnem mestu, je 30 let zaposlen na tem delovnem mestu, nekako ne more priti do te stopnje, se mu njegova delovna doba ne upošteva, pride za pet razredov nižje, kar mu omogoča ta 105. člen. Tisto, kar sprašujem, je, ali se lahko kako reši tudi problematika teh ljudi. Gre za to, da so to izjeme v sistemu, ki so nastale 20, 30 let nazaj, ko se je, kot sem že rekel, lahko zaposlovalo v ta srednji del tudi ljudi z osnovno šolo.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Ko se je sprejemala ta zakonodaja in ko je potekal dialog s socialnimi partnerji, smo seveda vedeli, da vseh stvari ne moreš nasloviti direktno in jih urejevati, ker potem bi pač smisel predpisa ne bil dosežen. Je pa prav za take namene, kjer bomo ugotovili skozi čas, da prihaja do nekih odstopanj, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali pa so bila, bom rekel, v takšnem obsegu, da niso bila zaznana tudi na strani sindikalne strani, ko so zastopali svoje člane, dogovorjeno, da skupina, ki je sestavljena tako iz sindikatov kot iz vladne strani, spremlja uveljavljanje teh določil zakona in po potrebi seveda pripravi potrebne spremembe, ki bodo tista odstopanja, ki ne sledijo cilju, ki je bil prvotno mišljen, tudi ustrezno naslovila in jih potem v nadaljevanju poskušala rešiti. Tukaj vidim mesto, kjer bi se lahko te zadeve urejale, če se bo izkazalo, da je to potrebno urediti.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Ne želiš postopkovnega.

Poslanec Miha Kordiš, imaš besedo, da zastaviš vprašanje ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel. Izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je ena izmed privatizacijskih rak ran slovenskega javnega zdravstvenega sistema. V začetku tega mandata smo ga sicer nacionalizirali kot Vlada in koalicija, še vedno pa ostaja krivično, socialno krivično. To je, vsi ga plačujemo v enakem znesku, do nedavnega je bilo to 35 evrov na mesec, sedaj je to 37 in nekaj evrov na mesec, ne glede na to, s kakšno višino dohodka se preživljamo. Plačam ga enako jaz na poslanski plači, plača ga enako tamle Blaž Brodnjak in plača ga čistilka v Državnem zboru, neki upokojenec ali invalid s 500 evri mesečnega dohodka. Leto in pol nazaj ste bili, gospe in gospodje, blazno glasni, kako bomo sedaj ljudem prihranili 120 evrov stroška na leto, ker ta denar ne bo odšel v žepe komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, ki so napovedovale dvig premij. Kar se je v praksi zgodilo, je, da vsled značilnosti našega davčnega sistema tisti najbogatejši z več kot 6 tisoč 500 evri mesečne plače plačujejo še enkrat manj kakor vsi ostali. Se pravi, ne le da vsi plačujemo enako ne glede na svoje dohodke, tisti najbolj bogati, po možnosti milijonarji, plačujejo pol manj. S čimer bi se v resnici torej morali pohvaliti, je, da ste nekaj odstotkom najbogatejših prihranili 330 evrov na leto, ne le 120 evrov na leto kot menda vsem ostalim.

Moje vprašanje je:

Kdaj se lahko nadejamo dejanske dokončne odprave tega krivičnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Kdaj ga bomo prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje in ustrezno spremenili prispevne stopnje?

Ker v tem letu in pol v Državnem zboru ne duha ne sluha o kakršnihkoli spremembah zakonodaje, ne sprememb prispevnih stopenj in ne dejanske ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mandat je skoraj pri koncu, imamo eno leto, mogoče leto pa pol do tega, da se vlada zamenja. Kdaj, če ne zdaj, bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje zares in dokončno ukinili? Kako vi, gospa ministrica, gledate na to?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za besedo.

Najlepša hvala za vprašanje.

Da, res je, dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo ukinjeno. Nek tak vzgib, zakaj se je ukinilo ravno takrat, je bila napoved zavarovalnic, da bodo premije povišali. Takrat je bil napovedan dvig premij na 45 evrov, sedanji OZP oziroma obvezni zdravstveni prispevek te višine še sedaj ni dosegel. Tako da s tega vidika je ta sprememba iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma prispevka v obvezni zdravstveni prispevek v absolutnem znesku absolutno bila dobrodošla. Še večja nevarnost oziroma še večja negativna stvar dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila to, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje pospeševalo realizacijo tistih storitev, ki so manj potrebne in ki so bile krite iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v večjem deležu. Zato ker če je bila neka storitev krita, recimo nenujni reševalni prevozi, v 90 %, so bili izvajalci s strani zavarovalnic plačani po realizaciji. Tako da je bila absolutno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz tega razloga nekaj, kar je bilo potrebno narediti.

Ko se je preneslo to plačevanje prispevka oziroma premije za DZZ v obvezni zdravstveni prispevek, se je prenesel v neki absolutni znesek, 35 evrov od bruto. Zato je seveda zdaj socialno krivičen, še vedno pa v sklopu celotnih socialnih prispevkov, celotnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje ali celo v sklopu celotnih davkov to pomeni zelo majhen delček vseh davščin, s katerimi je obremenjen posameznik. Na Ministrstvu za zdravje smo naročili študijo zunanjemu izvajalcu, kjer so pregledali več scenarijev, kako bi lahko ta obvezni zdravstveni prispevek v absolutnem znesku spremenili, da bi bil bolj socialno pravičen. Kar nekaj scenarijev smo preigrali, jih pregledali in evalvirali skupaj z Ministrstvom za finance, zato ker so oni tudi nosilci Zakona o prispevkih za socialno varnost, poleg tega imajo večji vpogled v davke in prispevke kot pa Ministrstvo za zdravje. Našli smo pri veliko scenarijih kar nekaj negativnih stvari. Kjerkoli so bili razredi, kjerkoli je bila prelomna točka, je bilo razvidno, da iz administrativnega aspekta tako preoblikovanje obveznega zdravstvenega prispevka podraži stvari.

Zato na Ministrstvu za zdravje kot že od začetka, in kar sem že povedala, mislimo, da je najbolj primerna sprememba dvig prispevne stopnje obveznega zdravstvenega prispevka na strani delojemalca. Seveda pa je v tako spremembo treba iti z zavedanjem, da bo potem prispevek višji, se pravi višji obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje, in je treba tudi pogledati, kaj to pomeni za celoten davčni sistem. Poleg tega pa taka sprememba sodi, kot sem že rekla, v Zakon o prispevkih za socialno varnost. Zato menim, da je prav, da se taka sprememba naredi v okviru celovite davčne reforme, ki jo pripravlja Ministrstvo za finance. Tako da težko govorim o časovnici. Upam, da sem vam odgovorila.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Miha, imaš besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala za besedo.

Gospa ministrica, težko se strinjam z vami v nekaterih vaših navedbah. Prvo kot prvo, da je ta prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje majhen del proračunov, s katerimi razpolagajo ljudje in iz katerih financiramo tudi naš zdravstveni sistem. 37 evrov je prekleto veliko za nekega upokojenca, ki komaj zgarba začetek pa konec meseca s svojimi 700 evri penzije. Je pa res to kaplja v morje za nekega Blaža Brodnjaka na čelu Nove Ljubljanske banke z 20 tisoč evri mesečne plače in za njegove milijonarske prijatelje. Tako da niti približno zneska dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne moremo obravnavati enako. Tistega, ki že zdaj živi z delavsko plačo ali pa s pokojnino ali pa z neko invalidnino, prizadene veliko veliko bolj kot nekoga drugega, ki sodi v privilegirane vrste naše družbe.

Kot drugo. Ukinitev, torej dejanski prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje, ne pomeni nujno, da se ne vem kako podražijo vplačila na strani delavca. Potrebno je ta prispevek ustrezno razdeliti med delavce in delodajalce. Več kot bo na strani delodajalca tega odstotka, bolj bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje pravično. Niti približno pa ni pravično, da ta celotni prispevek prevalimo na delavska pleča. Ampak vse to so sekundarna vprašanja v odnosu do tega, kjer me pa zares čevelj žuli, in državljanke in državljane tudi. Kdaj lahko pričakujemo nek konkreten predlog dejanske ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? O časovnicah na tej točki res ne moremo špekulirati. Volitve so čez eno leto, če hočemo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izpeljati, jo moramo izpeljati zdaj.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Ministrica, izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Gospod Kordiš, verjetno ste me narobe razumeli. Niti slučajno nisem rekla, da je to kaplja v morje za nekoga, za nekoga pa ne. Govorim o tem, da je obvezni zdravstveni prispevek majhen delež v vseh prispevkih za socialno varnost in še manjši delež v vseh davkih, ki jih plačujemo. Govorim o vseh davkih, se pravi dohodnina, vse. Tam predstavlja majhen delež. Zato celotna progresivnost, regresivnost, proporcionalnost obdavčitve posameznika ni odvisna samo od OZP, pač pa je odvisna od vseh davkov. Zato menim, da je potrebno OZP podrobno pogledati in njegovo spremembo zelo pametno prevesti v celoten davčni sistem. To sem rekla.

Glede časovnice. Glede na to, da menim, da je potrebno to urejati v sklopu celotne davčne reforme oziroma reforme prispevkov, zdaj težko komentiram načrte, ki so, saj je ta zakon, sploh če bo davek v okviru dviga prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, stvar zakona o prispevkih za socialno varstvo. Imate pa prav, se strinjam, to je v bistvu neko zelo podrobno vprašanje, ali bo šlo za dvig na strani delodajalca ali na strani delojemalca ali na strani obeh. Do sedaj veste, da je tako premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje kot ta absolutni znesek OZP v celoti plačeval delavec, se pravi delojemalec. Je pa seveda možno premisliti o delitvi, o tem, da še naprej ta prispevek plačuje delojemalec, veliko opcij je odprtih, jasno. Ampak mislim, da je to stvar preračunov in stvar ocene, kakšen vpliv bo imela ta sprememba na celoten davčni sistem, na davčni primež in na efektivno obremenitev posameznikov.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Miha, želiš še besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru? Pa prosim, da eksplicitno kar v prvem stavku navedeš, da želiš to razpravo, da ne bo spet nesporazumov. Izvoli.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Hvala, predsedujoča.

Želim, da Državni zbor odpre razpravo o odgovoru ministrice na perspektivo ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Pravite, gospa ministrica, da so potrebni preračuni in veliko modrosti v postopku ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ampak v resnici ne gre za neko marsovsko zapleteno davščino. Ta matematika je razmeroma enostavna. Kjer se nam zaustavlja, je politična volja. To je tudi razlog, zakaj predlagam, da se opravi splošna razprava Državnega zbora o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ne manjkajo nam računi, manjka nam politična volja. Enako bi lahko rekli za zadnjih 30 let obstoja tega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obdržal se je namreč ravno zaradi tega, ker so se investirani akterji, v prvi vrsti komercialne zdravstvene zavarovalnice, ki so iz njega bogatele, politično angažirale, so lobirale in si zagotovile obstoj. Te komercialne zdravstvene zavarovalnice so izstopile iz enačbe, s tem ko smo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nacionalizirali, še vedno pa ostaja dejstvo, da je to dopolnilno zdravstveno zavarovanje globoko krivično. Če ga ukinemo, prenesemo v obvezno, to pomeni, da bodo bogati plačevali več, delavski razred pa veliko manj. In tu je kleč, zakaj lahko v splošnem rečemo, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne premika nikamor – ker bi morali bogati plačati več.

Točno ta milijonarski lobi je krog in krožek, zbran okoli Ministrstva za finance in povezan z ministrom Boštjančičem. Ampak na srečo živimo v parlamentarni demokraciji, kjer imajo zadnjo besedo pri zakonskih spremembah poslanke in poslanci. Po mojem z nekaj trme, z nekaj iznajdljivosti in z nekaj, pa ja, nepopustljivosti lahko pripeljemo to ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pod streho še pred zaključkom tega mandata. Kako hitro se lahko stvari zgodijo, priča ravno nacionalizacija dopolnilnega zavarovanja z začetka tega mandata. Takrat, poglej ga, zlomka, očitno nikogar niso zanimali preračuni in številke. Ker če bi ga, potem se ne bi zgodilo to, kar se je – da ljudje s 7 jurji evrov plače na mesec plačajo samo 17 evrov ali pa 18 evrov, čistilka na minimalni plači pa 35. Če se je lahko spravilo pod streho čez noč krivično rešitev, zakaj zaboga se ne bi čez noč spravilo pod streho tudi pravične rešitve?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. O tvojem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Aleksander Reberšek, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu.

Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani minister, oba sva gasilca, zato omogočimo še več za slovenske gasilce, vzpostavimo podlago za naše dobro delo na terenu. Postavil bom kar nekaj vprašanj, zato bom hitro prebral vse skupaj.

Nacionalni center civilne zaščite in trije podcentri. Matej Tonin je januarja 2021 podpisal pogodbo za izgradnjo centra v Ljubljani in treh podcentrov v Murski Soboti, na Kočevskem in v Sežani, zaključen je samo center za požare v naravi v Sežani. Kljukica.

Zanima me:

Kako je z obema podcentroma in nacionalnim centrom, v kateri fazi so projekti?

Ali lahko dobim kakšne konkretne časovnice?

Uprava za zaščito in reševanje je januarja prevzela 40 specialnih tovornih vozil in opremo za posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Gre za projekt vašega predhodnika Mateja Tonina. Vozila so več kot eno leto stala na Rojah, zato je nujno, da se ta vozila čim prej dostavi na teren, da bodo ljudem v pomoč. Občine Nazarje, Braslovče in Žalec so dobile pozitivno oceno ob prijavi na javni razpis poziv za pridobitev specialnih vozil.

Ljudje na terenu ta vozila že nestrpno pričakujejo, zato me zanima:

Kdaj bodo specialna tovorna vozila tudi dejansko dobili?

Nekaj vozil je še prostih, kaj pa druge občine, recimo Prebold in Polzela?

Nekatere občine ne izpolnjujejo kriterijev, šest vozil pa je še prostih. Recimo Polzela po predhodni oceni vaše poplavne ogroženosti iz leta 2019 naj ne bi bila ogrožena, pa je. Ločica ob Savinji je del občine, ki je bil pod vodo, ogromno hiš in tudi poslovnih stavb. Vem. Bil sem tam, vem, kaj govorim.

Zanima me:

Ali se lahko te občine recimo še naknadno prijavijo?

Ker je škoda, če ta vozila ne bi šla na teren, in morate poskrbeti, da bodo.

Zavarovanje. Konec leta 2022 je bil sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin, skladno s katerim se breme plačila standardiziranih zavarovanj z občine prenese na državo. Pogovarjal sem se z nekaterimi gasilci in ti so mi rekli, da ste vi podpisali pravilnik, v katerega pa ni vključeno zavarovanje odgovornosti, kar je ključno. Se pravi, če bo gasilec na intervenciji poškodoval nepremičnino ali pa se bo zaradi njegove napake nekdo resno poškodoval, kdo bo za to odgovarjal?

Minister, prosim vas, da se pravilnik popravi in se uskladi z gasilci.

Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Prekopa-Čeplje-Stopnik, kjer smo imeli veliko srečo, da smo gasilski dom legalizirali še pravi čas, ker smo bili zaradi enega projekta v to prisiljeni, da smo dobili finančna sredstva, in smo tako legalizirali gasilski dom. Številna društva pa tega še vedno nimajo urejenega. Vem, da je to vprašanje za ministra za naravne vire in prostor, zatika pa se na Ustavnem sodišču.

Sprašujem vas:

Ali lahko kaj naredite na področju legalizacije gasilskih domov?

Moji kolegi se sedaj ne morejo prijaviti na en razpis, ker nimajo uporabnega dovoljenja.

Zanima me tudi:

Ali razmišljate o kakšnem razpisu za sofinanciranje obnov ali novogradenj gasilskih domov in objektov za zaščito in reševanje?

Vse več je društev, ki imajo gasilska vozila, ki presegajo gabarite starih gasilskih domov, kar pomeni, da je potrebna prenova, kar predstavlja velik finančni zalogaj – nižanje tlakov, dozidave, povečave vhodnih vrat. Zato bi bilo tukaj priročno, da bi ministrstvo našlo kaj denarja za razpise. Tipizacijo gasilskih vozil, v kateri so minimalni gabariti vozil predpisani, je sprejela Gasilska zveza Slovenije, v tem času pa ni bilo predvidenih nobenih sredstev za obnovo prostorov, vozila se sofinancirajo, prostori se ne. Ali razmišljate kaj v tej smeri? Imam še dve vprašanji, ki ju bom postavil v drugem delu.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa, spoštovani poslanec, za povsem korektno, jasno strukturirano in razumljivo vprašanje.

Sistem civilne zaščite v Sloveniji je eden najboljših, najmočnejših in najbolj stabilnih. Prav prostovoljne gasilke in gasilci pa smo najmočnejši in najbolj trden del tega sistema. Če samo omenimo za naše poslušalke in poslušalce, gledalke in gledalce, ta imenitni sistem ima že skoraj 160-letno tradicijo, združuje tisoč 341 društev, ki so organizirana prek zvez, in imamo v sistemu od približno 160 tisoč do 200 tisoč članov, če vključujemo tudi naše podporne in družinske člane.

Zdaj pa konkretne navedbe. Omenili ste nacionalne centre za civilno zaščito. Najbrž ni slučaj ali pa je srečno naključje, da si je center za velike požare prav danes v Sežani ogledal tudi evropski komisar gospod Serafin in bil nad tistim, kar smo tam zgradili s pridobljenimi sredstvi z razpisov, preprosto navdušen in zelo zadovoljen. Ta zgodba je torej dokončana, na nekaterih drugih področjih imamo pa še kar nekaj birokratskih ovir, ki se postopoma, a vendar zanesljivo in pospešeno odpravljajo. Nacionalni center je bil najprej v nekem drugem času načrtovan v Šentvidu. Tam se je v nadaljevanju ugotovilo, da zemljišč, ki so bila načrtovana, bi rekel, dobronamerno, vendar bolj birokratsko, za ta namen ni mogoče pridobiti. Zato smo skupaj s službami ta projekt preusmerili v občino Ig, kjer imamo že enega od pomembnih izobraževalnih centrov v tej državi in tudi spremljajoče objekte. Trenutno smo v fazi načrtovanja. V letošnjem letu se bo tam začela tudi gradnja tehničnopodpornih objektov, za katere je bilo že izdano gradbeno dovoljenje, čakamo še na razpis in potem začetek gradnje. Ig ima svoje prednosti, ima pa mogoče tudi kakšno slabost, da tako kot Šentvid ali pa recimo Vrhnika, Postojna ali pa Domžale, ni tako idealno dostopen v primeru zaostrenih razmer.

Da smo precej zbirokratizirana država, nam kaže tudi umeščanje protipoplavnega centra Berek pri Murski Soboti. Tam občina ureja in popravlja prostorski načrt, ukvarja pa se tudi s protipoplavno študijo. Sredstva za to so in bodo rezervirana in zagotovljena. Ko se podlage vzpostavijo, pridobi gradbeno dovoljenje, začnemo z gradnjo. Podobno je tudi s centrom za žled in podnebne nesreče v Kočevju. Gradimo ta trenutek tudi v Pekrah, kjer se velika hala na tem kompleksu, ki je pomemben za zaščito in reševanje, že gradbeno obnavlja. V neposredni okolici se zdaj, ko je bil v preteklem mesecu sprejet prostorski načrt občine Maribor, pri katerem smo uspeli tudi nekaj pomagati, že začenja projektiranje poligona. Prav tako pa je bil kakšen dober mesec in pol nazaj namenu predan tudi poligon v občini Zagorje. Je pa poleg vseh teh zadev v sistemu pomembno tudi ustrezno financiranje. Z vso odgovornostjo trdim, da sofinanciranje še ni bilo nikdar in nikoli tako obsežno, namensko in bogato kot v obdobju te vlade. Kar pomeni, da sistem raste, se krepi in se razvija. Nekaj podrobnosti pa še v drugem delu.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa.

Čeprav nič kaj konkretnega nisem dobil na začetku vašega odgovora, pa bi vendar res na vsa ta vprašanja, ki sem jih zastavil, prosil tudi konkretne pisne odgovore, lahko tudi na več straneh.

Tako kot ste sami pravilno ugotovili, podcenter Sežana, tam je kljukica in je zadeva zaključena, postopoma, zanesljivo se odpravljajo težave v ostalih podcentrih in tudi v nacionalnem centru ste rekli, nekih časovnic pa vendarle nisem dobil. 40 specialnih tovornih vozil, so bila zdaj eno leto na Rojah, to me zdaj tukaj zanima, tudi odgovor na to vprašanje. Polzela se recimo ni prijavila, po vaši karti ogroženosti naj ne bi bila ogrožena, pa vendar je v zadnjih poplavah Ločica ob Savinji, ki je del občine Polzela, tudi plavala. Zavarovanja se tudi niste dotaknili. Vključiti je treba osebno odgovornost, to je ključno, odgovornost gasilcev, in ta novi pravilnik bi bilo potrebno podpisati z vaše strani. Prav tako sofinanciranje gasilskih domov. Se bo našel kakšen evro za kakšne razpise? Kupujejo se gasilska vozila, ki so pa zdaj, bom rekel, praktično zunaj, ker jih ne dobijo v gasilske domove. Ali se lahko na vašem ministrstvu najde kakšen evro za to?

In še dve vprašanji od prej. Zadnje čase je veliko besed o financiranju vojske in nabavi opreme.

Zanima me:

Ali vaše ministrstvo razmišlja, da bi del evropskih sredstev namenilo tudi za recimo kakšna zaklonišča oziroma skladišča v sklopu gasilskih objektov?

Se pravi, da bi denar namesto v orožje šel recimo v večnamenske lokalne objekte.

Še eno vprašanje, dispečerji. Mimogrede, dispečerji v regijskih centrih za obveščanje še kar stavkajo.

Zanima me tudi:

Kaj boste naredili za ljudi, ki se vsak dan odzivajo na telefonski številki 112?

To so moja vprašanja. Kot sem rekel, verjamem, da ne morate na vsa odgovoriti, res vas prosim v pisni obliki za vse te odgovore na vsa ta moja vprašanja, ki sem jih danes zastavil.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa.

Moj današnji opomnik je napisan na skoraj 10 straneh, ki vam jih bomo z velikim veseljem posredovali. Na področju zavarovanj je narejen velik korak naprej. Po kar daljšem času usklajevanj je bil pravilnik objavljen v januarju in velja velik, pomemben korak naprej. Omenili ste vozila, res je, Slovenija je na razpisu Evropske unije pridobila 40 vozil in 164 specialnih kotalnih kontejnerjev, ki so še posebej prilagojeni za reševanje ob naravnih nesrečah in poplavah. Na razpis vseh treh združenj se je prijavilo 34 občin. Že drugi teden komisija obiskuje vse te občine in pregleduje, ali imajo ustrezne prostorske, beri garažno-skladiščne, in kadrovske, kapacitete. Če bo kaj vozil ostalo, jih bomo seveda razporedili po naših regijskih centrih in tudi po tistih občinah, ki jih še želijo in jih imajo voljo upravljati, nad njimi so pa zelo navdušene tudi poklicne gasilske enote.

Omenil ste nabavo vozil. Moram pohvaliti ukrep te vlade, ki je davek na dodano vrednost z 22 % znižala na 5 %. Res je, na vozila se čaka dolgo, predolgo, na trgu ni konkurence, predvsem pa se mi zdi pomembno to, da razmislimo, kdo je dobil največ koristi od tega ukrepa. Kajti za toliko, kolikor je država znižala davek, so nekateri opremljevalci nadgradenj svojo storitev tudi povečali. Tako da opravljamo vsako leto tudi tako razpis za gasilske lestve kot tudi nekaj milijonov vreden razpis za gasilsko opremo. Vzorno sofinanciramo tudi Gasilsko zvezo Slovenije kot našo krovno organizacijo. Sredstva zanjo so se v lanskem letu povečala za več kot 10 %. Gasilski domovi so problem. Kdaj bo odločilo Ustavno sodišče na predlog svetnikov iz Državnega sveta, ne vem. Na vsak način bo potrebno počakati. Želimo si, da bi bila pa, tako kot je zakon predvideval, po nekaj letih omogočena normalna legalizacija. Kajti gasilke in gasilci te objekte potrebujemo, ne za nastanitev, ampak zato da se tam izobražujemo, da urejamo opremo in se pripravljamo za pomoč ljudem.

Vsem skupaj v sistemu hvala lepa pa Na pomoč!

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želite postopkovno? Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Pravilnik, ja, kot ste rekli, ste podpisali. Ni vključeno zavarovanje odgovornosti, kar je ključno. Tukaj vas res pozivam, res, spoštovani minister, to bi bilo ključno, da se ta zadeva še uredi.

Če sem vas prav razumel – vem, da zdaj vi ne morete več odgovarjati, pa vendar – se lahko še določene občine prijavijo na razpis. Okej, bom prenesel tudi tistim, ki jih ta zadeva zanima.

In še nekaj. Na tem mestu tudi zahvala, ker se zavedate, da je pomembno, da gredo ta vozila na teren, da ne ostajajo na Rojah, tako kot so bila zdaj več kot eno leto na Rojah. Ta vozila morajo služiti našemu narodu in prav je, da se razdelijo tam, kjer je največja poplavna ogroženost.

Pozabila sva na dispečerje, kaj boste naredili za njih. Na to pa pričakujem, kot vse ostale odgovore, kot ste rekli, na več kot 10 straneh, v pisnem odgovoru, za kar se vam tudi že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Za slovenske gasilke in gasilce je potrebno ves čas delati. Slovenski gasilci namenjajo ogromno časa, pa ne samo za intervencije, ampak tudi za izobraževanje, tekmovanja. Spomnimo pa se dveh velikih intervencij, ena je bila požar na Krasu, druga pa so bile recimo nenazadnje poplave. Zato je zelo pomembno, da imamo gasilci svoje prostore, da imamo prostore, kjer bomo vadili, kjer bomo ves ta čas pridobivali znanje, da ga bomo, potem ko bomo dejansko rabili to znanje, znali dobro uporabiti. Ves čas si moramo prizadevati, sploh pa vi kot resorni minister, da gremo naproti našim 170 tisoč prostovoljnim gasilcem, ki delujejo prek tisoč 300 gasilskih društev v Sloveniji.

Tako kot smo počeli mi v času naše vlade, v PKP 7 smo slovenskim gasilskim društvom namenili 2 tisoč do 5 tisoč 500 evrov, v PKP 7. Z Zakonom o finančni razbremenitvi občin smo postavili neke temelje za odpravljanje zavarovanj, področja gasilskih zavarovanj, na vrsti ste še vi s tem pravilnikom. In podpisane so bile tudi pogodbe za izgradnjo nacionalnega centra civilne zaščite in hkrati tudi treh podcentrov. To je bilo podpisano leta 2021 in potem je na nek način kar težko gledati, da imamo štiri leta kasneje pa recimo samo v Sežani ta podcenter zgrajen. Lepo, tisoč tečajnikov na leto bo sprejel ta podcenter in želim si, da začnejo delovati tudi vsi ostali podcentri.

Sem pa zelo hvaležen in zelo ponosen, da smo v času naše vlade pod ministrovanjem Mateja Tonina sprejeli takratno zakonodajo, v času prejšnje vlade. In sicer da je vsak slovenski gasilec, ki je operativni gasilec 10 ali več let, deležen dohodninske olajšave. To pomeni, da nekdo, ki ima povprečno plačo, dobi še slabega jurja na leto več, in to je edino pravilno in pohvale vredno.

Spoštovani minister, še enkrat poziv, da, kolikor je le mogoče, ne pozabite na slovenske gasilce in za njih delate z dejanji. To od vas, ki ste gasilec, jaz kot gasilec tudi pričakujem.

V skladu s poslovnikom želim, da se o tej temi opravi razprava na eni izmed naslednjih sej.

Tudi jaz pozdravljam z gasilskim pozdravom Na pomoč.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v petek, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

Poslanka Sandra Gazinkovski, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za obrambo mag. Borutu Sajovicu. Izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani gospod minister, Slovenija sodi med države v Evropski uniji z najvišjo stopnjo pripravljenosti na nesreče, kar potrjujejo podatki Evrobarometra. Raziskava iz leta 2024 kaže, da se kar 65 % Slovencev počuti dobro pripravljene na izredne razmere, kar je največ med vsemi državami članicami. Ta delež občutno presega povprečje Evropske unije, ki znaša 48 %. Prepričana sem, da si laskavi naziv Republika Slovenija zagotovo zasluži in si ga je prislužila tudi zaradi učinkovitega in plodnega sodelovanja Slovenske vojske oziroma dežurnih helikopterskih enot Slovenske vojske v sistemu zaščite in reševanja in v drugih civilnih operacijah.

Glede na to, da se slovenska javnost prek medijskih objav seznani zgolj s posameznimi primeri sodelovanja dežurnih helikopterskih enot Slovenske vojske v intervencijah in tako nima celovitega vpogleda, vas prosim:

Ali lahko na kratko opišete oziroma predstavite podatke o skupnem številu vseh intervencij, v katerih so sodelovale dežurne helikopterske enote Slovenske vojske, in sicer od nastopa vašega mandata pa do današnjega dne?

Hvala lepa za vaš odgovor.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

MAG. BORUT SAJOVIC (minister za obrambo): Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka, za vaše vprašanje, za vašo pobudo, pa tudi za vaše izjemno proaktivno in ažurno delo v Odboru za obrambo, ki pokriva prav to področje.

Res je, da stvari v tej družbi normalno delujejo in funkcionirajo, so velikokrat izpostavljeni ljudje, ki redko pridejo na naslovnice in prve strani časopisov, delajo, rešujejo, sodelujejo pa pomagajo pa vsak dan. Taka je nenazadnje tudi helikopterska enota Slovenske vojske, ki opravi največje število reševalnih prevozov v tej državi. Kako je sistem organiziran? Imamo dve postaji, dve matični letališči za reševanje, ena baza je na Brniku, druga je v Mariboru. Tam so helikopterji, moštva in posadka stalno pripravljeni, skupaj z našimi pripadnicami in pripadniki sodeluje tudi zdravstveno osebje in po procedurah za zagon helikopterja v roku 10 minut poletijo na pomoč ponesrečenim. Kako ta odzivni čas še izboljšati, še nadgraditi zaradi zahtevnih zakonskih in proceduralnih ovir, smo se prav v prejšnjem tednu tudi usklajevali z Ministrstvom za zdravje. Moram reči, da so dobri rezultati tudi plod tega sodelovanja.

Helikopterji Slovenske vojske predstavljajo tudi primer dvonamenske rabe. Še enkrat bom ponovil, pri načrtu oboroževanja in dodatnega opremljanja sil Slovenske vojske smo pri podjetju Leonardo že naročili šest večnamenskih helikopterjev, za te helikopterje je zelo pomembno, da imajo seveda tudi reševalni modul. Ta trenutek pa razmere obvladujemo z dvema helikopterjema, in sicer helikopterjem Bell 412 in helikopterjem Cougar. Oba sta nenamenska, imata modul nujne medicinske pomoči in seveda tudi inkubatorski modul, če je potrebno, oziroma prilagoditev tehnike, da omogoča tudi te prevoze. Povprečen čas letenja na intervenciji za reševanje je uro in pa 10 minut, odzivni čas, kot sva že omenila, 10 minut. Na Brniku je letalska posadka 100 metrov od helikopterja, zdravniška ekipa 200 metrov stran. Dajemo stoprocentni poudarek na helikoptersko reševanje. Iz navedenih razlogov do izpadov razpoložljivosti helikopterja za HNMP praktično nikoli ne pride. Imamo dva medicinska modula za helikopterje Bell in enega dvojnega za Cougar.

Prvič smo reševanje izvedli z vojaškim helikopterjem 28. decembra, inkubator je bil prvič prepeljan leta 2017, potrebe po helikopterskem reševanju pa so vsako leto večje. Imamo zadostno število izjemno požrtvovalnih in dobro usposobljenih pilotov. Helikopterske posadke Slovenske vojske so v času od 7. oktobra 2024 do 19. marca 2025 za potrebe reševanj v gorah poletele 47-krat, pri tem prepeljale 56 poškodovanih oseb in naletele 56 ur in 5 minut. Pri zagotavljanju helikopterskih nujnih medicinskih prevozov so posadke skupaj poletele na pomoč 173-krat, od tega so izvedle 41 sekundarnih prevozov med zdravstvenimi ustanovami in 131 primarnih prevozov s kraja nastanka nesreče, en prevoz inkubatorja. Pri tem so prepeljali 173 poškodovanih oziroma obolelih oseb in bili v zraku več kot 177 ur. V novembru 2024 so helikopterske posadke Slovenske vojske sodelovale tudi štiri dni pri gašenju požara na območju Završnice, kamor gasilci zaradi težke dostopnosti niso zmogli priti, in bili smo uspešni.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanka, želite dopolnitev? Ne želite dopolnitve.

Potem pa gremo k zadnji poslanki, to je dr. Tatjana Greif.

Imaš besedo, da zastaviš vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku ter ministru za okolje, podnebje in energijo mag. Bojanu Kumru. Izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča, res sem večno zadnja na vrsti.

Žal je umeščanje energetskih projektov v prostor kljub izrecnemu in argumentiranemu nasprotovanju lokalne skupnosti in stroke brez ustreznih okoljevarstvenih študij in zakonskih regulativ postalo že utečena praksa. Za vetrno elektrarno Ojstrica je bil sprejet DPN, medtem ko je pritožba civilne pobude bila še odprta. Dan pred sprejetjem DPN je minister Kumer zatrdil, da bodo glede pritožbe še odločili, že naslednji dan pa se zgodi podpis DPN. Kot ste rekli, spoštovani minister Novak, ste podpisali uredbo, ker je bila zadeva v zatečenem stanju. V civilni iniciativi vas pozivajo, spoštovani minister, da to uredbo prekličete in da ne dopuščate, da prostorsko strategijo za OVE in za vetrne elektrarne kreirajo investitorji. Ljudje na Ojstrici se že od leta 2015 borijo proti vetrnicam, sprva so bili načrti za štiri vetrnice, 2017 jih je bilo osem, danes so tri. Dviguje se tudi nazivna moč, zdaj smo že pri 19,8 megavata, in to brez obveščanja javnosti. Ostro proti je Občina Dravograd, prebivalci so sprožili peticijo, nasprotuje stroka. Javno komunalno podjetje za vodo je izdelalo izvrstno študijo, ki nasprotuje, ki opozarja na nevarnosti. Občina Dravograd je šla v ustavno presojo, civilna iniciativa pa je sprožila postopek za upravni spor.

Na Ministrstvu za zdravje pišejo, da vetrne elektrarne povzročajo hrup, ki ima posebne lastnosti, da veljavna zakonodaja s področja hrupa ne ureja kazalcev hrupa za vetrnice, da mejne vrednosti kazalcev hrupa niso določene, da ni določeno ocenjevanje hrupa – nakar so dali zeleno luč. Ja kako?! Vse je šlo tudi mimo NIJZ. Na avstrijski strani istega hriba velja minimalni odmik tisoč 500 metrov, pri nas pa nimamo nobenih predpisov. Zdaj poteka predhodni postopek za posek.

Sprašujem:

Ali lahko zagotovite, da ne boste popustili očitnemu namenu investitorja, da se okoljska presoja enostavno zaobide?

Zdaj umeščate v prostor.

Zanima me:

Ali boste prisilno izvajali projekt, proti ljudem, jim vzeli dom, jih prisilno razlastili, posekali njihov gozd in jim vzeli zemljo?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Ministra, imata časa pet minut, da skupaj odgovorita na vprašanje. Izvolita.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala, predsedujoča.

Hvala lepa spoštovani poslanki za postavljeno poslansko vprašanje. Hkrati tudi hvala lepa za razumevanje pri predhodnem poslanskem vprašanju, da smo se lahko dogovorili zaradi višje sile, da je odgovoril na celotno vprašanje minister Novak. Mi smo se pa dogovorili, da potem pisno pošljemo svoj odziv, in to smo potem tudi v nekaj dneh storili.

Kar se tiče vašega vprašanja, škoda, da niste v svojem poslanskem vprašanju natančno navedli, na kateri projekt. Tega ni v vašem poslanskem vprašanju. Mi danes umeščamo v prostor oziroma smo pobudnik vrste državnih prostorskih načrtov, v vašem poslanskem vprašanju nikjer ni omenjeno, da gre za vetrno elektrarno Ojstrica, da bi se lahko midva res natančno pripravila okrog tega projekta. Tako da žal lahko potem pisno pošljemo.

Ampak na ta splošni del, ki je bil večji del vašega vprašanja, na začetku zajet, pa vendarle lahko podamo, da pravzaprav vsi energetski objekti, ki jih država umešča, seveda potekajo skladno z državnimi prostorskimi načrti in morajo vedno biti skladni s strateškimi dokumenti države. V prvi vrsti mora biti vsak takšen projekt najprej skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, in ta projekt je bil skladen z nacionalnim energetskim podnebnim načrtom. Mora biti skladen z dolgoročno podnebno strategijo in ta projekt je skladen z dolgoročno podnebno strategijo. Mora biti skladen s strategijo razvoja Slovenije, mora biti skladen s prostorsko strategijo in z vsemi sprejetimi nacionalnimi akcijskimi načrti. Se pravi, najprej se pogleda, ali so pobude investitorja, v tem primeru gre za državno podjetje Dravske elektrarne Maribor, če so sploh skladne, pa vemo, da imamo na nacionalnem nivoju, in tudi na regionalnem, množico strateških dokumentov, ki jih mora ta dokument najprej uspešno prestati.

Potem seveda naše ministrstvo, ki je v večini primerov pobudnik državnih prostorskih načrtov, bom rekel, ne podpira energetskih projektov, če ti projekti ne prispevajo, prvič, k večanju deleža obnovljivih virov energije, ker je to nacionalni cilj, za katerega se je država Slovenija zavezala tako kot vse druge države članice znotraj EU, drugič, ne prispevajo k večji energetski varnosti. Mi vsi želimo povečati energetsko varnost in tudi to mora projekt nekako odkljukati. Mora se zmanjšati odvisnost od fosilnih virov, mora se zmanjšati odvisnost od tujine, od uvoza, projekt mora doprinesti koristi k izboljšanju sigurnosti oziroma zanesljivosti delovanja energetskega sistema na najširšem nacionalnem, regijskem in lokalnem nivoju. Skratka, veliko je teh kriterijev, ki jih mora projekt prestati, da pobuda sploh prestane osnovno načelo oziroma osnovno presojo. Šele potem se gre v realizacijo okoljskega poročila, okoljsko poročilo pa vemo, da je v naši državi zelo zelo zahteven postopek, kjer se presoja, ali je ta projekt skladen z našimi okoljskimi predpisi, ali je skladen ta projekt s prostorskimi predpisi, ali so vplivi na okolje sprejemljivi, in če niso sprejemljivi, se morajo zagotovo izvesti določeni kompenzacijski ukrepi.

Kolikor sem jaz seznanjen za ta projekt, je vse to bilo narejeno, vse to je bilo v preteklosti presojano, zagotovljeno, vsi ti postopki so potekali skladno z zakonodajo in jaz nisem obveščen, da bi bil kakršenkoli zakon kršen oziroma podzakonski predpis. Mi seveda vedno spodbujamo, tako kot na ministrstvu, pristojnem za prostor, da se investitorji v čim večji možni meri posvetujejo predvsem z lokalnimi skupnostmi, da gredo v neke vrste samooskrbne skupnostne projekte od spodaj navzgor, da se vključi v komunikacijo, ker največji relevantni deležniki je ravno lokalna skupnost. In v vseh teh postopkih seveda moramo predvsem skrbeti, da je javnost primerno vključena, da se spodbuja investitorje k rešitvam, zato da bodo vsi morebitni negativni vplivi, na primer prilagoditev trase daljnovoda, dodatni omilitveni ukrepi za naravo, za lokalno skupnost, vrsta teh ukrepov se mora izvesti, seveda vse na račun tega investitorja. Cilj je, da se vsi ti ukrepi izvedejo, zato da bodo najmanjši možni vplivi na okolje … / izkop mikrofona/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Malo vam je zmanjkalo časa.

Poslanka, imaš besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvoli.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala.

To nekako ni bil odgovor na moje vprašanje, zato nadaljujem. Podobna slika kot na Ojstrici je tudi v Rogatcu in Žetalah, kjer se predvideva pet 220-metrskih vetrnic na Maclju, in domačini so ogorčeni. Pobuda Loga ne damo je zbrala več kot 500 podpisov peticije. Devet družin bo izgubilo svoja dvorišča in kmetijska zemljišča, kjer bo štirimetrski protihrupni zid, cesta se širi za 6 metrov za težko mehanizacijo. Štiri vetrne elektrarne, ki se jih lepo imenuje vetrni park na Paškem Kozjaku, v občini Vitanje se načrtujejo, tudi tu je upor domačinov. Za ČHE Kozjak Občina Maribor in Državni svet Republike Slovenije od DEM in Elesa zahtevata, da se ta projekt obravnava javno, da ga obravnava javnost. Upor je tudi glede PSE Šoštanj, jezero Družmirje. Lokalna skupnost je proti, Šaleško ekološko gibanje je zbralo peticijo, okrog tisoč 700 podpisov, in ta peticija se je izgubila. Investitor HSE, tako imenovani nosilec zelenega prehoda, je izgubil podpise in zato so jih zdaj ponovno zbrali. Policija zaslišuje organizatorje protestov, ki so napovedali shod občanov. Ponavlja se praksa iz Anhovega. A država kar dalje umešča objekte v prostor, sprejema DPN-je in ima ljudi za norce. Pehate prebivalstvo v agonijo.

Zakaj gojimo tradicijo zavajanja prebivalcev in dajemo prednost koristim investitorja? Netransparentno vodenje brez vključevanja javnosti je rak rana. Zakaj se izključuje javnost? Bivalno okolje ljudi je njihov dom, in njihove domačije, in njihova zemlja. To ni dobra energetska lokacija, kot se piše v raznih dokumentih.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, izvolite.

MAG. BOJAN KUMER (minister za okolje, podnebje in energijo): Hvala lepa.

Menim, pa tudi tuje organizacije, neodvisne presoje, pravijo, da imamo v Sloveniji enega najbolj vključujočih postopkov presoje vplivov na okolje oziroma umeščanja v prostor. Kar nekaj dokazov govori v tem primeru. Mi smo uspeli v 35-letni zgodovini Slovenije umestiti tri vetrnice. Tri. Če bi bilo vse to, kar vi pravite, res, bi jih vedno bilo sto. Ker vse ostale države okrog nas – pa ne bom rekel, da pri nas veter piha bolj ali manj, ker je to zelo subjektivno, ampak vseeno želim povedati, da je okoljska zakonodaja prenesla iz evropskih direktiv in uredb tisto najbolj strogo previdnostno načelo pri umeščanju v prostor, tudi pri izdelavi okoljskega poročila. Zato se recimo v vsakem postopku priprave državnega prostorskega načrta izvede okoljsko poročilo in na podlagi tega se izvaja natančna presoja vplivov na okolje, od sprejemljivosti potencialnega plana v času gradnje, obratovanja, monitoringa, potencialne koristi, recimo v tem primeru negativnih vplivov, in tako dalje in tako dalje. Veste, okoljsko poročilo lahko gre od 500 strani navzgor, za en projekt, za en steber.

Marsikdaj se očita uradnikom ali tistim, ki se ukvarjajo s tem, da smo postali prebirokratizirana država, da imamo preregulirano dejavnost, ampak jaz tega ne menim na tem področju, ampak samo želim, da imamo različna mnenja o različnih stvareh. In jaz menim, da ne drži trditev, da država umešča energetske projekte brez vključevanja javnosti. Se pa strinjam z ugotovitvijo, da bi lahko bila boljša komunikacija investitorja v lokalnem okolju. Ampak ne verjamem, da je zdaj Vlada tista, ki je kriva, če je svobodna pobuda podjetnika, ki velja v celotnem evropskem prostoru enako, tista, ko podjetnik napačno ali neustrezno komunicira. Zato pa tudi verjetno v preteklosti vsi tisti investitorji, ki so tako komunicirali, niso uspeli projekta umestiti v prostor. Verjetno bo temu primerno tudi trenutno oziroma za naprej. Tisti, ki ustrezno komunicirajo, ki se vključujejo, ki razlagajo, ki želijo čim bolj vključiti najširše deležnike, se mi zdi, da pa imajo vsaj malo upanje, da ne rečem, da bi mogoče bila potencialna verjetnost večja.

Žal sem pokuril ves čas ministru, ampak je bilo pa nazadnje tako narejeno, da je pa kolega minister porabil ves čas. Tako da ste skozi dve poslanski vprašanji dobili po mojem najbolj celovite odgovore.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želiš postopkovno? Izvoli.

Nadaljevanje DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala.

V bistvu ne želim postopkovno, rekla pa bi, da ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: To pa ne, tukaj je lahko samo postopkovno ali pa ni besede. Takšna je procedura po poslovniku, tako da moraš ...

Nadaljevanje DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hotela sem zavrniti napačne ali zavajajoče trditve ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Ne. Moraš zahtevati [postopkovno], Tatjana.

Ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v petek, 28. marca 2025, ob 10. uri s poslanskimi vprašanji predsedniku Vlade ter v okviru glasovanj z odločanjem o predlaganih sklepih.

Prekinjam tudi 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Vsem želim lep preostanek dneva.

Nasvidenje!

(SEJA SE JE BILA PREKINJENA 24. MARCA 2025 OB 17.18.)

Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani ministrski zbor, spoštovana ministrica, gospa Vrečko.

Unescova dediščina je eden izmed najbolj pomembnih faktorjev kulture, ki ga naša država premore. Sam prihajam iz kraja, kjer je velik del našega mesta pod Unesco dediščino, tako tehnični kot kulturni del in ponosni smo na to.

Vendar pa na žalost ugotavljamo, da s strani države nimamo zadostne finančne podpore za oskrbovanje in nadgrajevanje naše ponudbe znotraj Unesca. Pa poglejmo malo mednarodni vidik, spoštovani. v Nemčiji sicer res ne poznajo federativne ureditve na področju financiranja Unesca, Vendar je na regionalni ravni med predstavnike in predstavnice zveznih dežel razdeljenih dovolj sredstev, da temeljito in podrobno skrbijo za svojo Unescovo dediščino. V Franciji, recimo, poznajo direktno ureditev na področju države. Država ima v skladu z zakonodajo določena sredstva, ki so namenjena v proračunske postavke za direktne investicije v Unescovo dediščino. Pri nas, spoštovani oziroma spoštovana ministrica, pa pomembno zadevo urejamo v Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Tam je tudi zabeleženo, da mora država zagotavljati financiranje preko proračuna ministrstva, ki je odgovorno za osrednje področje proračun Republike Slovenije na žalost ne zagotavlja direktnih sredstev za investicije v Unescovo dediščino. Po drugi strani pa tudi na razpisih, ki jih ministrstvo objavlja, Unescova dediščina ne prinaša zadostno število točk, da bi omogočalo konkretne prednosti krajem, ki imajo Unesco dediščino za izbor na samih razpisih. Primer tega je Kaiser Park v Idriji. Razpis je bil večkrat prijavljen na kulturno ministrstvo, v času več vlad in nikoli izbran. Gre za eno najbolj pomembnih, zgodovinsko in tehniško gledanih lokacij, ki predstavljajo, bom rekel, sam srž oziroma središče Unesca v Idriji. Zato, spoštovana ministrica, glede na to, da ste v tem mandatu spreminjali nacionalno resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, iz katerega je izpadlo 20 milijonov sredstev za Unesco, vas sprašujem, kako bo država zagotavljala ustrezna sredstva za Unesco dediščino? In ali lahko pričakujemo, da bodo z vidika točkovanj kraji, ki imajo Unesco dediščino, končno imeli malo večji poudarek, da dediščino tudi vzdržujejo. Kajti vemo, da mednarodni kriteriji za vzdrževanje same dediščine, za investicije v dediščino so zelo pomembni. In nenazadnje tudi tuji ocenjevalci prihajajo v naše kraje in ocenjujejo našo skrb za to dediščino. Tako da iz tega naslova me zanima, kako bo država pri tem pomagala. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam z nadaljevanjem 29. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USTAVNEM SODIŠČU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanka mag. Urška Klakočar Zupančič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagateljici mag. Urški Klakočar Zupančič.

Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Spoštovani podpredsednik, najlepša hvala!

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Tri desetletja, vse od nastanka naše države, novela Zakona o ustavnem sodišču, o kateri bomo razpravljali danes, ni bila potrebna.

Od 25. junija 1991 je bilo izvoljenih 40 ustavnih sodnikov. Nikomur razen enemu ni prišlo niti na misel, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost prek pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, ki je namenjena nastopanju na trgu, torej pridobitni dejavnosti. Prepričana sem, da tudi avtorjem zakona pred tremi desetletji ni prišlo niti na misel, da bi se lahko kaj takega zgodilo, saj so bili prepričani, da premorejo ustavni sodniki zadosti znanja, razgledanosti in integritete, da jim česa takega ni treba podrobneje zakonsko urejevati. Povedano drugače: ustavnim sodnikom mora biti jasno, da nobene dodatne dejavnosti, tudi tiste, ki jo zakon izrecno dovoljuje, ne smejo opravljati v pravnoorganizacijski obliki samostojni podjetnik, pač pa le s sklenitvijo ustrezne obligacijskopravne pogodbe, iz katere je jasno razvidno, katero dejavnost ustavni sodnik opravlja poleg svoje funkcije. Žal se je po treh desetletjih izkazalo, da moramo nezdružljivost funkcije podrobneje urediti, predvsem določiti organ in postopek.

Prvotni predlog novele je bil precej benigen. Nanj je Zakonodajno-pravna služba podala pripombe z materialnopravnega in procesnopravnega vidika. Prav tako je pripombe podala Komisija za preprečevanje korupcije. Vse relevantne pripombe so bile upoštevane s sprejetjem dveh amandmajev na Odboru za pravosodje. Tako sedaj zakon določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije, s čimer je področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev, za katere velja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Tudi za vse vas, spoštovane poslanke in poslanci.

Poleg tega sedaj predlog novele zakona določa, da mora ustavni sodnik o sprejemu članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika Ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali sta dejavnost oziroma članstvo združljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika Ustavnega sodišča ima ustavni sodnik celo pravico do pritožbe, o kateri odloča nato plenum ustavnih sodnikov na nejavni seji. Naj vam samo povem, pred kratkim iz Strasbourga informacija – na Evropskem sodišču za človekove pravice ni nobene pravice do pritožbe, ampak predsednik sodišča vedno odloči sam dokončno.

Novela sicer ne rešuje problema, s katerim smo se soočili nedavno, saj ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da sodnika, ki si je drznil delovati kot samostojni podjetnik kar nekaj let, ne bodo doletele nobene sankcije.

Cilj te novele je preprečiti tovrstna dejanja v prihodnje in rešiti dileme, povezane s pristojnostjo ugotavljanja nezdružljivosti funkcije.

Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Ustavni sodniki so najvišja pravna in moralna avtoriteta, ki nam jasno določi meje ustavnosti in zakonitosti, za to mora delovati po najvišjih pravnih in tudi moralnih standardih. Iskreno upam, da določil, ki jih določa ta novela ne bo treba nikoli uporabiti, če boste novelo seveda podprli. Žal je nedavna praksa pokazala, da je bolje imeti in ne potrebovati, kot ne imeti in se znajti v zagati, ko prvič v zgodovini samostojne Slovenije ena sama oseba, ki je poleg samostojnega podjetnika še ustavni sodnik, s spretnim obidom zakona prekrši protikorupcijska zakonska in tudi ustavna načela. Kako naj torej od naših državljank in državljanov zahtevamo ustrezno ravnanje, če ga ne moremo zagotoviti na najvišji ravni?

Želim in upam, da boste predlog novele podprli in se vam zahvaljujem za pozornost.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici mag. Almi Intihar.

Izvoli.

MAG. ALMA INTIHAR (PS Svoboda): Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred nami je poročilo Odbora za pravosodje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču.

Odbor je omenjeni predlog zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila poslanka mag. Urška Klakočar Zupančič, obravnaval na 34. seji, 12. 2. 2025, na njenem prvem nadaljevanju ter na drugem nadaljevanju 13. marca 2025.

Predstavnica predlagatelja je pojasnila, da je k pripravi predlaganih rešitev botroval poziv predsednika Ustavnega sodišča, naj se Državni zbor opredeli do nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika z dejavnostjo, ki jo je eden izmed ustavnih sodnikov opravljal kot samostojni podjetnik, ustrezno pa naj se po zgledu ureditve Evropskega sodišča za človekove pravice dopolni Zakon o ustavnem sodišču.

S predlagano ureditvijo se za ustavne sodnike vzpostavlja enaka merila kot za ostale funkcionarje, pri tem pa zasleduje načela pravne države, enakosti, pravne varnosti in predvidljivosti ter zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva.

Na podlagi pripomb in predlogov Zakonodajno-pravne službe in Komisije za preprečevanje korupcije so bili pripravljeni tudi amandmaji, o njihovi vsebini pa se je predlagateljica posvetovala tudi z Ustavnim sodiščem in Ministrstvom za pravosodje.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila, da je veljavna ureditev instituta nezdružljivosti opravljanja funkcije ustavnega sodnika z drugimi dejavnostmi kompleksna, predlagane rešitve pa jo še poglabljajo. Predlog zakona ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen tako z materialnopravnega, kot tudi s procesnopravnega vidika, opozorila pa je tudi na pravno-sistemska neskladja.

Predstavnik Ministrstva za pravosodje je poudaril, da predlagani amandmaji zapolnjujejo pravno praznino glede dopustnosti dodatnega dela ustavnega sodnika. Z amandmaji je predlagan sorazmerni kontrolni mehanizem, ki je povezan s sistemskim Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, s primerjalnopravnega vidika pa je podoben ureditvi Evropskega sodišča za človekove pravice.

Predstavnica Državnega sveta je predstavila pisno mnenje Komisije za državno ureditev, ki predlaganih rešitev ni podprla, pri čemer je komisija obravnavala zgolj predlagane rešitve, ne pa tudi vsebine predlaganih amandmajev.

Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije je pojasnil, da so bile njihove pripombe ustrezno upoštevane, še vedno pa ostaja nerešena situacija, ko Ustavno sodišče kasneje zazna nezdružljivost. Predlagana je bila dopolnitev 2. člena predloga zakona. Prav tako je podal razmislek o možnosti vložitve upravnega spora v postopkih ugotavljanja nezdružljivosti funkcije.

Sodni svet je z dopisom obvestil, da se je s predlogom zakona zgolj seznanil, saj se predlagane rešitve ne nanašajo na delovanje rednih sodišč niti na opravljanje sodniške službe ter ne posegajo v pristojnosti Sodnega sveta.

Iz dopisa Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da je Ustavno sodišče do predlaganih rešitev zadržano, saj te odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj in v zadostni meri tudi ne upoštevajo posebnega položaja Ustavnega sodišča v našem ustavnopravnem sistemu.

V razpravi so člani iz vrst opozicije podprli mnenje Zakonodajno-pravne službe in med drugim menili, da predlagane rešitve odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj, in predlagali sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poudarili so, da rešitve ne vsebujejo situacije, ko je ustavni sodnik družbenik v odvetniški družbi, v ta namen pa predlagali amandma odbora k 1. členu.

Člani koalicijskih poslanskih skupin so predlog zakona podprli, saj ocenjujejo, da rešitve odpravljajo pravno praznino, amandmaji predlagateljice pa upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe in Komisije za preprečevanje korupcije. Glede predloga amandmaja Poslanske skupine SDS so menili, da je ta v nasprotju z ustavno ureditvijo nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika.

Po zaključeni razpravi je odbor glasoval o predlogih sklepov Poslanske skupine SDS, in sicer, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj ter da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Odbor predlaganih sklepov ni sprejel.

V nadaljevanju je odbor opravil glasovanje, ki je zaradi predhodno napovedane obstrukcije potekale brez navzočnosti poslancev iz Poslanske skupine SDS. Odbor je sprejel svoje amandmaje, ni pa sprejel predloga za amandma Poslanske skupine SDS.

Odbor je nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču naslavlja ključna vprašanja glede nezdružljivosti funkcije sodnikov Ustavnega sodišča z drugimi dejavnostmi ter s tem prispeva k večji pravni jasnosti in integriteti sodne oblasti.

Kot zagovorniki pravne varnosti in transparentnosti ocenjujemo, da predlog zakona pomeni korak v pravo smer. Predlagane spremembe uvajajo jasnejša pravila glede združljivosti funkcij sodnikov Ustavnega sodišča, kar zmanjšuje pravno negotovost in povečuje transparentnost delovanja najvišje sodne institucije v državi. Z vzpostavitvijo dodatnih mehanizmov nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zakon omogoča bolj konsistentno in predvidljivo delovanje sodne oblasti. Pravna varnost je ključen element delujoče pravne države. Zakon mora biti jasen in predvidljiv, saj lahko le tako zagotovi enotno in pravično obravnavo vseh zadev.

Trenutna ureditev nejasno določa, kateri organ odloča o nezdružljivosti funkcij sodnikov Ustavnega sodišča, kar odpira možnost arbitrarnosti in pravne negotovosti. Predlagana sprememba s tem naslavlja ključen problem in prispeva k boljši pravni ureditvi. Kritike, da bi zakon lahko posegel v neodvisnost sodnikov Ustavnega sodišča, so neutemeljene. Predlog zakona jasno določa, da se odločanje o nezdružljivosti ohrani v okviru sodne oblasti, pri čemer ima Ustavno sodišče ključno vlogo pri končni odločitvi. S tem se preprečuje morebitni politični vpliv na delovanje sodnikov. Neodvisnost sodstva je ključen steber demokracije in pravne države. Vsak poseg v sodno oblast mora biti dobro premišljen in usklajen z načeli pravne varnosti ter ločitve oblasti.

Predlagani zakon ne posega v avtonomijo sodnikov, temveč zgolj uvaja mehanizme, ki omogočajo jasnejšo ureditev nezdružljivosti funkcij, pri čemer je ključna pristojnost ohranjena znotraj sodne veje oblasti. Predlog sledi logiki obstoječe ureditve nezdružljivosti funkcij drugih nosilcev sodne oblasti, kot so sodniki rednih sodišč, državni tožilci in člani Računskega sodišča. S tem se zagotavlja enakopravna obravnava sodnikov Ustavnega sodišča in odpravlja pravna neskladja, ki so bila prisotna v dosedanji ureditvi.

Pomembno je poudariti, da zakonodaja, ki ureja nezdružljivost funkcij, ni usklajena z drugimi sistemskimi predpisi, kot so Zakon o sodniški službi, Zakon o državnem tožilstvu in Zakon o računskem sodišču. Ta neusklajenost povzroča različna pravila za različne nosilce javnih funkcij, kar lahko vodi v pravno neenakost. Predlagani zakon pomeni korak k poenotenju pravil in odpravi teh neskladij.

Zakon uvaja postopek, po katerem sodniki Ustavnega sodišča pridobijo soglasje predsednika sodišča pred opravljanjem dodatnih dejavnosti. Hkrati omogoča pritožbeni mehanizem, s katerim se zagotavlja pravno varstvo v primerih nesoglasja. To pripomore k večji pravni varnosti in predvidljivosti postopkov. Vključitev pravnega varstva je ključnega pomena za zagotavljanje transparentnosti in objektivnosti postopkov. Sodniki, ki bi se znašli v dvomu glede nezdružljivosti določene dejavnosti, bodo imeli možnost pritožbe, pri čemer bo končna odločitev ostala znotraj Ustavnega sodišča. To pomeni, da se zagotavlja avtonomija sodne oblasti ob hkratnem zagotavljanju transparentnosti postopkov.

Poleg zgoraj navedenih ključnih prednosti zakon prinaša tudi druge pozitivne učinke, kot so preprečevanje konfliktov interesov. Jasna pravila glede nezdružljivosti bodo zmanjšala možnost konfliktov interesov in povečala zaupanje javnosti v delovanje sodstva. Večja odgovornost sodnikov – sodniki bodo morali pridobiti odobritev za dodatne dejavnosti, kar pomeni večjo odgovornost pri sprejemanju odločitev in jasnejšo ureditev za prihodnje primere.

Predlagane spremembe bodo zagotovile boljše smernice delovanja za prihodnje generacije sodnikov.

V Poslanski skupini Levica bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Dr. Anže Logar bo predstavil stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala lepa, predsedujoči.

Pravo ime zakona, ki je pred nami, je lex Jaklič. In v parlamentarno proceduro je bil poslan po skrajšanem postopku, predlagatelj pa je prva med enakimi predsednica Državnega zbora.

Nekaj sporočil, ki so sporna z vidika veje oblasti pa tudi namer zakonodajalca, je v tem poskusu spreminjanja zakonodaje.

Najprej, zakonski predlog ad personam so nekaj, česar bi se morali v Državnem zboru izogibati, ker na nek način ruši nepristranskost organa ali vsaj videz nepristranskosti organa, kar je za zakonodajalca ključnega pomena z vidika krepitve ugleda in zaupanja v zakonodajno vejo oblasti. Pametni zakonodajalci takšne poskuse zavrnejo.

Potem naprej, ko je ena veja oblasti, v tem primeru zakonodajna, drugi veji oblasti ureja procesna vprašanja, torej kaj se spodobi in kaj ne, s tem implicitno posega v drugo vejo oblasti. V tem primeru to počne predstojnica ene veje oblasti, zato bi morala biti obrazložitev zelo jasna in ne usmerjena za en konkretni primer, kar pa iz uvoda predlagatelja sledi, v tem primeru je takšen razlog.

In nenazadnje, ko zakonodajalec kljub temu, da mu nasprotujejo praktično vsi, celotna pravna stroka, še naprej vztraja s predlogom samo zato, ker ga predlaga vladajoča koalicija ali morda ker ga predlaga predsednica parlamenta, se s tem vzpostavlja slaba poslovniška praksa, ki zagotovo ne more rezultirati v dobrih zakonih.

Pa še malo konkretneje, kaj pravijo deležniki o predlagani noveli Zakona o ustavnem sodišču.

Torej, kaj pravi naslovnik, druga veja oblasti, ki jo želi predsednica Državnega zbora urejati? Citiram: »Ocenjujemo, da predlagane zakonske rešitve odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj, na katere ne dajejo ustreznih odgovorov. Ob tem tudi ne upoštevajo v dovoljšnji meri posebnega položaja Ustavnega sodišča, ki je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ, kar terja tudi zagotavljanje in spoštovanje neodvisnega položaja ustavnih sodnic in sodnikov.«

Kaj pravi KPK, ki naj bi na podlagi tega zakona opravljal to funkcijo? »Opozarjamo, da je odločanje o vprašanjih nezdružljivosti funkcije praviloma in bi moralo biti odgovornost predstojnika, torej predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.« Kar je edini logičen odgovor.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, torej in-house pravna služba parlamenta, pa je še bolj eksplicitna: »Predlog zakona ne odpravlja dilem, ampak jih še poglablja. Predlog zakona ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, z vidika pristojnega organa in z vidika pravnega sistema. Glede predlaganih amandmajev imajo številne pravne pomanjkljivosti in ne odpravljajo pravnih zadržkov, ki jih je ZPS že predhodno izrazila v svojem pravnem mnenju.«

Torej naslovnik zakona, izvajalec zakona, stroka, vsi predlog zakona zavračajo. In odločitev zakonodajalca bi v tem primeru morala biti jasna.

Zakona, ki je namenjen ad personam, ki torej po mnenju stroke odpira več dilem, kot jih rešuje, ki daje vsaj videz oblastnega posega v drugo vejo oblasti na vprašljiv način, z vprašljivimi rezultati, in ki mu nasprotuje stroka ter zdravorazumski del zakonodajne veje oblasti, poslanci stranke Demokrati ne bomo podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Lena Grgurevič bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane kolegice in kolegi!

V Poslanski skupini Svoboda podpiramo predlog novega zakona o ustavnem sodišču, ki ga je v zakonodajni postopek vložila predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Predlog zakona ureja delovanje institucije, ki odloča o skladnosti zakonov z ustavo, o človekovih pravicah pa tudi o temeljnih vrednotah našega ustavnega reda. Predlog zakona ne prinaša le organizacijskih in postopkovnih posodobitev, temveč jasno izraža cilje, ki so v središču vsake sodobne in demokratične države: integriteto, enakost, transparentnost in odgovornost javnih funkcionarjev, kar je še posebej ključno v vrhu slovenskega sodstva, saj je sodstvo tista veja oblasti, ki je ključna za branjenje in delovanje pravne države.

Podpiramo določbe, ki naslavljajo vprašanje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Predlog vzpostavlja enaka merila, kot veljajo za vse ostale javne funkcionarje in vse sodnike v Republiki Sloveniji, tudi za ustavne sodnike. Sklicuje se na že veljavni Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. S tem se v ničemer ne posega v neodvisnost sodne veje oblasti, prav obratno, krepi se zaupanje javnosti v delovanje Ustavnega sodišča. Za uresničitev načel neodvisnosti, nepristranskosti in zakonitosti sodstva je potrebna ustrezna ureditev položaja nosilcev omenjenih načel sodnikov oziroma sodnic. Prav neodvisnost in nepristranskost sodnikov sta tesno povezana z ustavnim načelom o nezdružljivosti sodniške funkcije, ki prepoveduje tudi ustavnemu sodniku opravljati določene funkcije in dejavnosti. Z enotnim pristopom se zasledujejo temeljna ustavna načela enakosti pred zakonom, pravne varnosti in predvidljivosti ter učinkovito sodno varstvo s strani nepristranskega in neodvisnega sodišča.

Prepričani smo, da je predlagana sprememba nujna, kar smo žal lahko ugotovili nedavno, ko je en sam ustavni sodnik mirno kršil jasno prepoved, za to pa ni utrpel nobenih posledic, če že ni bil sposoben prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. To je bilo možno zgolj, ker je zakon neprimerno spisan ter ne določa jasnega postopka ravnanj ter sankcij za kršitve, če so te žal storjene s strani ustavnih sodnikov. Žal je očitno tudi zaradi ravnanj določenih posameznikov, ki sami ne spoštujejo temeljnih načel, nujno, da se natančno predpiše, kar je sicer samo po sebi umevno vsem sodnikom v Republiki Sloveniji. Zato je podan predlog nujen korak v pravo smer.

Predlog zasleduje tisto, kar je ključno za vsako moderno ustavno demokracijo: zaupanje javnosti v institucije in odgovorno ravnanje tistih, ki v teh institucijah delujejo. V Sloveniji moramo imeti predpisano, sodobno, jasno in uravnoteženo ureditev delovanja institucije, ki ima ključno vlogo pri varovanju človekovih pravic, nadzoru nad zakonodajno in izvršilno ter tudi sodno oblastjo ter pri zagotavljanju spoštovanja ustave kot temeljnega pravnega akta. Veljavni zakon tega ne omogoča v zadostni meri, saj je žal omogočal obhod pravil, zato so spremembe nujne.

Z amandmaji je bil predlog med postopkom ustrezno usklajen z določenimi pripombami Zakonodajno-pravne službe.

Vsi sodniki v Republiki Sloveniji, tudi ustavni sodniki v Republiki Sloveniji morajo ravnati z najvišjo možno stopnjo integritete, ne pa da rušijo skozi leta pridobljen in spoštovan ugled ustavnih sodnikov in Ustavnega sodišča.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona seveda podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Andrej Poglajen bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo Predloga spremembe Zakona o ustavnem sodišču oziroma javnosti bolj poznanem pod imenom lex Jaklič, ki ga je vložila predsednica Državnega zbora gospa Urška Klakočar Zupančič.

Predlagane spremembe po naši oceni ne izhajajo iz strokovnih in sistemskih potreb, temveč so očitno motivirane s političnimi interesi vladajoče koalicije, ki si želi podrediti delovanju Ustavnega sodišča lastnim ciljem. Še posebej zaskrbljujoče je, da je zakon očitno predlagan izključno zaradi osebnih zamer predlagateljice do enega izmed ustavnih sodnikov, kar kaže na nedopustno zlorabo zakonodajnega postopka za obračunavanje s posamezniki, ki niso po volji vladajočih struktur. Takšen pristop je v nasprotju z ustavnimi načeli delitve oblasti in ogroža zaupanje državljanov v neodvisnost sodstva.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je do predloga spremembe zakona izrazila jasne in utemeljene kritike. Spomnimo, predsednica Državnega zbora, predlagateljica, je v enem izmed intervjujev dejala: »Zakon, ki nima podpore Zakonodajno-pravne službe, ima slabo popotnico za nadaljnjo proceduro v Državnem zboru.« V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da predlog ne le, da ne ponuja ustreznih rešitev za domnevne pomanjkljivosti v delovanju Ustavnega sodišča, temveč uvaja dodatne pravne in postopkovne nejasnosti. ZPS je poudarila, da je predlog slabo premišljen, pravno nedosleden in ne upošteva specifičnega položaja Ustavnega sodišča v ustavnem sistemu Republike Slovenije.

Dejstvo, da je Zakonodajno-pravna služba izpostavila te pomanjkljivosti, še dodatno potrjuje, da predlog ni strokovno utemeljen, ampak je njegov edini namen politični pritisk na posamezne ustavne sodnike. Takšna strokovna ocena potrjuje naše stališče, da predlog ni plod resnega razmisleka o izboljšanju sistema, temveč gre za politično motiviran poseg, ki nima zadostne pravne podlage.

Tudi Ustavno sodišče samo je do predlaganih sprememb izkazalo zadržanost, kar še dodatno okrepi naše prepričanje o škodljivosti tega predloga. Zadržanost Ustavnega sodišča je razumljiva, saj vsaka sprememba zakonodaje, ki ureja njegovo delovanje, zahteva izjemno previdnost in širok konsenz, da se prepreči kakršenkoli vtis političnega vmešavanja. Temu pri tem predlogu ni zadoščeno. V tem primeru je celo očitno, da je predlog usmerjen zgolj v discipliniranje dvojnega doktorja Klemna Jakliča zaradi njegovih stališč in odločitev. Kar Ustavno sodišče upravičeno vidi kot grožnjo do svoje neodvisnosti. Namesto da bi predlog krepil ugled in učinkovitost Ustavnega sodišča, odpira vrsto vprašanj o namenu in posledicah takšnih sprememb.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke meni, da predlog Urške Klakočar Zupančič izkazuje nespoštovanje do ustavnega reda in delitve oblasti. Ustavno sodišče je institucija, ki mora delovati neodvisno, saj je njegova temeljna naloga varovanje ustave in pravic državljanov pred morebitnimi zlorabami. Spomnimo, na odboru je bilo celo povedano, da naj bi predlog pomagali pisati nekateri bolj koaliciji zvesti levi sodniki. Vsak poskus omejevanja njegove avtonomije ali spreminjanja pravil delovanja iz političnih vzgibov, pomeni nevaren precedenc, ki lahko dolgoročno spodkoplje zaupanje v pravni sistem.

Predlog je zgovoren primer, kako vladajoča koalicija skuša izkoristiti zakonodajo za obračunavanje s posamezniki, ki jim niso povšeči, namesto da bi spoštovala njihovo neodvisnost in strokovnost. To je nesprejemljivo in kaže na širši vzorec ravnanja, ki ogroža same temelje pravne države.

Poleg tega je zaskrbljujoče, da predlog spremembe ni bil deležen širše javne razprave. Spomnimo, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali javno obravnavo zakona na odboru, vendar je koalicija ta predlog povozila.

Na podlagi vseh omenjenih dejstev v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da predlog spremembe ni primeren za sprejetje in ga seveda ne bomo podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Franc Medic bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

FRANC MEDIC (PS NSi): Spoštovani predsedujoči, spoštovani kolegice, kolegi!

Predsednica Državnega zbora se je odločila, da bo v državi naredila red za vsako ceno. Začela je pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in pri sodniku, ki si je drznil poleg svoje funkcije ustavnega sodnika opravljati še raziskovalno dejavnost, ne da bi o tem obvestil predsednika Ustavnega sodišča. Zakon o ustavnem sodišču dopušča, da ustavni sodnik lahko opravljajo dejavnosti visokošolskega učitelja ali sodelavca iz znanstvenega delavca, ne smejo pa opravljati pridobitne dejavnosti. Konkretno, dr. dr. Jaklič je v okviru popoldanskega espeja opravljal raziskovalno dejavnost, kar zakon dopušča kot izjemo zaradi časovno omejenega mandata, kar je drugače kot za sodnike rednih sodišč, ki imajo trajne mandate.

Verjetno predsednice Državnega zbora kot predlagateljice zakona to ne bi zmotilo, če se ta ustavni sodnik ne bi pisal Jaklič, dvojni doktor Klemen Jaklič, ki se včasih ne strinja z odločitvami ostalih ustavnih sodnikov in spiše ločena mnenja.

Predlagateljica pravi, da je dopolnitev zakona predlagala na poziv predsednika Ustavnega sodišča. Tudi predlog amandmajev odbora so pomagali spisati na Ustavnem sodišču. Ampak pozor! Ustavno sodišče je v svojem stališču decembra 2024 reklo, da predlagane rešitve odpirajo več vsebinskih in postopkovnih vprašanj, na katere ne dajejo odgovore. Reklo je tudi, da ne upoštevajo posebnega položaja Ustavnega sodišča, ki je samostojen in neodvisen državni organ. Do predloga je bilo zelo zelo zadržano.

In kaj je aprila lansko leto reklo Ministrstvo za pravosodje? Da bo pripravilo dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika. Rekla je tudi, citiram: »Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz vidika le enega konkretnega primera.« Vse povedano. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni mogla čakati njihovega predloga, ampak je sama pohitela reševati ugled ustavnih sodnikov.

Še bolj povedno je v tej zadevi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Predlog ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, z vidika pristojnega organa in z vidika pravnega sistema enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

Tudi glede vloženih amandmajev odbora je bilo mnenje povsem negativno. In po njihovem mnenju ne odpravljajo pravnih zadržkov.

Pri tem bode v oči tudi dejstvo, da so amandmaji pomagali pisati kar na Ustavnem sodišču.

Ne glede na vse pomisleke so koalicijski poslanci na seji Odbora za pravosodje v en glas zatrjevali, da te rešitve pomenijo enaka merila za ustavne sodnike kot za ostale funkcionarje, da zasledujejo načela pravne države in pravne varnosti. Pa jih res? Če bi imeli enaka merila za vse ustavne sodnike, bi morali sprevideti, da so med njimi tudi takšni, ki so poleg opravljanja funkcije ustavnega sodnika tudi družbeniki v odvetniški družbi. Ali to ni pridobitna dejavnost? Ampak tega, spoštovana koalicija, ne vidite oziroma nočete videti.

Pisanje zakona zaradi posameznih motečih sodnikov je zato prava farsa.

V Novi Sloveniji bomo temu zakonu lex Jaklič nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Poslanke in poslanci Socialnih demokratov želimo izpostaviti, da cenimo vsako resno prizadevanje za krepitev integritete, transparentnosti in preprečevanje konfliktov interesov najvišjih sodnih institucij naše države, kar so predlagatelji zakona nedvomno izkazali. Hkrati menimo, da mora biti vsak poseg v pravni red, še posebej tisti, ki zadeva Ustavno sodišče in njegovo neodvisnost, premišljen, natančen in v popolnem soglasju z ustavnimi načeli pravne države. Predlagateljica je pripravila zakon na pobudo Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na nejasnosti in pomanjkljivosti obstoječe ureditve, nezdružljivosti funkcije ustavnih sodnikov z dodatnimi poklicnimi dejavnostmi. Namen je nedvomno pravičen – vzpostaviti enotna merila integritete za vse javne funkcionarje in preprečiti vsakršno dvomljivo združevanje funkcij.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je amandmiran in dopolnjen predlog zakona ustrezno izpolnjuje potrebne norme, ki jih zahteva obravnavana snov, in da podaja koristne ter potrebne rešitve. Mednarodni standardi, med njimi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, zahtevajo, da vsako omejevanje neodvisnosti sodnikov temelji na jasni, sorazmerni in zakoniti ureditvi. Menimo, da predlagani zakon vzpostavlja prav takšno ureditev.

Zakonodaja, ki posega v neodvisnost Ustavnega sodišča, torej zahteva najvišjo stopnjo strokovnosti, pravne jasnosti in ustavne skladnosti.

Naše mnenje je, da predlog pred nami uspešno izpolnjujete kriterije, in ga bomo zato podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. 3., ki je objavljen na e-klopi.

Najprej želi besedo mag. Urška Klakočar Zupančič v imenu predlagatelja.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Dovolite mi, da se na začetku zelo na kratko odzovem na številna, kako naj rečem, na številna nerazumevanja, ki so bila izražena v nekaterih stališčih.

Poslanska skupina nepovezanih poslancev, kolega Logar je zelo očitno govoril o prvem predlogu, to se pravi o tistem, ki je bil v zakonodajni postopek vložen. Vse pripombe, ki jih je naštel, so bile upoštevane povsem zadostno in tako kot morajo biti, tako pripombe Zakonodajno-pravne službe kot KPK. Seveda, enako so zavajajoče predstavili svoja stališča tako Poslanska skupina SDS kot tudi Nova Slovenija, brez upoštevanja teh amandmajev, ki so bili že sprejeti na odboru, kar zdaj očitno govori, ali so nepripravljeni pač prišli na to sejo ali pa kaj drugega, ampak niti ni tako pomembno.

Govori se, da je ta zakon namenjen ad personam, pa bom zdaj tako rekla: v našem pravnem sistemu velja, da ko se pojavi neka življenjska situacija, ki ni urejena, ki jo ponavadi naredi ena oseba, žal, ker nežive stvari nam ne povzročajo težav, po navadi kakšna oseba kaj stori in ko vidimo, da tisto dejanje, ki ga je oseba storila, ni ustrezno zakonsko urejeno, se je pač zakonodajalec dolžan odzvati. Jaz sem se odzvala tudi na poziv Ustavnega sodišča, ki je opozorilo na nepopolno ureditev v primeru nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika. In morda naj tukaj zdaj samo povem, pač tako je v našem pravnem redu, ki mu rečemo, recimo, zahodni pravni red, lahko se pa obrnete tudi na kakšen drugačen, kot je recimo šeriatsko pravo, kjer je pa s strani boga že vse podano, vse pravo že znano in ga je treba samo poiskati. Tako da, vsem vam, spoštovani pač, ki pač nekako oporekate temu, da ko nekdo, neka oseba pač nekaj stori, kar zakonsko ni urejeno in je zakonodajalec, po mojem mnenju, v našem pravnem sistemu dolžan to urediti, da se podobne zadeve ne bi več dogajale ali da se ustrezno uredijo ali pa da se sankcionirajo, potem naj pač gredo v nek drug pravni red, tam je pa že vse podano.

Glejte, gospod Poglajen, a ne? Pa če slučajno ne poznate šeriatskega prava, vam ga tudi jaz z veseljem obrazložim, pa boste videli, kako je tam malo drugače.

Pa še eno, ena stvar je bila zelo zanimiva, osebne zamere in obračunavanja. To je meni bilo očitano, oprostite, ali se lahko prosim, zdaj samo izrazim. Eni filmi so bili s tem naslovom, pa ga bom takoj prevedla: Look Who's Talking. Osebne zamere, obračunavanja in diskreditacije. Poglejte, kdo se oglaša.

Očitano je bilo, da zakon nima podpore Zakonodajno-pravne službe. Prvoten predlog, resnično so bile nanj podane pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki so bile ustrezno upoštevane. Ne glede na to, da je Zakonodajno-pravna služba potem pač ustno rekla, da zakon še zmeraj ni v redu, pa bom pač povedala še enkrat. Ureditev, kot jo sedaj novela zakona določa, je pravzaprav povsem primerljiva oziroma celo širša, kot je ureditev, ki jo v primeru nezdružljivosti funkcije določa Evropsko sodišče za človekove pravice. Nanj se tudi vi radi sklicujete, pa vam svetujem, da naredite en obisk v Strasbourg, pa boste videli, kako je tam in kakšno vlogo ima predsednik Ustavnega sodišča tam, kjer on določi, ali je dejavnost ali pa neko članstvo, ki jo želi sodnik Evropskega sodišča prevzeti poleg svoje funkcije, združljiva s funkcijo sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Tam sodnik nima nobene pritožbe. Edino, kar je možno, je, da se predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, ko odloča, posvetuje z etično komisijo, ampak pritožbe pa sodnik, ki pač želi opravljati neko dodatno dejavnost, nima. Poleg tega seveda tam sodniki ne opravljajo večinoma nekih dodatnih dejavnosti, ker se posvečajo svojemu primarnemu delu, in to je sojenju. Absolutno pa nikoli nikoli nobenemu ni padlo na pamet, da bi bil še popoldanski espe. Toliko o Evropskem sodišču za človekove pravice.

In če menite seveda, da je ta novela toliko problematična, protiustavna, jaz vas seveda vabim, da sprožite ustrezen postopek na Ustavnem sodišču pa da potem vidimo, kaj bo. Kolega Poglajen, bi želeli kaj vmes? In boste potem, odlično, saj verjamem, da boste imeli veliko pametnega za povedati.

Veste pa še ena stvar je, ki jo ne znate ločevati, to pa moram vam povedati, gospod Medic, pa verjetno bo tudi letelo na Poslansko skupino SDS, v zvezi z njihovim amandmajem, ne ločujete med pridobitno dejavnostjo in premoženjem. Nekaj je imeti delež v družbi in nekaj je opravljati dejavnost, to sta dve popolnoma različni stvari, kolega Medic. In če menite, da je Zakon o odvetništvu problematičen s tega vidika, to se pravi, kdo naj ima delež v odvetniški družbi, ker tam Zakon o odvetništvu določa, da je to odvetnik, ki opravlja dejavnost v tisti družbi, potem vam svetujem, da vložite ustrezni predlog novele Zakona o odvetništvu, kjer boste to naslovili. Ni to nič težko, nič težko, samo predlagate novelo, vložite v zakonodajni postopek. Bodite pa potem pripravljeni na to, da se bo med zakonodajnim postopkom kakšna stvar spremenila, da bo Zakonodajno-pravna služba podala kakšne pripombe, na to morate biti kar pripravljeni in potem seveda potem te pripombe ustrezno upoštevati in tudi ustrezno amandmirati. Namreč temu je zakonodajni postopek namenjen. Namenjen je temu, da ko se predlog vloži, da se potem med zakonodajnim postopkom tudi izčisti, da se ugotovi, ali je prišlo do kakšne anomalije, ali je morda res kje kakšna neustavnost ali pa neusklajenost z drugimi zakoni, in se to seveda potem ustrezno amandmira. Toliko zaenkrat z moje strani.

Lahko pa seveda zagotovim z vso svojo integriteto in tudi pravnim znanjem, čeprav ga nekateri kar naprej napadajo, da je novela zakona povsem ustrezna, skladna z ustavo in bo po mojem prepričanju prestala tudi ustavno sodno presojo, če se je boste seveda lotili. Jaz vam seveda svetujem, da se je lotite.

Pa še ena stvar je. Ne glede na diskreditacije, ki bodo, predvidevam, sedaj sledile v razpravi, sem izjemno vesela, da so vsa moja dejanja oziroma predlogi, pri katerih sem aktivno sodelovala ali pa vložila predlog, bila preizkušena na Ustavnem sodišču in so ustavnosodno presojo tudi prestala. Pa govorim tukaj tako o Zakonu o zaščiti živali, ki je bil v enem zelo manjšem delu, to moram povedati, razveljavljen, ampak tako majhnem delu, da seveda Poslanska skupina SDS tega ni razglašala, pa potem o Palestini in da ne govorim o Zakonu o parlamentarnih preiskavah do sedaj, če se boste še česa lotili, le. In prepričana sem, da bo tako tudi z dotičnim predlogom, ki ga imamo, sedaj na mizi.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na razpravo in v razpravo dajem 1. člen ter amandma Poslanske skupine SDS.

Želi kdo razpravljati? Odpiram prijavo. Prosim za prijavo, kdor želi razpravljati, s pritiskom na gumb za mikrofon. Imamo šest prijavljenih, najprej dobi besedo gospod Lenart Žavbi.

Izvoli.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovani predsedujoči.

Ena misel, ki mi gre ob teh razpravah o tem zakonu po glavi, je, nekako takole: v kakšni poziciji smo v resnici napram nezdružljivosti in KPK mi poslanci? Če se spomnimo, ko je pač ta zgodba z doktorjem doktorjem prišla ven, je bil potem en tak pingpong med institucijami – tu nismo odgovorni, pa tam niso odgovorni. KPK, ki se po navadi sicer, če gre za kakšnega politika, zelo hitro znajde na naslovnicah, se je pač delalo, da nima nič s tem. Pa poglejmo, kako je to pri poslancih. Pač, ko si enkrat poslanec, ti praktično nič več ni dovoljeno opravljati. Mislim, saj tudi vi, predsedujoči, to veste. V nobenem svetu zavoda na lokalni ravni ne smeš biti, pa sploh ne vem, po kakšni logiki se je to spremenilo. Včasih si lahko bil, pa potem se ni nič vmes spremenilo, ampak tolmačenje se je spremenilo, pa potem ne smeš biti več. Pa praktično, ko si poslanec, tudi, ne vem, v sobo ne smeš vstopiti, ne da to prijaviš komurkoli, je popolnoma, za moje pojme, absolutno prerigorozna zakonodaja pri poslancih. Na drugi strani imamo pa ustavnega sodnika, ki je pa lahko dvoživka. Ta eklatantna dvoživka. Se pravi, mi, vrh, kot ste prej rekli, tri veje oblasti, vrh zakonodajne veje oblasti pa na izvršilni oblasti, zelo podobno, praktično v prostor ne sme stopiti, ampak na vrhu sodne veje oblasti ima pa lahko espe še zraven. To je ta logika, v kateri smo. Meni je je ta logika skregana z zdravo pametjo. Kar mi je pa še bolj skregano z zdravo pametjo, je pa, da obstaja neka institucija v tej državi, ki se ji reče KPK, ki se spravlja v resnici samo na politike vseh vrst in sort, demonizira na tak in drugačen način, ko pa pride do nečesa, kjer bi lahko ukrepala, se pa odmika, meče stran, mi nismo za to pristojni. Ampak so pa pristojni, da razpravljajo o, ne vem, o vsakem centu, ki ga nek poslanec da za kavo ali pa kakšne take stvari. A za to pa so pristojni? Da pa bi se resno ukvarjali z nečim … Devet ustavnih sodnikov je, pa da ne morejo imeti espeja, pa saj to je logično. In jaz vidim, da ta zakon je v resnici en tak apel k logiki, pa čisto nič drugega.

Pa tudi sami veste, da takrat, tisti, ki nasprotujete temu zakonu, da ste se takrat, ko je prišla informacija v javnost, da ima en ustavni sodnik, doktor doktor, espe, da ste se tudi sami malo čudno gledali med sabo. Ja, pa vsi vemo, da je to sporno, no. Saj to ni stvar ideologije ali pa česarkoli, mislim. Ali pa, kako je rekel? Nezvestim sodnikom. Mislim, jaz verjamem, da vi imate zveste pa nezveste sodnike, jaz verjamem, da večina koalicijskih poslancev z ustavnim sodnikom nima nobenega odnosa, vi pa, verjamem, da imate. To tako je. Oholost opozicije.

Ta zakon je po moji oceni absolutno primeren. Noro je, da sploh mora biti to zapisano. Meni se tudi to zdi. Jaz mislim, da v normalni državi pač takih stvari ne bi rabili imeti zapisanih.

Na koncu je pa več teh stališč šlo nekako v to smer, kot je tudi na odboru eden od kolegov poslancev povedal, najbolje je storiti nič. To je rekel en kolega, ga danes ni, in tudi vsi ostali, vse tri oziroma obe opozicijski stranki in tretja, nepovezanih poslancev, so govorili o tem, da kako je to … Kako je že bilo rečeno? Da je to oblastni poseg. Čakajte malo, oblastni poseg? Se pravi, po logiki vas treh bi moralo Ustavno sodišče – kaj? Samo sebi pisati zakone? Ali ne razumem? Ali bomo napisali v Zakonu o poslancih, poslanci lahko predlagajo vse zakone, razen Zakona o ustavnem sodišču, tistega pa ne, ker tisti je pa poseg?

Kolegice in kolegi, državljanke in državljani, ta zakon je poseg zdrave kmečke pameti.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednja dobi besedo gospa Lena Grgurevič.

Izvoli.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Zakon je seveda živa materija in kadar v praksi pač ugotovimo, kot smo, žal, ugotovili sedaj, ko se torej prvič v zgodovini samostojne Slovenije pojavi sodnik, ki ne premore zadostne stopnje osebne integritete, da bi ravnal v skladu s temeljnimi načeli, ki jih predpisuje ustava in tudi zakonodaja, žal, pač moramo spisati en tak, bomo rekli, zakon, bom jaz rekla zakon za, ne želim biti žaljiva, sem se spomnila na tisti dvorec za telebane pa tako dalje, ko pač moraš predpisati nekomu, ki mu ni jasno to, kar je jasno vsakemu sodniku, že prvostopenjskega sodišča v Republiki Sloveniji, kar je jasno funkcionarjev, žal, tudi vnesti torej te spremembe v Zakonu o ustavnem sodišču, da ne bo prihajalo v prihodnosti, če se bo še kdaj, bog varuj, pojavil sodnik, ustavni sodnik, ki ne bo spoštoval teh temeljnih vrednot in bo se pač skliceval, da mu niso jasne, ker je zakon neprimerno spisan, ker zakon je res bil spisan nedoločno in zato je nujno, da se popravi. Ampak žal, seveda, kdo pa bi lahko računal, da se bo kaj takšnega zgodilo. Pa se je. Saj ni res, pa je.

Torej imamo ustavnega sodnika, espejevca. Vsak sodnik ve, da espejevec ne sme biti. Torej ustavni sodnik dr. dr. Jaklič pa tega ni vedel, zato mu je to treba predpisati, da bo vedel. Potrebno je predpisati postopek, žal tudi KPK, tu se s kolegom Lenartom Žavbijem strinjam, bi lahko reagirala, pa ni reagirala, zanimivo. Tako da ja, pač druge možnosti ni bilo in absolutno je bilo nujno, kar je predlagala predsednica Državnega zbora, da torej predpišemo sedaj, da bo tudi dr. dr. Jakliču in njemu podobnim jasno, da jim kaj takšnega največ ne pade na pamet.

166. člen Ustave glede amandmaja, popolnoma neustavnega amandmaja, ki so ga predlagali kolegi iz SDS, vam bom prebrala. Jaz mislim, da je nekomu s povprečno inteligenco lahko jasno, kaj določa ustava glede nezdružljivosti funkcije sodnikov Ustavnega sodišča. Namreč, funkcija sodnika Ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v, poslušajmo, državnih organih, v organih lokalne samouprave, v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika Ustavnega sodišča, pika. Pika. To jasno pomeni, da je amandma, ki ga je predlagala SDS, neustaven, ker tu naredi ustava piko. In ne reče in v drugih primerih, ko tako določa zakon, ne, ne, pika. Se pravi to, da želijo prepovedati ustavnim sodnikom tudi pravico do lastnine, da tako rečem, torej delež v družbi družbenika je seveda neka lastnina, ni pa nobena dejavnost in ni nobena funkcija, ki bi bila po zakonu nezdružljiva. To je seveda nekaj popolnoma drugega, kot je lastnina, se pravi delež družbenika v družbi. Tako da ja.

Tudi še do tega, da se obregnem, Zakonodajno-pravna služba pač žal tudi v ustni, potem ko smo nadaljevali sejo, ni podala nobenega vsebinskega odnosa do sprememb amandmajev, nobenega. Kajti z amandmaji so bile pripombe Zakonodajno-pravne službe ustrezno naslovljene, pika. Se pravi, imamo neko prvo mnenje, po podanih amandmajih ni bilo več drugega mnenja in tudi v ustno podani obrazložitvi se prisotna vodja Zakonodajno-pravne službe vsebinsko sprememb ni dotikala.

Tako da ja, jaz to pozdravljam, vesela sem, da pač smo za potrebe takšnih res neljubih, jaz rečem sramotnih situacij, bili primorani pač spisati oziroma predsednica Državnega zbora tak zakon. In absolutno ga bom podprla.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Za besedo je zaprosila predlagateljica, mag. Urška Klakočar Zupančič.

Izvoli.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Jaz bi samo povedala, kako zelo dobro je v bistvu kolega to predstavil.

Glede tega amandmaja bom pa še povedala, ja, očitno mi imamo problem z lastništvom in dejavnostjo. Zakaj pa ne bi potem mi ustavnim sodnikom, če jim prepovedujemo lastništvo v neki pravni osebi, lastništvo deleža v pravni osebi, prepovedali še lastništvo nepremičnine. Veste, to je isto. Ne se smejati kolega, a veste, to je isto. Zakaj pa ne bi prepovedali še lastništvo nepremičnine? Ali ima morda kakšen ustavni sodnik kakšno zelo vredno nepremičnino v lasti in kako jo je dobil? S čim? Dobro vprašanje, mar ne? Jaz bi to tudi potem naslovila, če že prepovedujete lastništvo, imeti v lasti nek poslovni delež v pravni osebi, potem jim pa prepovejmo še lastništvo nepremičnin. To pa ne, a ne? Ja, okej.

Tako kot je rekel kolega Žavbi, vsi vemo zelo dobro, da je to, kar se je zgodilo narobe, narobe. In da je to narobe. je nekoč odločilo že Vrhovno sodišče, ko je imelo v postopku sodnico, ki ji je, pazite, sodniška funkcija mirovala, mirovala in je takrat odprla espe. In takrat je predsednica sodišča, kjer je dotična sodnica opravljala sodniško funkcijo, takoj o tem obvestila Sodni svet in Sodni svet je reagiral nemudoma, nemudoma. Ne glede na to, da je sodniška funkcija mirovala, je bilo sodnici absolutno prepovedano imeti samo odprt espe, kaj šele, kaj početi preko espeja.

Zdaj, ko bo prišel na vrsto, bo kolega Poglajen verjetno prepričeval ali pa govoril o tem, da so zakon pisali, ne vem ali morda celo sami ustavni sodniki ali kakorkoli, novelo zakona, ker sem potem tudi slišala in je kolega Žavbi zelo dobro povedal, obrazložil oblastno ravnanje v tem primeru. Veste, bom povedala tako, kot je bilo. Absolutno sem se posvetovala z ustavnimi pravniki. Seveda sem se, ker je to edino prav in odgovorno. Nihče od njih pa ni pisal zakona, je pa seveda prav, da se z njimi posvetujem. In jaz verjamem in upam, da tudi vi tako naredite, ko predlagate kakšen zakon. In če boste insinuirali in kakorkoli želeli sedaj diskreditirati ali pa blatiti ustavne sodnike, vključno zdaj, če mislite, da je tudi ta dotični sodnik, ki je bil tudi espejevec bil zraven, vključno z njim, potem bi seveda lahko insinuirali primer, ko nek ustavni sodnik, ki ima odprt espe, piše zahteve za sodno varstvo za neko poslansko skupino. Lahko bi, a ne? Ampak ne bomo, ker nismo taki, ker nismo taki, da bi lepili po mestih plakate, dajali gor ljudi, govorili, da lažejo in podobno. Ko te potem lastni otrok vpraša: »Mami, zakaj lažeš in kaj lažeš?« Kolega Poglajen, če se vam to zdi v redu, ko se smejete zdaj, če se vam to zdi v redu, vam povem, resnica vedno vedno pride na plan, slejkoprej. In žal ni vedno prijetna za tistega, ki počne take stvari.

Neverjeten cinizem, neverjetna lahkotnost, ki seje od tukaj, je meni pravzaprav nedoumljiva. Ampak tako kot sem rekla, resnica vedno pride na plan in vedno zmaga in bo tudi tokrat.

Kar se pa tiče novele Zakona o ustavnem sodišču pa ponovno, novela ne prinaša popolnoma nič drugega kot določa organ in določa postopek, po katerem je treba ravnati, če želi nek ustavni sodnik opravljati poleg svoje funkcije še neko pridobitno dejavnost. In daje mu tudi pravno varstvo v primeru, da se ne bi strinjal z odločitvijo predsednika Ustavnega sodišča.

Vse tri stranke koalicije so v svoji obrazložitvi mnenja oziroma stališča zelo dobro predstavile, zakaj je to potrebno, zakaj je to prav in zakaj je to pravzaprav tudi eden temeljnih gradnikov pravne države, saj preprečuje korupcijo oziroma zmanjšuje korupcijska tveganja, ki obstajajo, žal, lahko tudi na Ustavnem sodišču.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Janez Cigler Kralj.

Izvoli.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednik.

Dober dan vsem!

Podpiram predlagani amandma kolegov iz SDS k 1. členu, ker vsaj, bi rekel, prinaša nekaj zdravega razuma v ta predlog zakona. Ampak sicer pa seveda stojim na stališču Nove Slovenije, da tega zakona ne podpiramo.

Nisem si mislil, da bom v tem mandatu kdaj rekel, da se strinjam z Ministrstvom za pravosodje, ki je v zvezi s to materijo, torej motivom urediti in dopolniti zakonodajo, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnih sodnikov reklo, citiram: »Ker gre za zakon, ki ureja delovanje najvišjega ustavnega organa za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je treba k vprašanju zakonskih sprememb pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz vidikov le enega konkretnega primera.« Torej podpiram to stališče, to pozicijo Ministrstva za pravosodje. Čeprav moram biti verjetno tudi kritičen, ker do zdaj tega še niso naredili in so nekako dopustili, da je zdaj kolegica prva med enakimi Klakočar Zupančič nekako stvari vzela v svoje roke in rekla, zdaj bom pa jaz to uredila, ker pač ne moremo prenesti, da dr. dr. Jaklič tule nekaj razburja, širšo levo sceno predvsem.

Oprostite podpredsednik, kolegice in kolegi, ne morem mimo pregovorne slovenske fovšije. Jaz mislim, da je osnovni motiv predvsem to, ker je pač ustavni sodnik javno deklarirano v svojih stališčih kritičen do nekaterih levih zablod, ker pač to jasno tudi pove, samozavestno tudi svoje vrednote izpriča, in drugič, ker pač, zakaj bi pa on lahko nekaj delal, mi pa ne smemo in tako naprej. In to je bilo v razpravah poslancev Svobode kar dosti čutiti do sedaj. Torej fovšija. Saj vemo, če bi fovšija gorela, Slovenija ne bi potrebovala nobenih drugih energentov za ogrevanje.

In to ni pravi motiv, kolegice in kolegi. Pisati zakon zato, ker si fovš ali pa ker želiš revanširati enemu človeku, konkretnemu, ali pa odgovoriti na en primer, ni pravilno. In seveda jaz nisem pravnik, vem pa, sem bil že s strani spoštovane kolegice Klakočar Zupančič večkrat poučen, da o združljivosti ali nezdružljivosti z ustavo lahko odloča le Ustavno sodišče, zato se jaz ne bom postavljal v vlogo tistega, ki bi to lahko presojal. Lahko domnevam, lahko napovem, da bo verjetno nekaj neskladno, nikakor si pa ne bi upal tako, kot je ona kot predlagateljica rekla, zakon je v skladu z ustavo, ni v neskladju in tako naprej. Tega ne morete vi reči, tega ne veste

in tudi niste pristojni za to, spoštovana kolegica, tudi če ste predsednica Državnega zbora, da poveste, ali je to združljivo ali nezdružljivo z ustavo. Tako da malo ponižnosti vsem nam tudi ne bi škodilo.

Zdaj še nekaj, na argument tega, da ste vi s svojimi … Kritizirali ste tudi mojega kolega Medica, ki je v stališču povedal, da je Zakonodajno-pravna služba pa še tudi drugi v svojih stališčih, mislim, da je bilo to izpostavljeno nekajkrat, da je Zakonodajno-pravna služba zakon zelo skritizirala, da ga je raztrgala. In ste vi odgovorili, ja, v prvem mnenju, potem smo dali amandmaje, s katerimi smo neskladja odpravili, in je zakon potem bil v redu in tega negativnega mnenja Zakonodajno-pravne službe ni bilo več. Ali sem verodostojno povzel vaše stališče? Aha, ne. Boste potem povedali, jaz sem tako razumel, da ste rekli, najprej je bilo mnenje ZPS kritično, potem smo mi prišli z amandmaji, smo zakon popravili in uredili in je zdaj v redu in ZPS ni bila več kritična. Jaz sem tako razumel. V redu, pravite, da ne, boste razložili. Ker če ste tako rekli, to ne drži. Namreč, časovno sosledje teh mnenj Zakonodajno-pravne službe gre tako: 21. novembra 2024 je Zakonodajno-pravna služba v pisnem mnenju rekla, da ugotavlja, citiram: »da je veljavna ureditev nezdružljivosti funkcije sodnikov Ustavnega sodišča z dejavnostmi kompleksna. Predlagana ureditev,« torej vaš predlog zakona pa, »kompleksnosti ne odpravlja, ampak jo poglablja.«

Spoštovane kolegice in kolegi, če reče to Zakonodajno-pravna služba, ki ni organ enega človeka ali pa oddelek tega Državnega zbora, kjer bi bil en človek, gotovo so se kolegice in kolegi posvetovali med sabo in z vso odgovornostjo to napisal, je že to prvi alarm, prva rdeča lučka, ker smo vsi pozvani k temu, da vlagamo zakone in predloge zakonov, ki nepreglednost odpravljajo, ali če se izrazim drugače, ki delajo naš pravni sistem bolj pregleden, ne pa da, še enkrat citiram, »poglabljajo kompleksnost«. »Nezdružljivost funkcij,« tako pišejo naprej, »je tako pomemben institut, da mora biti vnaprej jasno in nedvoumno zakonsko urejen in le na takšni podlagi lahko nastanejo pravne posledice, ki posegajo v posameznikov pravni položaj.« To je bilo pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe novembra 2024. Potem so bili amandmaji vloženi in potem je v Poročilu k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču, ki ga imamo zdaj na točki, 13. marca, torej pred 12 dnevi, odbor, matično delovno telo pripravilo poročilo, v katerem je povzeto tudi ustno mnenje Zakonodajno-pravne službe glede tega zakona. In pazite, predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v zvezi s tem v predstavitvi pisnega pravnega mnenja ponovila to, da ta zakon ne odpravlja kompleksnosti, ampak jo še poglablja. Torej ta greh, izvirni greh še vedno ostaja. In drugo, pazite, po mnenju Zakonodajno-pravne službe predlog zakona ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, z vidika pristojnega organa in z vidika pravnega sistema enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Kar se mene tiče, je to, zdaj še bolj kritično mnenje do tega predloga zakona. In potem se je predstavnica Zakonodajno-pravne službe tudi opredelila do predlaganih amandmajev in je povedala, citiram, »da imajo številne pravne pomanjkljivosti in ne odpravljajo pravnih zadržkov, ki jih je Zakonodajno-pravna služba izrazila v svojem pisnem mnenju. Med temi pomanjkljivostmi so tudi pravnosistemska neskladja med samimi določbami in med določbami predloga zakona in drugimi zakoni, ki urejajo to področje«. Zaradi takšnih neskladij pa je Ustavno sodišče zakone že razveljavilo.To je mnenje Zakonodajno-pravne službe prej in potem. Tu mislim, da sem z dejstvi nekako pokazal na to, da že, če prav razumem, čisto procesnopravno ni v redu, da se tako nesistemsko posega v sistem nezdružljivosti funkcij, ki je tako, bomo rekli, zapleten in kompleksen. In tu je kritika na Ministrstvo za pravosodje, da ni prej prišlo z nekim sistemskim zakonom.

Ampak kolegice in kolegi, tako kot ste večkrat že v tem mandatu zavrnili kakšen poslanski zakon s strani opozicije in ste rekli, ja, že, že moramo to urediti, ampak bomo mi to sistemsko uredili, bo ministrstvo pripravilo. Recimo, omenim samo paket zakonov, ki bi rešili ali pa začeli reševati romsko problematiko in preprečevali zlorabo socialnih pomoči, ste že nekajkrat rekli, že, že, prava stvar, pravo temo odpirate, ampak mi bomo to sistemsko uredili, bodo ministrstva ali pa eno ministrstvo pripravili rešitve. Tako bi morali ravnati tudi zdaj. Se mi zdi, da bi bilo veliko bolj modro glede na stališče predvsem naše Zakonodajno-pravne službe tudi in glede na stališče Ministrstva za pravosodje.

Zdaj pa še drugo, vsebina tega amandmaja. Zakaj jo podpiram? Zato ker je dejansko res to, kar piše v obrazložitvi. Če gremo urejati to neskladje zaradi enega človeka, lex Jaklič smo rekli v stališču, potem uredimo vse, ne pa samo enega. A zdaj, ker on kot da ni vaš, ga je treba revanširati, ker nekdo drug pa, ki morda, kot da je vaš, pa ni problema, če je družbenik v odvetniški družbi, pa ste gotovo, ste pravnica, kolegica predlagateljica, izkušena pravnica, pravite, sodnica, ste gotovo prebrali 37. člen Zakona o odvetništvu, kolikor jaz razumem, jaz nisem pravnik, priznam, kolikor jaz razumem 37. člen Zakona o odvetništvu, je lahko družbenik odvetniške družbe samo odvetnik, ki opravlja odvetniško delo. Zdaj ne vem, ne vem, ali je kje kakšna izjema, ki to še nekako ureja, ampak tako sem jaz prebral. In potem še 16. člen Zakona o ustavnem sodišču, ki določa nezdružljivost opravljanja dela v gospodarski ali pa deleža v gospodarski družbi, in kar se mene tiče, lahko se tudi seveda motim, je odvetniška družba gospodarska družba. Verjetno ni prostovoljno društvo, verjetno ni dobrodelna organizacija, ampak je, kar se mene tiče, odvetniška družba gospodarska družba. 16. člen Zakona o ustavnem sodišču je glede tega jasen.

Kakorkoli, Zakon o ustavnem sodišču pa ne ureja, in zdaj jaz ne pravim, kolegica Klakočar Zupančič, da ni potrebno sistemsko urediti teh nezdružljivosti funkcij, ker tudi kolega Žavbi je dobro naglasil, te stvari niso v redu urejene, predvsem ni preglednosti in neke sistemske enotnosti glede tega. Poslanci imamo stvari zelo zelo omejene, nekateri drugi funkcionarji manj in tako naprej. Tisti, ki so v trajnem mandatu drugače, tisti, ki so v teh izvoljivih mandatih, drugače. In mislim, da tudi kolegi, ki so predlagali ta amandma, se strinjajo s tem, da je to treba nekako enotno in pregledno urediti. Ne pa na tak način. Ker poglejte, Zakon o ustavnem sodišču ne ureja ali pa ne določa, v kakšni obliki in na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti, ki so mu dovoljene. Raziskovalno, torej dejavnosti visokošolskega učitelja ali sodelavca in znanstvenega delavca, ne določa, na kakšen način. Zagotovo lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se ne zahteva soglasje delodajalca, ali prek avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasja ne potrebujejo. Zdaj, kako boš ti zdaj rekel, da nekdo prek podjemne pogodbe ne opravlja pridobitne dejavnosti? Kar se mene tiče, je lahko popoldanec ali pa podjemna pogodba, oboje pridobitna dejavnost. In če Zakon o odvetništvu določa, da ima delež v odvetniški družbi, je družbenik v odvetniški družbi samo odvetnik, ki aktivno opravlja odvetniško delo, potem je tudi to pridobitna dejavnost.

Tako da tu se na vas navezujem, kolega Žavbi, potrebujemo, ja, zdravo kmečko pamet in zdrav razum. Pozivam tudi k temu, ampak menim skupaj z Ministrstvom za pravosodje in ostalimi, da je treba k vprašanju zakonskih sprememb na tem področju zaradi kompleksnosti in zaradi krhkosti tega sistema pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz vidika le enega konkretnega primera.

Amandma podpiram, zakona pa ne in bom glasoval proti.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Kolega Žavbi, replika.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Hvala lepa.

Zdaj, se pravi, nekako tako razumeti pač to izvajanje kolega Ciglerja Kralja, rekel je, če abstrahiram približno takole: mogoče nam ni čisto tehnično všeč, kako ste to napisali, ampak amandma SDS bom podprl – samo zato, da si ljudje predstavljajo plastično, amandma SDS je zakon plus en odstavek o tem, se pravi vsemu, kar je do zdaj napisano v zakonu, se doda še ena alineja zraven pri 16. členu, to je amandma SDS, v bistvu, kar tu noter piše. Se pravi, on je v bistvu trenutno rekel zdaj takole, jaz se ne strinjam z vašim zakonom, če se doda še nekaj zraven, se pa strinjam, ker je potem malo trgovanje, pa tam en ne bo smel več imeti espeja, ampak potem pa še en, ki on pravi, da bo levi, pa bo potem on še ne smel nekaj opravljati, potem smo pa zmenjeni. Tako da to je bila zdaj ta zgodba Ciglerja. S tem se jaz strinjam, malo bi trgoval, če še tisto vzamemo, potem smo pa zmenjeni, to je bila zgodba.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlagateljica ima besedo.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

V bistvu, bravo Lenart, odlična razprava, ki je zadela točno tja, kamor je morala.

Mogoče, da zdaj še malo povem glede te pravnoorganizacijske oblike s. p. Zakaj ni primerno oziroma se ne sme opravljati neke dejavnosti prek te pravnoorganizacijske oblike, tudi če bi recimo šlo za dovoljeno dejavnost? Zaradi tega, ker ni transparentna, spoštovani kolega Cigler Kralj. Ker ni transparentna. Zato tega sodniki ne smejo opravljati, ker pač je treba imeti popolnoma jasno sliko, kaj določen sodnik opravlja poleg svoje funkcije. In to omogočajo obligacijskopravne pogodbe, kot je podjemna pogodba ali avtorska pogodba. Ampak je pri teh pogodbah je en problem, spoštovane poslanke in poslanci, niso ravno davčno ugodne. To je problem. Veliko boljše je delati preko espeja, ker je pač to davčno veliko boljše. Da smo si sedaj na jasnem.

Aja, pa še glede tega, kolega Cigler Kralj, glede tega, kaj je Zakonodajno-pravna služba povedala potem, ko smo sprejeli amandmaje. Zakonodajno-pravna služba ni dala nobenega pisnega mnenja potem, je pa ustno povedala, da po njenem mnenju, bom povedala tako, kot je bilo, pač napake oziroma neskladja niso odpravljene, tako je rekla predstavnica Zakonodajno-pravne službe, brez tega, da bi se kakorkoli opredelila morda, kajne, do tistega, kar so pa ustavni sodniki sami ves čas izpostavljali, in sicer ureditev, kot velja na Evropskem sodišču za človekove pravice. Tega tudi vi ne boste v svojih razpravah nikjer omenjali, ker je tista ureditev seveda v neskladju s tem, kar vi zagovarjate.

In zdaj tisto, kar mi predlagamo, je celo dosti širše oziroma daje prizadetemu sodniku možnost, da vloži neko pravno sredstvo zoper odločitev predsednika Ustavnega sodišča. Jaz v bistvu res ne vem, kaj vas zdaj tukaj tako zelo moti. Pa mimogrede, res ne gre za nobeno fovšijo, res ne. Mislim, jaz si ne bi želela biti na mestu ne tega ustavnega sodnika niti si ne mislim, da bom kdaj na kakšnem takem mestu oziroma da bi bila komurkoli česarkoli nevoščljiva. Sem povsem zadovoljna sama s sabo, s svojim življenjem in z vsem, kar mi omogoča. Tako da tukaj se malo zadržite. Niti vam nisem nevoščljiva. Tako da gre za to, da pač morajo biti – govorili ste pač o neki nevoščljivosti pa vam povem, da pač ne verjamem, da bi šlo tukaj za kakršnokoli fovšijo – standardi nezdružljivosti za ustavne sodnike vsaj enaki, če ne višji, vsaj enaki ostalim standardom, ki so postavljeni za ostale funkcionarje ali pa ostale sodnike ali pa vsaj ostale funkcionarje z omejenim mandatom. Ker sodniki rednih sodišč imajo trajen mandat. Tako da, vsaj enaki morajo biti. Jaz verjamem, kolega Cigler Kralj, resnično, da vam na kraj pameti ne bi padlo, da bi šli popoldne odpreti popoldanski espe. Seveda ne. In prav tako ga ne sme ustavni sodnik. Veste, večini ustavnih sodnikov je to popolnoma jasno, popolnoma jasno. Njim niti ni treba tega zapisati, ker jim je to jasno, ker imajo to vgrajeno v sebi, vsaj večina. In tudi vam je to jasno. Če pa je temu tako, potem pa pač vsi odpremo popoldanski espe, pa bomo pač učili nekaj, ne bomo opravljali neko visokošolsko dejavnost. Veste, mogoče bo, ne vem, kolegica Jelka Godec predavala o dobrobiti alkohola v osnovnih šolah, pa potem bo mogoče kolega Janša predaval o tem, kako se bojuje, recimo na bojiščih v Ukrajini, kolega Tanko, ki je dober inženir, bo predaval o inženirstvu njegove stroke. Pa dajmo vsi pač to odpreti, če je temu tako. Tako da naj bodo torej standardi za ustavne sodnike – večini je to popolnoma jasno, tako da jim to absolutno ni treba niti razlagati – vsaj enaki, če ne višji kot za ostale funkcionarje, pa recimo temu z omejenim mandatom. Pravna organizacijska oblika samostojni podjetnik je namenjena nastopanju na trgu. Nastopanju na trgu. Ponujanje svojih storitev na trgu. Česar pa res, ja, ponujanju svojih storitev na trgu, temu je namenjena pravna organizacijska oblika espe, žal. Podjemna pogodba je pa sklenjena s fizično osebo, kjer je točno navedeno, za kateri projekt, za katero delo gre, in točno navedeno tudi plačilo in točno se vidi, ja, davčno pa ni optimalna, žal, žal ni, žal ni. Kolega Cigler Kralj, glejte, vi velikokrat govorite, da niste pravnik in žal tudi niste pravilno prebrali oziroma razumeli člena Zakona o odvetništvu. Če vam ta člen ni všeč, potem ga pač ustrezno spremenite, če ga znate. Se pa bojim, da če ga boste šli spreminjati na način, kot ga želite, boste pa res dosegli veliko neskladje z ustavo. Tako, to vam bo pa čisto vsak pravnik, tudi tisti, ki ni precej vešč ustavnega prava, povedal. Tako da, toliko.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Kolegica Grgurevič, replika.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Ja, sicer v več stvareh me niste prav razumeli, ampak dveh se bom dotaknila. … Še enkrat, če želite spreminjati Zakon o odvetništvu, ta nima s tem zakonom popolnoma nobene veze in s to materijo. Ustava je jasna. Še enkrat, ustava je jasna in amandma SDS je v celoti neustaven, ker ustava ne določa, da se lahko ta materija zakonsko dalje ureja, ampak naredi piko in glede premoženja ali nekih deležev v družbi ni nobene veze.

Dalje, tudi glede tega, da bi pa kdo bil sedaj fovš gospodu Jakliču. Imamo kaj za biti mogoče fovš, ampak jaz mu tudi tega nisem. Res je pa čudno, da je ustavni sodnik Jaklič prišel v Slovenijo brez nekega premoženja, živi v službenem stanovanju, uporabljal službeni avto, zgradil pa si je vilo s 750 kvadrati med letom, sedaj, z bazenom v vrednosti 1,5 milijona. Ja, kje pa je zaslužil ta denar? Koliko davkov pa je plačal? To pa je res vprašanje. In ravno zato je sodnikom, še posebej pa ustavnim sodnikom prepovedano z nekimi espejevci. On ni espejevec, poslušajte. Seveda, in to na naslovu staršev si je odprl espe, tako da ja ni bilo s službenim stanovanjem neke povezave. No in sedaj v letih 2017 je prišel v Slovenijo, šel v službeno stanovanje, službeni avto – verjetno, če imaš kaj premoženja, si ga kupiš. No, sedaj pa je prišel tako daleč, da si je zgradil 750 kvadratov [veliko] vilo z bazenom, to je brez notranje opreme seveda cena ocenjena, v okolici Ljubljane. In seveda, veste, treba je biti previden. A ne? Prav zato se za sodnike določa tako stroga pravila, zato ker morajo delovati transparentno, zato ker oni tisti, ki odločajo o zelo pomembnih zadevah, in zato mora biti njihovo finančno poslovanje oziroma službe zelo transparentne. In on bi moral delati še 30 let zdaj, če bi bil ustavni sodnik, pa ne bi smel niti enega evra porabiti, da bi sploh lahko kaj takšnega odplačal, ker z ženo sta skupaj vzela kredit samo za 250 tisoč evrov. Torej, od kod ta denar? Ja, jaz ne vem, ampak zato je treba predpisati transparentnost delovanja vseh sodnikov, seveda tudi ustavnih sodnikov še toliko bolj. Tako da ste me popolnoma napačno razumeli, kolega. Čisto nič mu nisem fovš .../ izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala, čas je potekel.

Gospod Cigler Kralj ima repliko, izvoli. .../ oglašanje iz dvorane/ Ne na vas, na gospo predlagateljico ...

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): ... na kolegico Klakočar Zupančič.

Bom ta svoj čas tudi namenil temu, da povem prej, da Lenart Žavbi je zelo dober humoristični vložek noter dal, se je sicer v svoji repliki ukvarjal bolj z mojo razpravo, kot pa s tem, ampak je bilo super, Lenart, odlično. Vedno bolj navdušen sem nad tvojimi bravurami.

Kolegica Klakočar Zupančič, jaz sem res imel dobronamerno in, upam, vsebinsko razpravo. Probal sem prikazati neko časovno premico, vsebinske pomisleke in tako naprej, mnenje Ministrstva za pravosodje, mnenje Zakonodajno-pravne službe in tako naprej. Tako je, nisem pravnik, imeli smo med študijem nekaj pravnih predmetov, tri leta sedim tule v Državnem zboru, malo sem se verjetno priučil branja pravnih aktov, nikakor pa nisem strokovnjak, si ne bi upal tega reči. Ampak brati pa znam. 37. člen, tretji odstavek Zakona o odvetništvu pravi: »Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost.« Doda še, da »družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah«. In potem 16. člen Zakona o ustavnem sodišču pa pravi, da delež, deležniki v gospodarskih družbah, pač da to ni združljivo. ¸

Glejte, ja, ko je Lenart prej osporaval mojo razpravo, da sem sam s sabo v neskladju. Saj verjetno si kdaj tudi, ste kdaj tudi vi, jaz tudi, ampak tokrat pa nisem, to ni nobeno neskladje... / oglašanje iz dvorane/ No, saj bom počakal, da se nehata posmehovati, da bosta poslušala. Vama podarim čas. Saj več poveste o sebi, kot pa o drugih, kakorkoli, hvala.

Hotel sem reči to, da ste potrdili mojo tezo o revanšizmu in fovšiji, žal, ker je potem kolegica, ena druga, začela še govoriti o tem, kakšne hiše ima in tako naprej ta konkretni sodnik. Poglejte, jaz sem prvi tisti, ker če kdo ni plačal davkov, pa če je kdo kršil zakon, prijavite ga, prijavite ga, ne pa tu opletati z avti pa hišami pa tako naprej. Ker a veste, kaj je zanimivo, da je meni država, ko sem bil minister, kupila družinski avto, s katerim se zdaj vozi državni sekretar Feketija, kupila ga je pa meni država. A veste, takrat je Levica fajn šla z benerji in tako naprej. Tako pa če veste za to, da je Jaklič kršil kakšen zakon, ga prijavite pa naj lepo pred inštitucijami se pokaže, kako in kaj. Najlažje je pa tu vpletati pa ljudi nekaj sumničiti pa jih, pa jih … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala, čas je potekel.

Postopkovno kolega Žavbi.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Zdaj, spoštovani predsedujoči, sami dobro veste, da to ni bila replika na predlagateljico, polemiziral je z mano pa malo potem s predlagateljico pa z drugo kolegico poslanko. Popolnoma se je izgubil, tako da predlagam, da mu v skladu s poslovnikom izrečete opomin, da ga spet ustrezno najdemo.

PREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala za predlog.

Predlagateljica, izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Jaz bi še enkrat v bistvu osvetlila to, kar je povedal kolega Žavbi in kar je povedal prav, ker res, spoštovani kolega Cigler Kralj, res ste se popolnoma zapletli. Meni je žal, ampak dejansko, kar ste vi v bistvu povedali v vaših izvajanjih, je bilo, dajmo podpreti ta amandma in potem je okej tudi vse tole, kar je v noveli. To se pravi, to je v redu, podpremo še naš amandma in to bo to. A ne? Tako da v bistvu, ja, gre za to, da v bistvu gre tule za neko vrsto trgovanja. Trgovanja. Še enkrat pa, če želite spremeniti … trgovanja z ustavnimi sodniki oziroma s tem, kaj bodo zdaj ustavni sodniki počeli, pa kaj ne. Še enkrat vam pa zelo jasno povem, imeti delež, poslovni delež v gospodarski družbi, katerikoli, ni prepovedano, tudi ne v odvetniški družbi. Če vas pa moti tisto »v kateri odvetnik opravlja dejavnost«, potem pa vi predlagajte spremembo Zakona o odvetništvu, saj znate, kolega Kralj, glejte, saj ste rekli, da ste nekaj pravnega znanja pridobil, kar ste bili tukaj, pa nekaj ste menda tudi študiral, tako ste povedal, jaz mislim, da vi to znate, tako da veselo na delo, spremeniti Zakon o odvetništvu. Pa morda vam celo jaz povem, na kakšen način, ker vem, kaj približno želite doseči, mislim pa, da vi ne veste prav dobro. Tako.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Postopkovno Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala.

Glejte, eno prvih pravil nastopanja, ki sem se jih naučil, je, nikoli ne dovoli klovnom, da te zvlečejo v svoj ring in te potem na domačem terenu premagajo. Zato se ne bom spustil tako nizko, kot sta se predhodnika. Moram pa reči, moram pa reči, spoštovani podpredsednik, da bi pričakoval, da boste že sami ustavili to, predhodni dve razpravi, ker sta le, mislim, da pod nivojem, ki pritiče temu visokemu zboru. Sam sem zelo dobronamerno razpravljal, tule se je pa usul gnev pa neke insinuacije in tako naprej pa še osebne diskreditacije. V redu. Glejte, ne bom več. Prosim pa, da predhodnikoma daste opomin, ker sta šla čisto mimo, pazite, ne samo poslovnika, ampak še več, mimo ene človeške dostojnosti, ki nam poslancem tule noter pritiče in ljudje to od nas pričakujejo. Jaz bom pa tule zdaj od zdaj naprej molčal, ste uspeli. Kdor ima ušesa, naj pa posluša. In naj razume, kdor more.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Moram reči, da tudi to ni bilo postopkovno, tudi prejšnje ni bilo v celoti, nisem pa dal ne prej opomina, tudi zdaj ga ne bom dal. Kar se pa tiče nastopov, si pa vsak svojo sliko sam ustvarja, tako da to naj si vsak pripiše glede nastopov. Gremo naprej.

Mag. Darko Krajnc ima besedo.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.

Tudi sam namerno zdaj nisem posegel po postopkovnem, ker itak v tem parlamentu nič ni postopkovno, čeprav je kolega kolegico oziroma kolega nazval s klovnom. Ampak pustimo to, gremo od klovnov in avtomobilov na temo današnje seje.

To smo obravnavali na treh sejah Odbora za pravosodje, na dveh sejah so predstavniki opozicije obstruirali. Očitno tudi zaradi tega niso ravno na tekočem, kaj se je v tem času v predlogu zakona spremenilo.

Začetne navedbe, da gre za nek ad personam lex Jaklič, to poslušamo že kar nekaj časa. Kje pa je razlog, kdo je kriv za to? Pobudo za to, da spremenimo Zakon o ustavnem sodišču, so dali celo ustavni sodniki, ko se je pojavila ta dvojna praksa v javnosti in zloraba espeja. To, kar so določeni že danes govorili tu notri. Mi v tej državi imamo težavo, da se očitno ne znamo zediniti, kaj sploh pomeni espe, kakšna pravna oblika je to in za katere namene se uporablja. In mi je žal vseh ljudi, ki so resnično podjetniki tam zunaj in delajo podjetniška dela, ne pa tisti, ki zlorabljajo espe ali pa so prisilno skozi espe v nekih oblikah zaposlitve. To niso pravi espejevci. Če grem v zlorabo espeja še naprej, imamo 11 % espejevcev v Sloveniji, ki prispevajo niti ne 5 % prispevkov v pokojninsko blagajno. To je velik obvod, zloraba in siromašenje pokojninske blagajne zato, ker nekdo na tak način želi delati. Nihče ni problematiziral tega, da ustavni sodniki ne opravljajo neke dejavnosti na fakultetah in tisto, kar je v skladu z zakonom dovoljeno in z Ustavo, s 166. členom. Oblika je problem. S to obliko espeja se tudi ukvarjamo pri Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Povsod naletimo na iste zgodbe: zlorabo espe, oblike zaposlitve, zato da lahko nekdo dela zelo široko paleto storitev, ki niti na koncu niso transparentne. Če govorimo o pogodbah, podjemna, avtorska in podobno, imamo pa točen namen, zakaj se uporablja tista storitev oziroma delo, in je to bolj transparentno.

Zdaj o integriteti dotičnega sodnika pa o tem, kako je KPK o tem razsojal, se ne bom zdaj izražal. Ampak enostavno, če je to eden in edini, ki se je tega poslužil, očitno spet naletimo na to, da imamo v Sloveniji težavo s pravili, z upoštevanjem pravil in tudi tistih nenapisanih, če niso eksplicitno napisana. Očitno moramo potem v zakonu eksplicitno napisano, da bo tudi dvojnemu doktorju prava jasno, da tega ne sme početi. In to je problem naše države, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno. Potem si marsikdo marsikaj predstavlja v tej državi. Imamo itak že neučinkovit sodni sistem, kjer je velik razkorak med prav in pravično. Pravno je nekaj, prav je pa nekaj drugega. Velikokrat sodbe, predvsem v odmevnih primerih, ne doživijo epilogov. Ravno zaradi tega, ker imamo tako spisano zakonodajo, kjer sodniki na koncu sploh ne tehtajo o nekih nam in ljudem zdravorazumskih zadevah, da bi prišli do nekih končnih rešitev.

Nesposobnost sodnega sistema za samokorekcijo, to, kar je že kolega Žavbi prej omenil. Saj ne bo Ustavno sodišče samo spremenilo zakon. Državni zbor spreminja zakonodajo in prav je tudi, da v zakonodajo poseže, ko se v praksi pojavijo težave.

Ne bi še šel na to, kakšne paradokse imamo v slovenskem sodnem sistemu. Prejšnji teden smo lahko videli razsodbo, kjer so določeni, ki so zagrešili posilstvo, zaradi neke uporabe dvojine, ki je ni v zakonu navedene eksplicitno, ker je množina, gre pa za dva storilca in je dvojina in enostavno so ljudje zdaj oproščeni. Pa kam smo mi prišli?

Tudi to, kar je kolegica Grgurevič rekla, mi sedaj že tri leta tu notri pacamo zakon o odvzemu premoženja neznanega izvora. V Sloveniji imamo s tem veliko težavo. Ja, veliko ljudi, tudi ta dotični – v to ne grem – ima veliko premoženje, ki bistveno presega njihove prihodke, viri niso znani, država pa ne naredi nič. Ti ljudje pa na koncu koristijo še vse možne bonitete od socialnih transferov pa da ne govorim še o službenih stanovanjih in kaj je bilo omenjeno. Jaz mislim, da je prav, da naredimo korak naprej.

Zdaj s temi nekimi lex Jakliči operirati, pa osebno, saj to njega direktno ne bo, to bo za naprej, prakse za nazaj itak retroaktivno ne moremo spreminjati. Jaz upam, da bo od zdaj naprej vsem jasno oziroma vsem je že jasno, še temu istemu sodniku je jasno, da potem ne bo smel prek espeja delovati, če je ustavni sodnik.

Poleg tega mislim, da ima Ustavno sodišče veliko za delati, veliko zaostankov, veliko nerešenih zadev in bi bilo prav, da se posvetijo svojemu delu. To sem tudi že na Odboru za pravosodje omenil. In enostavno, bi si tudi želel, da Ustavno sodišče razsoja pravično, razsoja življenjsko in ne črkobralsko in da v teh zadevah, ki jih ima, tehta tudi javni interes, oškodovanje javnega interesa, težo kaznivih dejanj in ne vedno zgolj neke postopkovne, procesne in predvsem osebne pravice kršiteljev zakonodaje, ki imajo potem prednost pred vsem ostalim. In zato mislim, ja, leto dni je od tega, odkar so ustavni sodniki dali pobudo, da se ta zakon spremeni, in prav je, da to naredimo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednja dobi besedo gospa Lucija Tacer.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednik za besedo.

Naj začnem s tem, da me veseli, da je kolega Cigler Kralj napovedal, da so se odnosi med njimi in Ministrstvom za pravosodje otoplili. Pričakujem veliko produktivnega dela v nadaljnjem, glede na to napoved. Vsekakor pa mislim, da jim ni treba molčati. Zdaj so vsi predstavniki odšli iz dvorane. Zadnjič je bila namreč ravno Nova Slovenija tista, ki je glasovala proti svojemu predlogu, ki ga je predlagala, zato ker naj naša razprava ne bi bila dovolj goreča, danes je pa bila očitno preveč goreča. Tako da je težko najti tisti absolutno perfektno stopnjo gorečnosti.

Začela bi s tem, da mi je všeč, kako je v tem postopku predlagateljica ravnala nekako iskreno in tudi samokritično na točkah, kjer je morala. In to izkazujejo prav amandmaji, ki smo jih sprejeli na odboru, in dopolnjeno zakonsko besedilo, ki ga imamo. Na žalost smo ugotovili ob stališčih, da nekateri poslanci niso seznanjeni s tem gradivom, ker so stališče oblikovali na podlagi zakona, ki je bil vložen, in so omenjali nekatere zadeve, ki v zakonu niso več problematične.

Posebej bi bilo tukaj za izpostaviti stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev, kjer je bilo rečeno, da menijo, da mora biti odločitev o tem, če je neka dejavnost nezdružljiva, pri predsedniku Ustavnega sodišča in zatorej ne podpirajo zakona. No, v bistvu ta zakon to predvideva. Vedno je še čas, kot smo tudi zadnjič ugotovili, da si premislijo, ker če preberejo 16.a [člen] z amandmaji, predsednik Ustavnega sodišča odloči, ali je dejavnost ali pa članstvo nezdružljivo s funkcije ustavnega sodnika. Tako da verjamem, da pač imamo veliko dela in se vsak kdaj zmoti. Ampak to izpostavljam zato, ker mislim, da v tem primeru ne gre za tovrstno napako, ampak gre za napako zato, ker mislim, da se v tem zakonodajnem postopku, pri tem zakonu nekateri veliko preveč ukvarjajo s tem, kdo ga je predlagal, veliko preveč ukvarjajo s tem, kako je nastopal kdo, ne pa s tem, kaj je vsebina, in kot so sami izkazali, niti niso prebrali zadnje verzije. Tako da bi se mogoče manj ukvarjali s tem, kako bi teatralno poimenovali lex Jaklič, latinščina, še kakšni drugi jeziki, pa mogoče lahko samo pogledamo, da je to novela Zakona o ustavnem sodišču, pa si jo preberemo in potem poskušamo najti tisto verzijo, ki je najboljša, ker kot smo videli, neka načelna volja za ureditev področja obstaja. Pozdravljam, da je predsednica Državnega zbora proaktivno pristopila in predlagala rešitev, ni samo navajala problemov.

Z veseljem bom to amandmirano verzijo zakona tudi podprla, amandmaja pa ne. Mislim, da je bilo dobro obrazloženo, zakaj pač deleža ne moremo urejati tukaj, ker je premoženje za razliko od dejavnosti. Lahko pa Nova Slovenija. In glede na njihovo zakonodajno aktivnost tudi verjetno lahko pričakujemo v kratkem, da bodo vložili novelo Zakona o odvetništvu in se zelo veselim njihovega poskusa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Andrej Poglajen.

Izvoli.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo.

Jaz moram reči, da imam kot zadnji možnost, da naredim malo refleksije celotne debate skozi današnji dan. In moram reči, da smo danes poslušali vse, od šeriatskega prava pa vse do užaljenosti zaradi tega, ker je nekdo končno Slovencem in Slovenkam razkazal resnico, da predsednica Državnega zbora in še drugi akterji te koalicije lažejo in zavajajo javnost. Ampak nekaj, česar se pa seveda niste drastično, skoraj nič dotaknili, pa je sama materija oziroma časovnica okoli same materije.

Pa poglejmo malo bolj podrobno. 19. 4., spoštovana gospa predlagateljica Urška Klakočar Zupančič, na podlagi članka v Mladini stopite pred kamero in pozovete dr. dr. Klemna Jakliča k odstopu, predvsem pa tudi pozovete KPK, da naj pogleda v primer njegovega espeja. Potem se stvar nadaljuje, čez približno mesec in pol vam gospod dr. dr. Jaklič v izjavi za javnost sporoči, da praktično sploh ne veste, zakaj ga poskušate spraviti pred KPK. Kajti lepo vam je utemeljil, da to, kar ste vi dejali, da prvi odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije govori o tem, da gre za sisteme javnega naročanja, ne pa o delovanju posameznika kot popoldanski espe. No, potem pa se začne ta kalvarija. Predlagateljica vloži predlog zakona in prvo verzijo zakona seveda ZPS in vsi ostali, bom rekel relevantni faktorji, od Ustavnega sodišča dobesedno zavržejo Potem se predlagateljica poskuša z amandmaji nekako reševati. Vendar vam je tudi na spremenjeno obliko zakona, spoštovana predlagateljica, Zakonodajno-pravna služba povedala, da vaš zakon še poglablja problematike na tem področju. No, ampak zelo zanimivo je pa dogajanje na odboru. Kot član Odbora za pravosodje moram dejati, da nama je, ko sva s kolegom Hoivikom predlagateljico pozvala, naj končno pove, kateri zakon je kršil dr. dr. Jaklič, dejala, kršil je Zakon o visokem šolstvu. Nato sva jo pozvala, tako kot je ona kolega Hoivika pred nekaj časa na kolegiju direktno izzvala, naj pove člen zakona, ki ste ga kršili, sva tudi midva njo izzvala: »Spoštovana predsednica, kateri člen Zakona o visokem šolstvu je kršil dr. dr. Jaklič?« Odgovor takrat je bil: »Bosta dobila naslednji dan odgovor po elektronski pošti.« Do danes tega odgovora niste poslali. / oglašanje iz dvorane/ Nismo ga dobili, jaz ga nisem dobil. Glejte, tako da meni je zelo zanimivo, kako postopate v teh primerih, ko nekaj poveste, na koncu pa tega niti ne izpolnite.

Ampak danes smo tukaj, kjer smo, na tej seji. Koalicija bo verjetno povozila vse predloge, ki jih predlagamo s strani opozicije.

Smo pa skozi razpravo izpostavili kar nekaj stvari, pa pojdimo lepo po vrsti. Kolegica, gospa prva med enakimi, kolegica Klakočar Zupančič je dejala kolegi Cigler Kralju, da ne razume 37. člena Zakona o odvetništvu. Zakon o odvetništvu v 37. členu, v tretjem odstavku, je zelo jasen, pa vam bom še enkrat prebral: »Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost.« Pika, konec. Se pravi, ali predsednik Ustavnega sodišča kot družbenik odvetniške pisarne opravlja funkcijo oziroma odvetniško dejavnost v tej pisarni? Ne opravlja, ker opravlja funkcijo predsednika Ustavnega sodišča. Ne more opravljati, tako da mislim, da je zakon na tem področju jasen.

Potem pa še druga perspektiva te zadeve, Zakon o ustavnem sodišču, glejte, se pravi 16. člen, tudi kolega Cigler Kralj ga je omenjal, da »funkcija sodnika Ustavnega sodišča ni združljiva s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug«. Zdaj pa drugi vidik, mislim, da je Zakonu o gospodarskih družbah, mislim, da je tam okoli 500. člena, 512, lepo piše, da če gospodarska družba nima svojega nadzornega sveta, da funkcijo nadzornika upravljajo lastniki oziroma družbeniki. Se pravi, ima možnost vpliva, je del gospodarske družbe in krši tudi 16. člen Zakona o ustavnem sodišču.

Vendar koaliciji ne gre za ureditev tega področja, ki ga mimogrede Zakon o odvetništvu in sedaj Zakon o gospodarskih družbah oziroma navezujoč se na Zakon o ustavnem sodišču jasno ureja – tukaj predsednik Ustavnega sodišča direktno krši zakon. Po drugi strani pa koalicija noče, da bi to tudi obelodanili tudi v tem amandmaju. Točno to, kar vam narekuje že drugi zakonski akti oziroma zakoni, je napisano tukaj.

In današnje sprenevedanje, da se tega ne da urediti, ob tem, da predlagate zakon, do katerega imajo vsi deležniki od Zakonodajno-pravne službe, Ustavnega sodišča odklonsko mnenje, je naravnost direkten pokazatelj, da ne gre za poskus urejanja zadev na tem področju, ampak gre za poskus diskreditacije enega samega ustavnega sodnika. Kajti tudi kolegica Klakočar Zupančič je rekla na odboru, citiram: »Natančno vem, kako bo ta sodnik sodil in nikoli ne bo sodil v skladu s tem, kar predlaga koalicija.« To je bilo rečeno s strani kolegice Klakočar Zupančič na odboru. Mimogrede, tudi sama je dejala, da so ji pomoč pri pisanju zakona ponudili določeni ustavni sodniki, tudi to je na magnetogramu seje, se lahko kasneje pogledam.

Izpostavil bi pa še eno stvar. Glejte, te dni, moram priznati, si glede na dogajanje v celotnem Državnem zboru kdaj vzamem čas in brskam po aplikaciji ERAR. Pa sem našel eno zanimivo zadevo – Inštitut za civilno pravo, podjetje za visokošolsko izobraževanje, d. o. o. Ustanovitelj – samo trenutek, vam ga takoj povem – nova firma Ustanavljanje in prodaja gospodarskih družb, d. o. o., ustanovljeno 4. 2. 2011, lastništvo je veljalo do 7. 3. 2011, potem pa se pod ustanovitelja napiše Rok Čeferin in veljavnost traja do danes. Zanimivo! In ta subjekt posluje z državo, ta subjekt posluje z državo, ampak tukaj kolegica predlagateljica Klakočar Zupančeva očitno ne vidi nobene problematike. Ta subjekt pa direktno krši prvi odstavek 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ampak tega pa niste videli. Zanimivo.

Danes uvajate novo materijo oziroma novo spremembo, kar se tiče Zakona o ustavnem sodišču, zato da preganjate tiste, ki se vam upajo postaviti se po robu v vsem tem vašem lomastenju znotraj pravne države, znotraj slovenske demokracije, ki nastavljajo ogledalo vašemu absolutističnemu načinu vodenja države. Tiste, za katere pa smo vam sedaj jasno dokazali, da kršijo zakonodajo, pa ne naslavljate. Zanimivo. In tukaj boste dramatizirali in predajali, kako vi naslavljate velik problem dvojnega doktorja gospoda Jakliča, obenem pa spregledate, ko gre za predsednika Ustavnega sodišča. Verjetno zato, ker ta pa je eden izmed tistih, ki ga je Urška Klakočar Zupančič označila, da pa sodi v skladu s tem, kakor koalicija pričakuje oziroma kakršno mnenje ima.

Glejte, nenazadnje moram reči, da bo zanimivo nadaljnje dogajanje na tem področju, kajti, glejte, očitno vam ni v interesu, da bi zadeve reševali, v interesu vam je samo to, da kaznujete tiste, ki so kritični do vas.

Se pravi, kot sem dejal, zapeljana je bila danes razprava v vse različne sfere, samo niste razpravljali o materiji. Sedaj ste dobili obrazložitev vseh ozadij, ki jih s tem amandmajem naslavljamo, ampak verjetno, kakor v skladu s predhodnimi vašimi odločitvami, vaše podpore ne bomo dobili.

Je pa zanimivo, moram reči, ko predsednica Državnega zbora, bivša sodnica, pa tudi kandidatka za sodnico, neuspela kandidatka Lena Grgurevič trdita, ja, saj imate možnost ustavne presoje. Zelo zanimivo je. Prvič, predlagateljica je sama rekla na odboru, na magnetogramu, da so določeni ustavni sodniki pomagali pri pisanju zakona. Drugič, zelo zanimivo, bom rekel, tudi z vidika sploh pravne stroke, za katero se ima predlagateljica, je to, da predlaga, da bo Ustavno sodišče odločalo o zakonu, ki dejansko posredno naslavlja delovanje samih ustavnih sodnikov. Pa si vi povejte, ali lahko brezdvomno sklepamo, da bo odločitev skladna z ustavo?

In naslednja stvar, glejte, konec koncev mislim, da je tudi naloga nas tukaj v Državnem zboru, da te stvari uredimo celostno, ne pa da jih urejamo tako, kot ste si zastavili vi, se pravi šiba po prstih nekoga, za katerega ni pravne podlage, po drugi strani pa preveza čez oči za tiste, ki eklatantno kršijo vsaj tri zakone.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Imate repliko? / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno.

Izvolite.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Ja, no, kolegi, ki se tako zavzemajo za dostojnost, mislim, da si zasluži opomin. Namreč, prej je kolega Poglajen dejal, da predsednica Državnega zbora laže, je govoril, laže, tako doživeto. Skratka vi ste navaden lažnivec. Predsednica Državnega zbora je poslala vsem pojasnila v zvezi s to določbo Zakona o visokem šolstvu ali katere že, tako da lažete, kolega, in to dokazljivo vi ali pa pač bolj pozorno prebirajte svoje maile. Se pravi, tako se ne obnaša. Tudi vaši poskusi diskreditacije mene z nekimi neuspelimi postopki in pa sploh ne vem, ali se v to spuščam ali ne, ne vem kolikokrat. Mogoče dajte povedati, da sem pa trikrat uspela tožiti zaradi nezakonitega dela Okrožno sodišče v Mariboru in trikrat sem zmagala. Seveda kot taka v sistemu žal verjetno ne bi nikoli uspela. In veste, nekateri rajši ceste pometamo celo življenje ali kaj drugega in nam ne bi bilo popolnoma nič izpod časti, ampak smo na prvem mestu osebe z visoko integriteto in zato si od takšnih lažnivcev, kot pa ste vi dokazljivo, pač takšnega obnašanja ne dopuščam, a veste. In če bi takšno visoko integriteto kot, recimo, jo imam sama in to s tem pač, to je pač dejstvo, imeli tudi drugi, recimo, vaš idol, torej dr. Jaklič, ne bi danes bilo potrebno spreminjati tega zakona. Ker pa tega ne premore, pa smo v to primorani. Tako da moral bi se opravičiti. Kolega seveda tega ne bo storil. O tem, kdo pa ste vi, kaj ali pa to, na tak nivo se pa sama ne bom spuščala.

Tako da mislim, da si zasluži opomin, ker je žalil in lagal, se spuščal na osebni nivo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo ima predlagateljica. / oglašanje iz dvorane/ Repliko?

Izvoli, kolega Žavbi.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik Državnega zbora.

Samo zato, ker je bilo v izvajanju predhodnika izrečena groba groba manipulacija, laž. Inštitut za civilno pravo, sem šel tudi jaz takoj pogledat na ERAR , noben problem, je dobil 13 tisoč evrov s strani javnih proračunskih uporabnikov, univerze in Elesa, preden je bil dr. Čeferin na Ustavnem sodišču. Pojdite si pogledati, to je bila grobo zavajanje, manipulacija, blatenje dobrega imena enega najboljših slovenskih pravnikov, pa ga osebno niti ne poznam, vem, da sem ga kdaj videl, ga izjemno spoštujem. In to, da ste govorili o tem, kako je on dobiva nek denar od države, oprostite, take stvari, laži, manipulacije je pa treba izpostaviti.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Predlagateljica, izvolite.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Rekli ste, kolega Poglajen, ki ste mimogrede ostali sami tukaj, saj mi je prav žal za vas, ampak pač tako je, da se lotevamo nekoga s šibo po prstih. Spoštovani kolega Poglajen, s šibo po prstih bi bilo treba zdaj vas. Vi ste lagali, lagali. Kolega poslanec Poglajen, Andrej Poglajen je lagal, kajti naslednji dan, ko sem jaz povedala, da je dr. dr. Klemen Jaklič kršil Zakon o visokem šolstvu, so dobili vsi člani Odbora za pravosodje mnenje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je bilo pripravljeno že leta 2010, iz katerega jasno izhaja, da izvajanje visokošolske dejavnosti lahko opravlja le tisti, ki je v skladu s predpisi vpisan v Razvid visokošolskih zavodov in razvid zasebnih visokošolskih učiteljev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za visokošolsko šolstvo. Avtorsko oziroma podjemno pogodbo pa se skladno z določbami 63. člena Zakona o visokem šolstvu lahko sklene le z visokošolskim učiteljem oziroma sodelavcem osebno. Samostojni podjetnik kot fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, vsled navedenega ne more opravljati niti registrirati visokošolske dejavnosti, ker specialni predpis, ki sicer na nobenem mestu izrecno ne prepoveduje opravljanja visokošolske dejavnosti kot gospodarskega posla, izvajanja le izrecno prepušča le pravno organizacijski obliki zavoda, javnega ali samostojnega, in ne fizični osebi ter obenem določa posebne pogoje za njegovo ustanovitev. Spoštovani kolega Poglajen, vi ste lagali. Vi ste lagali, da jaz tega nisem poslala, ker sem ga. Vi ste član Odbora za pravosodje, če tega niste dobili, če ne znate pogledati v svojo pošto oziroma vam kdo tega ni preposlal, ni moj problem. Vi pa ste lagali. Spoštovani državljanke in državljani, kdo vam laže? Kdo vam laže jasno in dokazljivo? / smeh v dvorani/ Ne se smejati, tudi vi ne, kolega tam zadaj, zaradi tega, ker to ni več hec, zaradi tega, ker je postala laž tukaj že popolnoma običajna. Ampak kot sem prej rekla, resnica se vedno izkaže na koncu. In ta za vas, kolega Poglajen, ne bo prijetna, ne bo prijetna. Ne zdaj se, bom, bom, bom, saj vam bom zdaj pokazal, zdaj, zdaj, zdaj vam bom pa jaz svoje pokazal. Prav takole kažete, tako da, tako da umirite se, vi ste javno sedaj lagali in spoštovani državljanke in državljani naj to … A mu kažete, da bom porabila ves čas / smeh/? Saj je v redu, ni nobenega problema, nimam nobenih težav s tem. Tako da prosim, da od zdaj naprej, vsaj od zdaj naprej, ker tudi ta zakon bo veljal od zdaj naprej, pazite, da preverite tisto, kar govorite. Kdo vam laže, spoštovani državljanke in državljani? Dokazljivo, gospod Andrej Poglajen je lagal.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Kolega Poglajen, replika, izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Gospa Klakočar Zupančič, ne, lagali ste vi. In sedaj ste v slogu vaših laganj tudi izvajali ta podpretvezna dejanja. Kajti poglejte, omenjeni zakon smo omenjali že na odboru in vi ste namerno sedaj spustili zadnji odstavek 63. člena Zakona o visokem šolstvu, ki govori: »Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.« In glejte, to sem vam tudi citiral, to sem vam citiral na odboru. Ampak mi smo pričakovali, da boste resno izkazali točno, v katerem delu je zakon kršen, ne pa mnenje ministrstva iz leta 2010. Na podlagi vašega znanja kot sodnice, kot bivše sodnice, pardon, se opravičujem, bi človek res pričakoval, da nam boste skozi temeljito pravno obrazložitev povedali, kje je bil ta zakon kršen, vi ste pa nam posredovali mnenje Ministrstva iz leta 2010. Ne, niti o konkretni zadevi, iz leta 2010, spoštovani, in na to sem se jaz nanašal, da niste odgovorili na to, kar sva vas s kolegom Hoivikom pozvala.

Sedaj pa, glejte, še enkrat, lahko tukaj vpijete, delate kar hočete, ampak dokazali smo vam, da je ta zakon, ta predlog spremembe zakona namenjen samo dr. dr. Jakliču in nobenemu drugemu. Škoda, ker ste med mojo prejšnjo razpravo za kratek čas morali iz dvorane, vam nič ne zamerim tega, ampak skozi razpravo bi lahko videli, da sem naštel, kje vse so še kršitve s strani določenih posameznikov na Ustavnem sodišču, pa tega nočete nasloviti. Nočete, kajti ta amandma bi vse to rešil.

In ne se izgovarjati glede nekih, bom rekel, vaših interpretacij glede ustavnosti in vsega nadaljnjega, kajti Zakonodajno-pravna služba je jasno povedala o vašem predlogu, da poglablja krizo na tem področju in ne rešuje nobenih konkretnih stvari.

Se pravi, spoštovana gospa Klakočar Zupančič, lahko vpijete tukaj na mene, lahko me obtožujete, ne vem, česarkoli, lahko pa si vzamete čas pa pogledate tudi magnetogram za nazaj na seji, da sem jaz ta del oziroma ta odstavek 63. člena Zakona o visokem šolstvu citiral že na odboru in da omenjeni člen demantira vse, kar ste vi navedli.

Se pravi, če potegnem črto pod mojo repliko, ponovno ste zavajali slovensko javnost, obtožili ste me za lažnivca, čeprav niste niti pogledali do konca člena zakona, ki ga berete. Glede na to pa, kaj se dogaja na tej seji, pa nimam več namena sodelovati, tako da vam prepuščam užitek razgrajanja v tej dvorani še naprej.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Besedo ima predlagateljica.

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Seveda boste odšli, ker nimate ničesar več v rokah. Zdaj takole, 21. februarja vam je bilo to poslano, še to sem zdaj dobila, dobila sem tudi izpis iz Udisa, ko vam je bilo poslano vse to, tudi spremeni dopis, vse vam piše noter. Tako da to je bila seveda zdaj vaša neka spretna manipulacija, da bi se izvzeli iz tega, ker ste se malo zarekli.

In pa pogodba o delu, spoštovani kolega Poglajen. Kaj pa je pogodba o delu? Ali kot se ji v obligacijskem pravu pravilno reče podjemna pogodba. Kaj pa je pogodba o delu, kolega Poglajen? Dajva malo obnoviti najino znanje. Kaj je pogodba o delu? Ali je to to, kar naredi samostojni podjetnik, ko izda svoj račun ali kaj? Kaj je pogodba o delu? / oglašanje iz dvorane/ Kolega Poglajen, iskreno vas sprašujem, kaj je...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kolega Poglajen, prosim – samo trenutek – pustite... / oglašanje iz dvorane/ Kolegica samo trenutek. Prosim, ne motite kolegice, ko razpravlja. Če želite ponovno razpravljati, se prijavite, ampak ne motite, ko govori, vljudno prosim.

Nadaljevanje MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Pač glede na to, da je to omenil, bi rada samo pojasnila, da pogodba o delu je pogodba obligacijskega prava oziroma podjemna pogodba, na podlagi katere naročnik naroči neko storitev, potem pa podjemnik to storitev opravi in se točno tudi napiše za katero storitev gre. Mogoče je kolega Poglajen to pozabil, ampak ravno prej smo povedali, da je problematična pravna organizacijska oblika, v kateri se je opravljala dodatna dejavnost, in to je samostojni podjetnik. Dejavnosti, ki jih pa ustavni sodniki lahko opravljajo poleg opravljanja svoje funkcije ustavnega sodnika, pa se lahko opravljajo transparentno na podlagi pogodb obligacijskega prava, in to je podjemna pogodba oziroma, kot ste vi rekli, pogodba o delu. Na svidenje, kolega Poglajen. In pa avtorska pogodba. Ponovno, te pogodbe davčno niso ravno optimalne, kar precej davka se plača. Če pa se dela preko samostojnega podjetnika, je pa to seveda veliko boljše za tistega, ki storitev opravlja. Toliko. Vidim, da so vsi zapustili svoje sedeže s strani opozicije, vsaj tisti, ki so želeli razpravljati. In to kaže na to, da so popolnoma ziritirani. Pa naj še tukaj poudarim, ustavni sodnik, ki je opravljal svojo dejavnost preko pravnoorganizacijske oblike samostojni podjetnik, z novelo tega zakona ne bo v ničemer prizadet, v ničemer, ne sankcioniran niti ne opomnjen, prav nič se mu ne bo zgodilo, razen če bo ponovno odprl espe. Samo v tem primeru. Tako da hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Ni predlagateljev, tako da predvidevam, da nihče več, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CELOSTNEM PROMETNEM NAČRTOVANJU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Tamaro Kozlovič.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja mag, Tamari Kozlovič.

Izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki smo ga v Poslanski skupini Svoboda vložili že 9. januarja 2025 je nastal kot odgovor na pozive, ki smo jih prejeli poslanke in poslanci s strani občin in njihovih izvajalcev javnih gospodarskih služb. Na nas so se obrnili s prošnjo po pomoči, saj so pri izvajanju občinske celostne prometne strategije in pri upravljanju parkirne politike ugotovili, da obstajajo žal neskladja in nekaj nejasnosti med veljavnim Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Na ta neskladja opozarjajo tako občine, opozarja Informacijski pooblaščenec v različnih mnenjih, opozarja pristojno ministrstvo in nenazadnje tudi Vlada. In ta neskladja danes odpravljamo s tem zakonom.

S predlogom novele 25. člena zakona se torej vzpostavlja pravna podlaga, ki bo omogočila občinam ali njihovim z občinskim odlokom določenim izvajalcem gospodarskih javnih služb pa tudi upravljavcem glavnih in regionalnih cest, avtocest, hitrih cest in drugih državnih cest kot tudi upravljavcu javne železniške infrastrukture, da lahko uporabljajo sisteme za samodejno prepoznavo registrskih tablic in sistemov za samodejno prepoznavo vozil. Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo samo in izključno ob posebni skrbnosti do varovanja osebnih podatkov, saj je slednje pomembno tudi nam v Poslanski skupini Svoboda.

Predlagana novela prinaša opredelitev štirih novih pojmov, in sicer parkirni utrip, sistem za samodejno prepoznavo tablic, sistem za samodejno prepoznavo vozil in pojem območje omejenega prometa. Vsi ti pojmi so zelo pomembni pri celostnem prometnem načrtovanju. S predlagano novelo se določa tudi namen in obseg oziroma vrsta podatkov, ki se jih pridobiva prek sistemov za samodejno prepoznavo tablic in vozil, seznam podatkov, ki jih lahko občine in z zakonom predpisani upravljavci podatkov povezujejo z lastnimi bazami podatkov. Ko je namen zbiranja podatkov dosežen, torej da ima nek uporabnik upravičen dostop na določeno območje, se podatki v predpisanem roku tudi samodejno zbrišejo. Zakon predpisuje tudi, da je potrebno obvezno obvestiti uporabnike javnih površin, če se na njih uporablja sisteme za prepoznavo registrskih tablic in vozil, in sicer na spletni strani upravljavca podatkov kot tudi fizično na mestu gradnje oziroma uporabe takega sistema. Predlagana novela tako daje pravno podlago vsem 212. slovenskim občinam in njihovim javnim podjetjem, da lahko sisteme za samodejno prepoznavo tablic in vozil uporabljajo najmanj v obsegu, kot te sisteme že danes uporabljajo zasebniki pred svojimi trgovskimi centri.

Ker je tudi nam v Svobodi varstvo osebnih podatkov pomembno, smo z amandmaji na matičnem odboru v največji meri naslovili vse pomisleke, tako informacijskega pooblaščenca kot Zakonodajno-pravne službe. Na tem mestu si upam trditi, da so sedaj in eni in drugi s predlaganim zakonom zadovoljni, torej nimajo večjih zadržkov. In s tem smo seveda v Svobodi zadovoljni.

Novela zakona je nastajala tudi, kot sem že uvodoma povedala, s pomočjo občin in njihovih komunalnih javnih podjetij, s pomočjo pristojnega ministrstva, nasveti ter usmeritvami tako informacijskega pooblaščenca kot Zakonodajno-pravne službe. Na tem mestu se tudi vsem, ki so sodelovali pri pripravi zakona kot tudi vseh amandmajev, iskreno zahvaljujem.

Želim si, da bi predlagano novelo podprli tudi vi, poslanke in poslanci, in tako omogočili tudi občinam in njihovim izvajalcem gospodarskih javnih služb, da uporabljajo učinkovita orodja za upravljanje parkirne politike na svojem območju. Najmanj 212 slovenskih občin vam bo za to zagotovo hvaležnih.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Tomažu Lahu.

Izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na svoji 24. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predlagala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano mag. Tamaro Kozlovič.

Predlagateljica je uvodoma pojasnila, da je predlog zakona nastal na podlagi opozoril občin in na podlagi mnenj informacijskega pooblaščenca, saj med veljavnima Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov obstaja pravno neskladje. V nadaljevanju je predstavila poglavitno rešitev predloga zakona, ki bo občinam in njihovim z odlokom določenim izvajalcem gospodarskih javnih služb ter drugim javnim upravljavcem državnih cest omogočila zakonito uporabo naprednih sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil na način, da bo pri tem poskrbljeno za ustrezno varovanje osebnih podatkov.

Predstavnica Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je dejala, da Vlada podpira predlog zakona, saj se z njim celovito ureja uporabo sistemov za samostojno prepoznavo registrskih označb in obveznosti upravljavcev pridobljenih podatkov. Izpostavila je, da bodo predlagane rešitve omogočile izboljšanje pri upravljanju prometa in da bodo prispevale k uspešnejšemu oblikovanju parkirne politike ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v sklopu svojih pristojnosti in o njem podala pisno mnenje. Predstavnica ZPS je povedala, da predlog zakona vsebuje rešitve, ki so sporne z vidika 38. člena Ustave in Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Poudarila pa je, da predlogi amandmajev za amandmaje odbora ustrezno upoštevajo večino pripomb iz pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe.

Predstavnik Državnega sveta je pojasnil, da Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona. Izpostavil je, da občine potrebujejo ustrezno zakonsko podlago, ki jim bo omogočila zakonito uporabo sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb pri upravljanju prometa in parkirišč, saj slednji predstavljajo učinkovit način nadziranja prometa in prispevajo k izboljšanju pretočnosti.

Predstavnik Skupnosti občin Slovenije je ob koncu uvodnega dela izpostavil, da neskladje v veljavni zakonodaji povzroča problem občinam in upravljavcem parkirnih sistemov, zato podpirajo predlog zakona.

V razpravi so v Poslanski skupini Svoboda izpostavili, da predlog zakona zasleduje načela pravne države, saj je varstvo osebnih podatkov ustavna kategorija, zato bodo zakon podprli. Prav tako pa so izrazili podporo informacijskemu pooblaščencu, ki je opozoril na pravna neskladja in ki je v zakonodajnem postopku sodeloval kot proaktivni deležnik. Predlagateljica je pojasnila, da so predlog zakona pripravili zaradi sprememb Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki so bile sprejete po uveljavitvi Zakona o celostnem prometnem načrtovanju in ki predpisujejo, da mora biti v primeru zbiranja osebnih podatkov jasno opredeljen namen zbiranja in kako se jih hrani, česar veljavni Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ni vseboval. Prav tako je dodala, da so pobude za odpravo neskladja podale številne občine.

Odbor je po razpravi sprejel svoje amandmaje k trem členom in nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer mag. Tini Seršen, državni sekretarki na Ministrstvu za okolje, podnebno energijo.

izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MOPE): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Veseli nas, da je pred vami predlog sprememb Zakona o celostnem prometnem načrtovanju. Z njim se ureja pomemben segment izvajanja parkirne politike, ki je bil doslej zaradi pravne nedorečenosti zlasti za občine pogosto velik izziv.

Predlog zakona odpravlja neskladnosti in nejasnosti pri tolmačenju določb veljavnega zakona v povezavi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Celovito ureja uporabo sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil in obveznosti upravljavcev podatkov, pridobljenih iz teh sistemov. Slovenija se s tem pridružuje praksi številnih evropskih držav in mest, kjer so napredne tehnologije že dolgo ključni del upravljanja prometa in parkirne politike.

Uveljavitev predloga zakona bo občinam, izvajalcem gospodarskih javnih služb ter upravljavcem cest, avtocest in javne železniške infrastrukture omogočila učinkovitejše izvajanje parkirne politike, kot enega ključnih ukrepov trajnostne mobilnosti. Prispevala bo k večji urejenosti in boljši organizaciji prometa ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov. Tudi za uporabnike javnih parkirišč bo uvedba naprednih sistemov pomenila občutne izboljšave. Dostop do parkirišč bo enostavnejši, postopki, ki jih uporabniki zdaj opravljajo ročno, pa bodo hitrejši in manj zapleteni.

Vlada podpira predlagane spremembe in dopolnitve zakona in tudi predlagani amandma k prvemu odstavku 25. člena. Sistematična ureditev uporabe sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil predstavlja pomemben korak k sodobnemu, preglednemu in uporabniku prijaznemu upravljanju prometa in parkirne politike. Poenostavlja postopke in izboljšuje pretočnost prometa ter krepi zaupanje z odgovornim in skrbnim ravnanjem z osebnimi podatki.

Zatorej zahvala tudi predlagateljici za aktivno reševanje problematike in odlično sodelovanje z vladnimi organi.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Miha Lamut.

Izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovani!

Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ureja ključne vidike celostnega pristopa k prometnemu načrtovanju, ki vključuje cilje in načela, na podlagi katerih se usmerja prometna politika tako na državni kot na občinski ravni.

V okviru načrtovanja in izvajanja ukrepov omejevanja dostopov v območja znotraj občin, kjer veljajo posebni prometni režimi, vezani na ustavljanje in parkiranje vozil, se s sprejetjem zakona odpira možnost, da občine nadzor nad upoštevanjem posebnih prometnih režimov, torej nadzor nad ustavljanjem in parkiranjem vozil oziroma upravičenost dostopa do območij z omejenim prometom na javnih površinah, izvajajo z napravami za samodejno prepoznavanje vozil.

V praksi so se uveljavile nasprotujoče si razlage vsebine določb glede uporabe navedenih naprav in nasprotujoča si tolmačenja razmerja med veljavnim Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-2, ki so vodile tudi do sodnih in upravnih sporov, in sicer na podlagi mnenja, da veljavni Zakon o celostnem prometnem načrtovanju eksplicitno ne določa, da med naprave za samodejno prepoznavanje vozil sodijo tudi naprave oziroma sistemi za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic. Po drugi strani pa je uporaba slednjih eksplicitno prepovedana v Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Zato je bilo potrebno pripraviti novelo Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, katere namen je odprava vsebinskih pomanjkljivosti in nejasnosti veljavnega zakona, še posebej do določb ZVOP-2, ki ureja uresničevanje človekove pravice do varstva osebnih podatkov, obveznosti, načela, upravičenosti, postopke in ukrepe, s katerimi se zagotavlja ustavna skladnost, zakonitost in upravičenost posegov v zasebnost, dostojanstvo in tajnost osebnih podatkov, in to na sistemski ravni.

Vzporedno s predlaganimi rešitvami se s predlagano novelo uvaja in opredeljuje tudi pojem »parkirni utrip«, in sicer kot metoda za ugotavljanje načina uporabe parkirnih mest na določenem območju oziroma njihovi izkoriščenosti, ki temelji na periodičnem spremljanju, kdaj so parkirna mesta zasedena in kakšna je dinamika menjave parkiranih vozil na izbranih lokacijah v posameznih časovnih terminih. Na podlagi navedene metode se bodo zbrani statistični podatki uporabili tudi za nadgradnjo obstoječih ali oblikovanje novih prometnih in njim podrejenih parkirnih politik znotraj posameznega predpisanega območja, ki so prilagojene sodobnim trendom na področju transporta.

Do vsebinskih rešitev, ki so bile predlagane v osnovnem besedilu novele, se je opredelil tudi Informacijski pooblaščenec in pa Zakonodajno-pravna služba. Glavne pripombe in pomisleki so se nanašali predvsem na vsebinske pomanjkljivosti uvedenih novih pojmov, pomanjkljivosti, vezane na nenatančno definiranje vrste, obsega in namena obdelave osebnih podatkov, ki se jih beleži med in po zaključeni uporabi naprav. za samodejno prepoznavo registrskih označb vozil.

Predlagatelji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju pa smo bili opozorjeni tudi na neutemeljen in nepotreben poseg ZVOP-2, saj bi se slednjim posledično znižala splošna raven varstva osebnih podatkov, ki jo glede tega že določa sam sistemski zakon. Uporaba sistemov za samodejno prepoznavo registrskih označb namreč ni možna ali relevantna samo na področjih urejanja načrtovanja prometa, temveč tudi na drugih področjih.

Ker so bila v nadaljevanju obravnave predlagane novele izvedena izčrpna in konstruktivna usklajevanja, med katerimi so bile naslovljene in odpravljene bistvene pripombe relevantnih deležnikov in ob tem ohranjen osnovni namen predlaganih vsebinskih rešitev, v Poslanski skupini Svoboda menimo, da so z vsebinsko nadgrajenimi rešitvami odpravljeni pomisleki glede njihove morebitne neustavnosti ter ob tem tudi zagotovljena izvedba rešitev v praksi.

Zakon bomo podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Zvonko Černač.

Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem!

Vsebina novele Zakona o celostnem prometnem načrtovanju bolj natančneje določa vsebino 25. člena zakona, ki govori o uporabi naprav za samodejno prepoznavanje vozil pri nadzoru pravilnega parkiranja vozil in upravičenega dostopa do območij z omejenim prometom. Pri tem ne gre za to, da sedanji 25. člen zakona ne bi bil dovolj jasen in nedvoumen, pač pa gre za odpravo težav, ki jih je povzročilo odločanje posameznih birokratov v uradu Informacijskega pooblaščenca, ki si pač te določbe tolmačijo birokratsko ozko in v nasprotju z vsebino tega člena in zakona. Ker bi sodna pot za razveljavitev odločb, ki prepovedujejo uporabo takih informacijskih sistemov trajala več let, imamo pred seboj novelo zakona, ki to birokratsko zblojenost posameznih uradnikov odpravlja. Če tega ne storimo, bo na primer kolona vozil pred Piranom, v tej občini je bila namreč uporaba tega sistema za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic prepovedana, čez mesec dni ob velikonočnih in prvomajskih praznikih segala do Portoroža.

Navedeno je torej izključni razlog, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke noveli tega zakona ne bomo nasprotovali.

Sicer pa naj ob tej priložnosti povem, da bomo, če nam bodo volivci najkasneje čez leto dni ponovno zaupali odgovornost za upravljanje države, večji del tega zakona, predvsem tisti, ki se nanaša na izdelavo občinskih prometnih strategij, odpravili. Gre za nepotreben balast, podvajanje. Prometne strategije so del občinskih prostorskih načrtov. Izdelava teh občinskih prometnih strategij, ki jih vsebuje ta zakon, pa predvsem izdatno polni žepe izdelovalcev. Gre za približno 10 milijonov evrov, kolikor naj bi te študije, ki so same sebi namen, stale. Namesto da bi ta sredstva namenjali konkretnim ukrepom, se trošijo za te nepotrebne po copy-paste modelu pisane študije. Poleg tega pa pomembno obremenjujejo tudi birokratski aparat na ministrstvu in občinah. Občinske prometne strategije namreč veljajo samo sedem let, tako zakon. Potrebno pa je tudi presojati kakovost njihove vsebine, tudi to določa zakon, in to ne samo enkrat, to kakovost je treba presojati dvakrat, najprej med pripravo in potem pred njihovim dokončnim sprejemom. Seveda vse to počno uradniki na resornem ministrstvu in vse to plačujemo davkoplačevalci. Verjetno se kar nekaj birokratov na različnih nivojih ukvarja s temi nepotrebnimi študijami. To pa še ni vse. Potem namreč sledi izvajanje, tudi to spremljavo izvajanja počno uradniki na ministrstvu in na občinah seveda. In občine morajo ministrstvu vsako leto poročati o tem, kako te strategije izvajajo. Torej, ni da ni, birokratizem na birokratizem. Tega je ogromno in te stvari je potrebno v prihodnje odpraviti.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo iz vseh teh prej navedenih razlogov jeseni leta 2020, ko se je ta zakon sprejemal, temu zakonu seveda nasprotovali. Je pa potrebno ob tem le povedati, da gre za zakon, ki ga je vladajoča koalicija samo podprla, ker ga je v zakonodajni postopek takrat vložila Nova Slovenija, ki ga v času prejšnje vlade ni uspela spraviti skozi vladno proceduro. Jaz kot takrat odgovorni minister sem raje ta sredstva, ki so bila predvidena iz evropske kohezijske ovojnice za obdobje 2021–2027 v višini 6,3 milijona evrov namenil za druge konkretne projekte. Ampak nismo še dobro opravili primopredaje 1. junija 2022, ko so se ta sredstva, glej ga zlomka, ponovno vrnila nazaj v kohezijsko ovojnico, za katero pa vemo, da je sedanja vladajoča garnitura niti ne zna uspešno črpati, ker je Slovenija, kot veste, na zadnjem mestu po porabi sredstev iz kohezije 2021–2027.

Torej, kot povedano, ta zakon bomo takoj, ko nam bo večina v parlamentu to omogočala, v večjem delu odpravili. Konkretni noveli pa izključno iz razloga, ki sem ga navedel uvodoma, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolega mag. Janez Žakelj.

Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi!

Zakon o celostnem prometnem načrtovanju je bil leta 2022 sprejet, kot je že bilo povedano, na predlog Nove Slovenije in je že vzpostavil zakonsko podlago za uporabo naprav za samodejno prepoznavanje vozil pri nadzoru parkiranja in dostopa na območja z omejenim prometom. Predvsem za večje turistične občine je to velika pridobitev, saj jim omogoča kontrolirano omejevanje dostopa v mestno jedro in nadzor parkiranja. Prav je, da se tudi Slovenija zgleduje po številnih evropskih državah, kjer napredne tehnologije omogočajo upravljanje prometa in sistem nadgradimo.

Občine z odloki določajo območja omejenega prometa, kjer poteka promet pod določenimi pogoji, na primer brezemisijske cone, območja za pešce. Določijo tudi mesta, kjer so ti sistemi lahko nameščeni na javnih površinah ali ob cesti na območju omejenega prometa, parkirnih površinah, javnih parkirnih hišah ali drugih objektih, namenjenih parkiranju vozil, ali pa na vozilih v uporabi pristojnih služb.

Vendar je na mestu opozorilo, da sistem za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic omogoča optično branje in prepoznavo registrske tablice vozila z državo registracije vozila. Sistem za samodejno prepoznavo vozil pa omogoča tudi prepoznavo znamke, tipa, barve in vrste vozila. Gre za širok nabor podatkov, kjer je potrebna velika skrbnost varstva osebnih podatkov. Zato bi bilo prav, da bi te spremembe sprejemali po rednem in ne po skrajšanem postopku. Poseganje v zasebnost posameznikov je namreč vedno lahko problematično, tudi če se zbrani podatki izbrišejo takoj, ko je namen njihovega zbiranja dosežen.

Pomislek Informacijskega pooblaščenca, ki je nasprotoval temu, da se uporaba sistema za avtomatično prepoznavo registrskih tablic ne bi urejala več z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, je bil z amandmajem na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor odpravljen. To pozdravljamo, saj uporaba tega sistema dejansko pomeni veliko poseganje v ustavno pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov in je zato z razlogom urejena v sistemskem Zakonu o varstvu osebnih podatkov.

V Novi Sloveniji predlogu sprememb in dopolnitev zakona ne bomo nasprotovali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo nujnosti posodobitve obstoječe prometne zakonodaje in priznavamo, da predlog zakona naslavlja resne pomanjkljivosti obstoječega sistema, zlasti pravna neskladja med Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Pozdravljamo namen predlagateljev zakona, da z možnostjo uporabe ANPR sistemov na javnih površinah pripomorejo k večji stopnji pretočnosti, varnosti in urejenosti prometa.

Vendar pa ocenjujemo, da tudi po zadnjih amandmajih temeljni varnostni mehanizmi in pravne opredelitve predloga zakona obstajajo nezadostni za zagotovitve celovite zaščite ustavno zagotovljenih pravic do zasebnosti ter skladnosti z evropskim pravom.

Socialni demokrati zagovarjamo uravnotežen pristop med učinkovitim upravljanjem javnih dobrin in zaščito temeljnih človekovih pravic. Varstvo osebnih podatkov je ustavna kategorija, določena v 38. členu Ustave Republike Slovenije, in kot taka ne sme biti žrtvovana, zaradi administrativnih ali operativnih ciljev.

Predlog zakona, čeprav prinaša korake k uskladitvi, po naši oceni ne zadostuje minimalnim standardom sorazmernosti, transparentnosti in nadzora.

Če povzamemo ključne pravne in varnostne pomanjkljivosti predloga zakona, so te prisotne v njegovi pomanjkljivosti, usklajenosti z določili ZVOP-2 in pomanjkanju jasno navedenih omejitev glede uporabe zbranih podatkov, kar izpostavlja tudi informacijska pooblaščenka. Zakon ne določa natančnega seznama osebnih podatkov, ki se zbirajo za namen parkiranega utripa in štetja prometa, kar zahteva drugi odstavek 6. člena ZVOP-2. Predlog zakona ne predvideva neodvisnega mehanizma periodične revizije ali poročanja o uporabi mehanizma ANPR sistemov, ne vključuje izrecne obveznosti in izvede ocene vpliva na varstvo podatkov in ne objektivno opredeljuje, da ročni nadzor prometa ni več mogoč … / kašelj/.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Ali rabite kozarec vode?

Nadaljevanje DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Je že v redu, se opravičujem.

Za vse to ga obvezujejo določila ZVOP-2 in evropskega prava o zaščiti podatkov državljank in državljanov. To niso tehnikalije, temveč bistvene pomanjkljivosti, ki sta jih izpostavili mnenji Zakonodajno-pravne službe in Informacijske pooblaščenke.

Uporaba ANPR sistemov mora biti omejena le na situacijo, kjer ročni nadzor zaradi objektivnih okoliščin ni izvedljiv in neučinkovit. Obvestila o uporabi ANPR sistemu morajo biti jasno vidna, razumljiva in prisotna na vseh vstopnih točkah v nadzorovano območja v slovenskem jeziku in jezikih narodnih skupnosti, torej manjšin. Poleg fizičnih obvestil je nujen avtomatiziran portal, kjer posamezniki lahko predhodno preverijo načrte, merjenja in zahtevajo vpogled v svoje podatke.

Prav tako nikjer v zakonu ne najdemo nobene navedbe o potrebi po potrebi v določitvi v evropskem pravu za izvedbo ocen vpliva na varstvo podatkov.

Na glasovanju na seji Odbora za infrastrukturo, na kateri smo obravnavali ta zakon, smo glasovali za njegovo sprejetje in se vzdržali pri glasovanju glede vsebinsko pomanjkljivih členov v dobri veri, da se bodo identificirane pomanjkljivosti do glasovanja na redni seji Državnega zbora z novimi amandmaji odpravile. Ker to ni bilo storjeno, dani predlog zakona ne more prejeti naše podpore.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo poskus zakonske ureditve uporabe ANPR sistemov in idejo, da bo Slovenija vpeljala sodobne tehnologije upravljanja prometa brez ogrožanja ustavno zagotovljenih pravic. Vendar je po našem mnenju pri tem specifičnem predlogu zakona preveč neizpolnjenih pogojev za zagotovitev sorazmernega, transparentnega nadzornega sistema.

Glede na navedene pravne, etične in sistemske pomisleke se bomo pri končnem glasovanju zakona vzdržali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi.

V razpravo torej dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine Svoboda. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Poleg kolegice Kozlovič še kdo? Potem odpiram prijave. Izvolite.

Najprej ima besedo kolegica mag. Tamara Kozlovič. Samo prosim, kot predlagateljica ali v okviru razprave? Kot predlagateljica. Izvolite kot predlagateljica.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Jaz bi se uvodoma še enkrat iskreno zahvalila Zakonodajno-pravni službi, Informacijskemu pooblaščencu in pristojnemu ministrstvu. Hvala, Tadej, in vaši ekipi za pomoč.

S tem bi se navezala, da v bistvu obžalujem, da je koalicijska partnerica SD očitno pomanjkljivo prebrala vložene amandmaje na matičnem delovnem telesu kot tudi zadnji poziv oziroma odgovor, stališče Informacijskega pooblaščenca. Namreč, s skupnimi močmi smo, jaz mislim, da čisto vse pomisleke, ki jih imata Informacijski pooblaščenec in Zakonodajno-pravna služba, odpravili.

Tudi v Svobodi dajemo varstvu osebnih podatkov velik pomen in zato smo si vzeli res veliko časa in energije in naporov, da smo vse člene tudi uskladili.

Jaz upam, da si bo to 212 občin zapomnilo. Nenazadnje predlagano novelo podpirajo Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega zavarovanja, Občina Piran, javno podjetje Okolje Piran in še številni drugi in nenazadnje tudi Vlada. Tako da jaz mislim, da je že to dovolj zgovorno samo po sebi, zakaj je današnji zakon nujen.

Jaz se iskreno na tem mestu zahvaljujem tudi opoziciji, tako SDS kot Novi Sloveniji, ki je v tem zakonu to potrebo, ta izziv, s katerim se občine srečujejo, prepoznala in tako na matičnem delovnem telesu kot danes v svojih stališčih, da ne bo nasprotovala zakonu in s tem na nek način tudi pripomogla, da bo teh 212 občin učinkoviteje opravljalo svoj promet.

Amandma k 2. členu, ki smo ga vložili, je predvsem vezan in vložen na pobudo občin. Namreč, predlagali so, da se možnost uporabe teh tehničnih rešitev namesti tudi na vozila izvajalcev gospodarskih javnih služb. Namreč občine imajo to zelo različno urejeno in v nekaterih občinah s prometnimi, torej parkirnimi površinami ne upravljajo ali pa jih ne nadzirajo samo prekrškovni organi, ampak tudi izvajalci gospodarskih javnih služb.

Tako da, kar se tega tiče, bom jaz seveda amandma podprla.

In mogoče samo še eno dodatno pojasnilo, ker je bilo v stališču Poslanske skupine Nova Slovenija povedano, da že sedaj 25. člen predpostavlja, da občine lahko te sisteme uporabljajo. To delno drži, namreč obstoječi 25. člen to možnost daje samo prekrškovnim organom. Vemo pa, da so občine različno organizirane in ni nujno, da te sisteme, recimo že merjenje parkirnega utripa, velikokrat uradi, torej občinske službe, ne prekrškovni organi, merijo, zbirajo statistične podatke, pripravljajo strategije. In v tem delu, če odmislimo stališče Informacijskega pooblaščenca, je vsaj v tem delu ta 25. člen pomanjkljiv, ker ne daje te možnosti tudi občinskim službam, njihovim izvajalcem javnih služb, kaj šele ostalim upravljavcem državne infrastrukture.

Tako da jaz verjamem, da bo, kot kaže, ta zakon sprejet. S tem dajemo res neko uporabno orodje občinam, da bodo še lažje upravljale s celostno prometno strategijo, sprejemale učinkovite ukrepe pri izvajanju in določanju parkirne politike. In če jim s tem pomagamo, da jim olajšamo delo, jaz ne vidim razloga, zakaj bi kdo od poslancev glasoval proti taki rešitvi.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Lenart Žavbi.

Izvolite.

LENART ŽAVBI (PS Svoboda): Hvala lepa.

Poslušam to debato, pa se mi zdi, bom uporabil besede kolega poslanca Zvoneta Černača, z enim delom njegovega stališča se zelo strinjam, da pač mi znamo zbirokratizirati stvari do amena. Mislim, poslušam to debato tu noter in to je maksimalno zakomplicirano, vsa stališča, noben ne razume, jaz garantiram, ko to gleda, kaj se tu pogovarjamo zdajle o tem.

Dajmo pač tako zelo ajnfoh povedati, kaj to je. Če zdaj pride z avtom v Maximarket, si lahko ogleda privatnik registrsko tablico, če prideš pa na Kongresni trg, ti je pa ne sme. In s tem zakonom bomo samo poenotili to, da če boš ti prišel ali v Maximarket ali pa v Kongresni trg, govorim pač o dveh parkirnih hišah, za kateri po moje vsi ljudje v tej državi vedo, o čem govorim, bo pač povsod prepoznava, da te bo notri spustilo. Manj bo onih kartic, papirnih, gor, dol, vse bo manj komplicirano. Mislim, to je treba tako reči. Tu pa mi kompliciramo, govorimo pol ure o, da ne rečem čemu, zakompliciramo sistem do amena, informacijski birokrati pa oni drugi birokrati pa tretji birokrati. Ne, pač dajmo reči, da Slovenija s tem zakonom končno, če ne bi mogla že prej stopati, stopa tako kakor vsa okoliška mesta na Hrvaškem, v Italiji, v Nemčiji, v Avstriji. Povsod, kamor prideš, že nekje ob vstopu v mesto regulirajo na način, da ti prebere tisto tablico, pa saj občina nič s tem, hudiča, ne dela. Saj pač gre za to, da je promet bolj tekoč, da je življenje posameznika konec koncev časovno manj potratno in lažje.

Ne bi pa sploh komentiral raznih medijskih zapisov, ki so tukaj, ki so se nabrali. Jaz sem tam na POP TV bral, prihaja Big Brother. Ne vem, mogoče bodo snemali novo sezono na POP, drugega ne znam reči.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Nihče, zato zaključujem razpravo.

O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer mag. Andreju Rajhu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.

Izvoli.

MAG. ANDREJ RAJH (državni sekretar MZI): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, gospa Meira Hot, cenjeni poslanke in poslanci!

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo skupaj z deležniki pripravili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, s katerim zasledujemo temeljne cilje prometne varnosti v Sloveniji.

K spremembi zakona so nas spodbudila dejanja neodgovornih, objestnih voznikov na naših avtocestah in hitrih cestah kot tudi tehtne pobude in tesno sodelovanje z Zavodom Reševalni pas.

Tako z novelo zakona strožje obravnavamo, torej kaznujemo, voznike, ki se priključijo vozilu s prednostjo za spremstvo in v spremstvu ali jih prehitijo, ter voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo oziroma se ustavijo na vzpostavljenem reševalnem pasu in s tem vozilom, ki so na intervencijski vožnji, preprečujejo izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev velike materialne škode.

V praksi je vse več primerov neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu. Prav tako smo priča vožnji neodgovornih voznikov za vozili s prednostjo tako kot ustavljanju na vzpostavljenem reševalnem pasu. Za navedene kršitve se za to predlaga višja globa, in sicer globa v višini 500 evrov, in stranska sankcija tri kazenske točke. Poudarjamo; namen teh sprememb ni kaznovanje voznikov in polnjenje proračuna, temveč odvračanje od neodgovornih dejanj.

Na Ministrstvu za infrastrukturo si tako želimo, da iz tega naslova ne bo potrebno izreči nobene globe, saj bi to pomenilo, da kršitev ne bo.

V noveli zakona prav tako širimo izjeme za vožnjo in ustavljanje na odstavnem pasu ali odstavni niši ter hojo po avtocesti in hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali. S tem namenom se delavcem javne veterinarsko-higienske službe dovoljuje, da smejo med odpravljanjem odvoza povoženih ali poginulih živali stopiti in hoditi po označenem in varnem mestu avtoceste in hitre ceste, njihova vozila pa morajo biti označena s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve.

Spoštovani poslanke in poslanci, predlagam, da novelo zakona, kot je pripravljen, podprete.

Vsem nam pa poziv, da se v prometu vedemo odgovorno, na avtocesti ali hitri cesti pa ob zastoju vedno ustvarimo reševalni pas in da ne vozimo za vozili na nujni vožnji.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Tomažu Lahu.

Izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Spoštovani!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na svoji 24. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada.

Predstavnik Vlade je uvodoma pojasnil, da predlog zakona strožje obravnava in kaznuje voznike, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu. Prav tako pa strožja obravnava, kaznuje voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo oziroma se ustavijo na vzpostavljenem reševalnem pasu in s tem vozilom, ki so na interventni vožnji, preprečujejo izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev nastanka velike materialne škode.

Za navedene kršitve se za to predlaga globa v višini 500 evrov in stranska sankcija treh kazenskih točk, katerih namen je odvračanje voznikov od neodgovornih ravnanj.

K temu je državni sekretar dodal, da predlog zakona predvideva tudi širitev izjem za vožnjo in ustavitev na odstavnem pasu ali odstavni niši na vozila javne veterinarsko-higienske službe ter njihovo hojo po avtocesti ali hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali.

Zakonodajno-pravna služba je predlog proučila v okviru svojih pristojnosti in o njem podala mnenje. In sicer je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedala, da niso podali k zakonu nobenih pripomb.

Predstavnik Državnega sveta je dejal, da Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo, samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona in da predlaga še strožjo obravnavo neodgovornih voznikov. Po mnenju komisije bi bilo treba v prihodnosti razmisliti še o širši uveljavitvi prometnega pravila, ki voznikom trenutno nalaga obveznost postavitve reševalnega pasu ter prepoved vožnje oziroma ustavljanja na njem zgolj na avtocestah in hitrih cestah, in sicer na mestne vpadnice z več prometnimi pasovi. Prav tako je predlagal, da naj resorno ministrstvo ponovno prouči pobudo Skupnosti občin Slovenije, da bi se tudi redarskim službam omogočila uporaba modre luči, saj bi jim to zagotovilo večjo prepoznavnost in omogočilo učinkovitejše izvajanje nalog. V tem smislu je dodal, da naj ministrstvo izvede razpravo o prometnih pravilih in pooblastilih občinskih redarstev z vsemi reprezentativnimi združenji občin ter naj njihove predloge upošteva pri pripravi morebitne novele zakona.

V kratki razpravi so v Poslanski skupini NSi napovedali podporo predlogu zakona, saj so naklonjeni ukrepom za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Predstavnik predlagateljice pa je na koncu pojasnil, da deležniki iz različnih združenj občin lahko vedno podajo pripombe in da prometnega pravila o vzpostavljanju reševalnega pasu na mestne vpadnice ni mogoča, ker je vozišče na njih ožje kot na tistih na avtocestah.

Odbor je nato glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.

Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu amandmaji niso bili sprejeti, odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa sprejme v predloženem besedilu.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Bojan Podkrajšek.

Izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, podpredsednica, za dano besedo.

Lep pozdrav državnemu sekretarju, državni sekretarki in kolegicam in kolegom, predvsem pa tistim, ki ste na balkonu iz lepe občine Zavrč. Lepo pozdravljeni!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa zasleduje temeljne cilje prometno-varnostne politike v Sloveniji, to je večja varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, ter zmanjšuje število prometnih nesreč s smrtnim izidom in prometnih nesreč, v katerem so osebe poškodovane. Gre le za dve vsebinski dopolnitvi, ki se nanašata na ravnanja udeležencev cestnega prometa pri vožnji po avtocesti in hitri cesti, reševalni pas in odvoz živali, živalskih odpadkov in trupel živali. Pri čemer dopolnitvi ne posegata v sistemsko ureditev pravil ravnanja udeležencev cestnega prometa pri vožnji po avtocesti in hitri cesti.

V praksi je vse več primerov neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, priključitev vozil s prednostjo ter neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu in vožnji oziroma o ustavitvi na vzpostavljenem reševalnem pasu na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v smer. Za navedene kršitve se zato predlaga višja globa.

Spremembe prinašajo strožjo obravnavo voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter s priključitvijo vozilu s prednostjo za spremstvo in v spremstvu in jih prehitevajo. Strožja je obravnava voznikov, ki ne vzpostavljajo reševalnega pasu ali vozijo po postavljenem reševalnem pasu in s tem voznikom intervencijskih vozil preprečuje izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev nastanka velike materialne škode.

Razširitev [prinaša] izjemo za vožnjo in ustavitev na odstavnem pasu ali odstavni niši vozila javne veterinarsko-higienske službe ter hoje po avtocesti in hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali pogumnih živali. Dodaja se tudi pooblastilo cestninskemu nadzoru za izvajanje nadzora nad veljavno določbo enaindvajsetega odstavka 30. člena oziroma novo določbo dvaindvajsetega odstavka 30. člena. V spremenjeni določbi 30. člena se dodaja nov petnajsti odstavek, ki določa prepoved vožnje ali ustavitev na [vzpostvaljenem] reševalnem pasu na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer. Prepoved ne velja za vozila s prednostjo, vozila za spremstvo ter vozila upravljavca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji.

V Slovenski demokratski stranki bomo omenjeni zakon podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolega mag. Janez Žakelj.

Izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani državni sekretar s sodelavko, državna sekretarka, kolegice in kolegi! Lep pozdrav tudi obiskovalcem na balkonu!

S pravilno razvrstitvijo vozil, ki niso udeležena v prometni nesreči na avtocesti, omogočimo reševalnim vozilom hitrejši dostop do ponesrečencev in s tem povečamo možnost njihovega preživetja tudi do 40 %.

S tem zavedanjem smo v Novi Sloveniji že leta 2017 pripravili predlog novele Zakona o pravilih cestnega prometa, s katero smo zagotovili vzpostavitev reševalnega pasu na avtocestah in hitrih cestah. Takratna koalicija je naš predlog podprla. Pred tem namreč zakon ni dopuščal, da bi vozniki v primeru zastoja prometa in vzpostavitve reševalnega pasu za intervencijska vozila uporabili tudi odstavni pas in s tem naredili širši prostor za varen in hitrejši prehod teh vozil. Ta naš predlog, je rešil veliko življenj.

Žal pa nekateri vozniki še vedno ne upoštevajo posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo, in se tem vozilom priključijo in jih celo prehitijo. Tudi pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu na avtocesti in hitri cesti objestni vozniki velikokrat ne upoštevajo. Pri reševanju življenj pa je pomembna vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega. Zato je prav, da zakon za takšne kršitve določa večje globe, in sicer 500 evrov in tri kazenske točke.

Dopušča pa zakon, kot smo že slišali, izjeme. Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko ustavijo na avtocesti in hitri cesti vozila javne veterinarsko-higienske službe zaradi odvoza povoženih in poginulih živali.

Poudarjamo pa ob tem naslednje – na slovenskih avtocestah in hitrih cestah bi bilo nesreč manj, če ne bi imeli tako pogostih prometnih zastojev. Zaradi večje gostote prometa bi potrebovali tudi več prometnih pasov, kar bi zagotovo povečalo prometno varnost, ampak to je že druga zgodba.

Predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu bomo v Novi Sloveniji podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak.

Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoča.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa predvideva strožjo obravnavo voznikov, ki kršijo pravila glede reševalnega pasu in ravnanje ob interventnih vozilih. Vzpostavitev reševalnega pasu na cestah ima številne prednosti, ki pripomorejo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju življenj ter izboljšanju prometne varnosti, omogoča nemoten prehod reševalnih vozil, gasilcev in policije do kraja nesreče, s čimer se skrajša odzivni čas in poveča možnost preživetja poškodovanih. Jasno določena pot za reševalna vozila predstavlja večjo varnost za vse udeležence v prometu, zmanjša tveganje za dodatne nesreče ali zastoje, saj vozila ne vozijo nenadzorovano med kolonami. Reševalni pas mora biti vzpostavljen takoj, saj vozila, ki poskušajo narediti prostor v zadnjem trenutku, lahko povzročijo trke ali zastoje ter povzročijo zamudo reševalnih služb, kar lahko pomeni usodne minute za ponesrečence. Z zamudo se zmanjša možnost uspešnega reševanja življenj in premoženja.

Ustvarjanje reševalnega pasu ni le zakonska dolžnost, ampak tudi dejanje medsebojne pomoči in odgovornosti. Vozniki bi morali biti zgled drugim udeležencem v prometu, še posebej mlajšim in manj izkušenim voznikom.

Kazni lahko prispevajo k spoštovanju pravil, vendar bi morala biti ključna motivacija vsakega voznika skrb za varnost in življenje vseh udeležencev v prometu.

Žal praksa kaže, da številni še vedno ravnajo neodgovorno. Višje kazni so za to nujen ukrep, saj bodo povečale zavedanje o pomembnosti pravil in odvračale od nevarnega ravnanja, saj niso namenjene zgolj kaznovanju, temveč imajo tudi preventivno vlogo. S tem, ko povečujemo kazni za kršitelje, izboljšujemo prometno kulturo in zagotavljamo večjo varnost za vse udeležence v prometu.

Zato bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov zakonski predlog podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Teodor Uranič.

Izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Spoštovani!

Zakon o pravilih cestnega prometa določa obvezno razvrščanje vozil na skrajni rob vozišča v primeru zastojev in ustavljanj prometa na avtocestah in hitrih cestah, in sicer z namenom vzpostavitve reševalnega pasu za intervencijska vozila, ter hkrati določa, da se je prepovedano priključiti ali prehiteti vozilo s prednostjo, vozilo za spremstvo ali vozilo v spremstvu.

Ne glede na veljavne zakonske določbe pristojni organi beležijo tako primere neupoštevanja sprejete določbe o razvrščanju vozil kot tudi primere zlorab s strani objestnih voznikov, ki vzpostavljen reševalni pas izkoristijo za prehitevanje nastalih zastojev, in sicer tudi tako, da se priključijo ali celo prehitevajo, in s tem ovirajo intervencijska vozila na nujni vožnji. Statistični podatki zadnjih let kažejo, da se trend neupoštevanja zakonskih predpisov ne umirja. V letu 2023 so bili zabeleženi celo 104 primeri neupoštevanja pravil o vzpostavitvi reševalnega pasu in 22 primerov priključitve vozilom s prednostjo. V obdobju med 1. 1. 2024. in 25. 8. 2024 pa je policija obravnavala sedem primerov priključitev vozil s prednostjo in 70 primerov neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu, kar pomeni, da je bilo v prvih osmih mesecih leta 2024 obravnavanih več primerov neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu kot v celem letu 2021 in 2022.

V luči ponavljajočih se kršitev in zlorab so bile v preteklih novelah zakona zaostrene tudi kazni za priključitev vozil s prednostjo, prepoved vožnje ali ustavitve vozil na vzpostavljenem reševalnem pasu oziroma določitev izjem, za katere prepoved ne velja, pa ni bila eksplicitno definirana. S predmetnim predlogom novele zakona se ta vrzel odpravlja in se tako določa, da je na vzpostavljenem reševalnem pasu na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer prepovedana vožnja ali ustavitev, razen vožnje ali ustavitve vozil s prednostjo, vozil za spremstvo ter vozil upravljavca avtocest in hitrih cest, ki so na intervencijski vožnji. Predpisujejo pa se tudi kazni za kršitev navedene določbe ter zaostrujejo tudi kazni glede neupoštevanja določbe o vzpostavitvi reševalnega pasu.

S predlagano novelo zakona se ne nazadnje tudi upoštevajo opozorila Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo [rastlin], ki se nanašajo na izvajanje prevzema in odvoza povoženih živali na mesto trčenja na cestni infrastrukturi in javnih površinah. Izvajalec te storitve, Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete, trenutno nima enakih pooblastil, kot jih imajo na primer izvajalci nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja ali drugi izvajalci oziroma pooblaščenci, ki za opravljanje predpisanih nalog svoja vozila lahko ustavljajo na odstavnem pasu ali odstavni niši ter hodijo po avtocesti in hitri cesti. S predlagano novelo se navedena pooblastila podeljujejo tudi izvajalcu veterinarsko-higienske službe ter se mu omogoči, da pri izvajanju dejavnosti uporablja posebno opozorilno svetilko rumene barve.

S porastom prometa na avtocestah in hitrih cestah se povečuje tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč. V primeru nastanka nesreč, v katerih so ogrožena človeška življenja, je ključno, da pristojne intervencijske službe nemoteno pridejo do kraja nesreče v najkrajšem možnem času.

V Poslanski skupini Svoboda menimo, da bo predlagana novela zakona pomembno vplivala na uresničevanje navedenega cilja in jo bomo tako soglasno podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

K predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in tudi amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zato zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAČASNI ZAŠČITI RAZSELJENIH OSEB V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve gospe Tini Heferle.

Izvolite.

TINA HEFERLE (državna sekretarka MNZ): Hvala, podpredsednica, za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Začasna zaščita je namenjena razseljenim osebam, ki so državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so morale zapustiti svojo matično državo ali regijo ali so bile evakuirane in se ne morejo več vrniti v varne in trajne pogoje zaradi stanja v tej državi.

Postopek priznanja statusa začasne zaščite je hitrejši od postopka mednarodne zaščite, saj se v tem postopku ugotavljajo le dejstva, ali gre za razseljeno osebo v skladu z definicijo razseljene osebe iz direktive in ali oseba spada v to skupino oseb, za katere se uporablja začasna zaščita. Na ta način se na eni strani omogoča hitra obravnava razseljenih oseb in na drugi strani razbremenitev azilnega sistema, ki bi bil sicer pod znatnim pritiskom zaradi množičnega prihoda razseljenih oseb. Sicer pa je začasna zaščita vsebinsko zelo podobna mednarodni zaščiti.

Zakon o začasni zaščiti je bil prvič v praksi zares uporabljen leta 2022, ko so ruske oborožene sile izvedle obširno vojaško invazijo na Ukrajino, zaradi česar je Svet Evropske unije sprejel izvedbeni sklep Sveta Evropske unije in aktiviral zaščito. V skladu s tem je bila nato začasna zaščita uvedena tudi v Republiki Sloveniji v skladu s sklepom Vlade, na ravni Evropske unije pa je bila nazadnje podaljšana z izvedbenim sklepom 25. junija 2024 in trenutno velja do 4. marca 2026.

Povedano v številkah to pomeni, da je bilo od 10. 3. 2022, ko je pričel veljati Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, pa do 31. januarja letošnjega leta v Republiki Sloveniji evidentiranih 12 tisoč 236 vlog za začasno zaščito, od katerih je bilo 11 tisoč 315 osebam priznan status začasne zaščite.

Glede na to, da je trenutno veljavni zakon, ki je bil sprejet leta 2005, nekoliko zastarel kljub noveli iz leta 2017, v praksi pa so se z aktivacijo leta 2022 pokazale nekatere pomanjkljivosti ureditve tudi kar se tiče prenosa evropske direktive, smo sedaj pripravili spremenjen zakon, ki sicer smiselno vsebinsko sledi trenutno veljavnemu zakonu. Zaradi sprememb več kot polovice členov pa namesto novele terja sprejetje novega zakona.

S predlogom zakona se torej uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključene v postopke začasne zaščite, kot tudi za blažitev negativnih učinkov na vseh področjih delovanja države, to je v okviru socialnega varstva, zdravstvenega varstva, javne varnosti in tako naprej.

Kot že rečeno, torej zakon ureja uskladitev z direktivo in ureditev nekaterih vprašanj, ki so se pojavila v praksi po aktivaciji začasne zaščite. Med drugim tudi to, da za aktivacijo začasne zaščite v Republiki Sloveniji ne bo več potreben poseben sklep Vlade, ampak se bo zaščita aktivirala neposredno na podlagi sklepa Sveta Evropske unije.

Poenostavlja in ureja se tudi hitrejša izvedba postopka priznanja statusa začasne zaščite. Jasnejša bo ureditev ob vzpostavitvi postopka začasne zaščite in postopka mednarodne zaščite na način, da se bodo določila pravila, kateri status, ali začasna zaščita ali mednarodna zaščita, ima prednost pri istočasnem teku obeh postopkov. Nadalje se podrobneje ureja razloge za prenehanje statusa začasne zaščite. Jasneje se določa razmerja med začasno zaščito in mednarodno zaščito ter razmerja začasne zaščite do postopkov po Zakonu o tujcih. Novi zakon pa določa tudi tako imenovano izhodno strategijo, in sicer možnost za ureditev statusa po prenehanju začasne zaščite, ko bo oseba lahko na ozemlju Republike Slovenije ostala še 30 dni in si bo v tem času sama uredila zakoniti naslov za prebivanje, recimo s prošnjo za dovoljenje po zakonu o tujcih.

Že za obravnavo zakona na matičnem odboru je Vlada pripravila vsebinske in nomotehnične amandmaje in v večjem delu sledila tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Zakon pa se je kasneje na odboru tudi popravljal še z amandmaji odbora, ki jim Vlada ni nasprotovala.

Predlagam, da zakon v Državnem zboru potrdite, in predlagam hkrati, da se tretja obravnava opravi že na tej seji.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, kolegu Teodorju Uraniču.

Izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Spoštovani!

Odbor je kot matično delovno telo na 29. seji 12. marca 2025 obravnaval Predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve, je podala dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavila bistvene rešitve, ki jih prinaša. Opredelila se je tudi do mnenja Zakonodajno-pravne službe, in sicer je izpostavila, da so bili v skladu z nekaterimi pripombami pripravljeni amandmaji, pri nekaterih členih, kjer strokovne službe niso sledile pripombam Zakonodajno-pravne službe, pa se je ministrstvo nanje odzvalo pisno in obrazložilo, zakaj jim ni sledilo.

Direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je opozorila, da predlog zakona naslavlja zaznane težave z izvajanjem trenutno veljavnega zakona v praksi. Kot eno izmed pomembnejših novosti je izpostavila poglavje glede pravic oseb, ki zaprosijo za začasno zaščito; pri tem pa so izhajali iz prakse. Osredotočili so se tudi na integracijske ukrepe, ker menijo, da bi moralo biti več oseb vključenih na trg dela. Jasnejša je tudi opredelitev pravice do izobraževanja.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika je v okviru predstavitve mnenja izpostavila zlasti vprašanje skladnosti predloga zakona s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Izpostavila je tudi prekrškovno določbo, ki določa uporabo kazenskih določb Zakona o tujcih tudi za osebe z začasno zaščito in prosilce, ki je sporna z vidika načela zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave. Opozorila je še na vprašanje ustreznosti prenosa direktive ter na pravnosistemsko neprimernost poseganja v vsebino drugega zakona, kar zmanjšuje preglednost in celovitost pravnega reda in je sporno z vidika načela pravne varnosti. Opredelila se je tudi do amandmajev koalicijskih poslanskih skupin ter njihovih predlogov za amandmaje odbora, in sicer je ugotovila, da so z njimi pripombe in iz mnenja Zakonodajno-pravne službe v veliki meri upoštevane.

Glede preostalih pripomb pa so bila dana pisna pojasnila predlagatelja.

Predstavnik Državnega sveta je v predstavitvi mnenja Komisije za državno ureditev povzel vsebino razprave na komisiji ter predstavitev zaključil z ugotovitvijo, da komisija predlog zakona podpira.

V razpravi je poslanec iz vrst Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke podal mnenje, da je predlog zakona zaradi velikega števila vloženih amandmajev nepregleden, zaradi česar z vidika preglednosti ni ustrezen za nadaljnjo razpravo.

Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih poslanskih skupin koalicije in o predlogih za amandmaja odbora poslanskih skupin koalicije. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije in amandmaje odbora k 16. in 74. členu ter vse člene predloga zakona.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolegica dr. Vida Čadonič Špelič.

Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Spoštovana, hvala za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Ja, zakon ima več ciljev. Verjetno je najbolj pomemben cilj razbremeniti azilni sistem zaradi preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v postopke začasne zaščite, s čimer se omogoči tudi hitrejši dostop oseb z začasno zaščito do pravic iz naslova tega statusa ter posledično tudi njegova hitrejša integracija v slovensko družbo. Torej imajo prosilci enako kot prosilci za mednarodno zaščito pravico do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, do nastanitve v nastanitvenem centru, do materialne oskrbe, do nujnega zdravljenja, do izobraževanja ter do brezplačne malice za učence in dijake in brezplačnega kosila tudi za učence. Nimajo pa žepnine, ker je postopek priznanja krajši in je za prosilce v celoti poskrbljeno v nastanitvenih centrih.

V postopku se odloča le na podlagi podatkov, ki so navedeni v vlogi, torej ni zaslišanj in izvedbe dokazov, zato je postopek hitrejši. Torej razseljena oseba pred vložitvijo vloge za priznanje statusa začasne zaščite na policiji opravi registracijski postopek, nato pa mora prosilec v treh delovnih dneh vložiti vlogo za priznanje tega statusa.

Začasna zaščita traja eno leto od uveljavitve sklepa Sveta EU in se lahko po poteku samodejno podaljša za dvakrat po šest mesecev, nato pa se lahko na podlagi sklepa Sveta ponovno podaljša za eno leto.

Začasna zaščita pa se ne prizna prosilcu, zoper katerega je pravnomočno uveden kazenski postopek ali ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper človečnost ali zoper mednarodno pravo, za hudo kaznivo dejanje nepolitične narave, ki ga je storil v drugi državi pred vstopom v Republiko Slovenijo, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev. Zaščita se ne podeli tudi, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je prosilec nevaren za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, torej če bi ogrožal našo suverenost, če je zoper njega v Sloveniji pravnomočno uveden kazenski postopek ali če je bil v Sloveniji pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje in predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo, kar se nam zdi seveda prav.

V Novi Sloveniji zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana podpredsednica, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Trenutna zakonodaja, ki ureja začasno zaščito, je bila sprejeta kot odziv na množičen prihod razseljenih oseb iz Ukrajine ter uvedba instituta začasne zaščite. Ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja 2022, je povzročila obsežen begunski val, ki ima neposredne posledice za Evropsko unijo in Republiko Slovenijo, ki pa se na žalost in ob veliki ceni, ki se jo plačuje s človeškimi življenji, še vedno stopnjujejo.

Začasna zaščita je v svojem bistvu primerljiva z mednarodno zaščito, saj zagotavlja varstvo posameznikom, ki se zaradi vojne ali preganjanja ne morejo vrniti v svojo matično državo. Uvedena je za osebe, ki so razseljene zaradi oboroženih konfliktov ali množičnega kršenja človekovih pravic.

Postopek priznanja statusa začasne zaščite je bistveno hitrejši kot postopek za pridobitev mednarodne zaščite, saj temelji na splošni ugotovitvi, da določene skupine oseb potrebujejo zaščito, ne da bi se presojali individualni razlogi za vsakega prosilca posebej.

V skladu z navedenimi okoliščinami in sklepi Sveta EU je Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, ki določa kategorije upravičenih oseb, trajanje zaščite in pravila po njenem prenehanju.

Do 12. januarja 2024 je bilo v Sloveniji evidentiranih več kot 10 tisoč vlog za zaščito, od katerih je bilo več kot 9 tisoč osebam priznano tovrstno varstvo.

Ta zakonodaja pa se je v dobrih dveh letih izvajala v praksi pomanjkljivo. Za namen aktualizacije zakonske materije in implementacijo ugotovitve iz izhajanja slednje Predlog zakona o začasni zaščiti uvaja rešitve, ki bodo zmanjšale preobremenjenost pristojnih državnih organov pri opravljanju postopkov začasne zaščite ter omogočile učinkovitejše vodenje teh postopkov ter odpravile pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju obstoječe zakonodaje.

Cilj je zagotoviti hitrejše priznanje statusa začasne zaščite, ki se dosega s poenostavitvijo postopka za priznanje statusa začasne zaščite, kar bo razbremenilo pristojne državne organe.

Prav tako pa si zakon prizadeva doseči učinkovitejšo dodelitev pravic upravičencem, saj s povečanjem pravne varnosti predlog zakona jasneje določa delitev pristojnosti med različnimi državnimi organi, ki sodelujejo v postopku priznanja začasne zaščite ter odgovornosti za zagotavljanje pravic osebam, ki jim je status priznan.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič.

Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa predsedujoča.

Spoštovane, spoštovani!

Pred nami je Predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb.

Zakon odgovarja izzivom današnjega časa v svetu, ki ga ogrožajo podnebne spremembe in vojne, imperializem in proxy spopadi velesil, kot denimo v Ukrajini, ljudje pa so v strahu za golo življenje primorani zapuščati domove in bežati v varne države.

Predlog zakona prenaša Direktiva 2001/55/ES, ki ureja različne vidike začasne zaščite, postopek priznanja statusa začasne zaščite, zagotavljanje pravic prosilcem in osebam z začasno zaščito ter njihove dolžnosti. Začasna zaščita pomeni, da osebe ni mogoče vrniti v državo, v kateri bi bila lahko izpostavljena bodisi življenjski nevarnosti bodisi mučenju, bodisi nečloveškemu ravnanju ali grobemu kršenju človekovih pravic. Gre za neodtujljivo pravico vsakogar, ki jo države morajo spoštovati v vseh primerih in brez izjem.

Že samo poimenovanje začasna zaščita pove, da je po namenu in trajanju omejena, saj se predvideva, da se bodo upravičenci nekoč lahko vrnili v svojo domovino.

Naša naloga je, da osebam, ki so nastanjene v Republiki Sloveniji, zagotovimo v tem vmesnem času varnost. Osebam z začasno zaščito se tako zagotavljajo pravice do nastanitve v nastanitvenem centru ali drugi nastanitveni kapaciteti, kjer jim je zagotovljena prehrana, denarna pomoč za zasebno nastanitev, zdravstveno varstvo, dostop na trg dela, predšolska vzgoja in izobraževanje, subvencija za malico za učence in dijake in subvencija za kosila za učence, združevanje družine, pomoč pri uveljavljanju pravic ter integracija v družbo. Zakonski predlog posebej ureja pravico do socialnega varstva. Tako zagotavlja denarno pomoč oziroma žepnino posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči ter pomoč pri kritju stroškov. Denarna pomoč v skladu s predlogom zakona ter žepnina sta instituta, primerljiva denarni socialni pomoči, ki jo dodeljuje Center za socialno delo in ima enake pravne posledice, zato se v postopkih ugotavljanja upravičenosti do pravic, ki niso pravice iz javnih sredstev, odločba o denarni pomoči ali potrdilo o žepnini na podlagi tega zakona šteje kot odločba o denarni socialni pomoči, ki jo je Center za socialno delo izda v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se šteje, da so prejemniki denarne pomoči ali žepnine po predlogu tega zakona prejemniki denarne socialne pomoči. Pravico do denarne pomoči imajo osebe, ki ne živijo v nastanitvenih centrih in drugih oblikah nastanitve, kjer jim je zagotovljena prehrana. Pravico do žepnine pa imajo tiste osebe z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenih centrih ali v kakšni drugi nastanitveni kapaciteti urada. Zakon skratka ureja pogoje bivanja razseljenih oseb, vzrokov za njihovo razseljenost v vse bolj razdejanem in razdeljenem svetu na žalost ne more.

Glede na to, da se zakon uporablja za razseljene osebe iz Ukrajine, bi se tega morali zavedati predvsem odločevalci v Bruslju, v Washingtonu, v Moskvi, v Kijevu in na sedežu Nata. Namesto da se Evropa do zob oborožuje, kar bo generiralo nove in še hujše vojne, bi si morala prizadevati za to, da bi bila ambasadorka miru. To je edini ključ, če želimo, da bo razseljenih oseb manj in ne vsak dan več in več.

V Poslanski skupini Levica bomo zakon podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolega Tine Novak.

Izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsedujoča, hvala.

Spoštovani kolegi!

V Poslanski skupini Demokratov smo prepričani, da je naša temeljna naloga poskrbeti za interese Slovenije in njenih prebivalcev.

Predlog zakona o zaščiti razseljenih oseb obravnava pomemben izziv, po podatkih je namreč od januarja 2024 v Sloveniji začasno zaščito prejelo 9 tisoč 393 oseb, v Evropski uniji pa je do te pravice upravičenih okoli 4,2 milijona razseljenih oseb iz Ukrajine.

Zakon prinaša določene koristi, a v trenutni obliki še ne zagotavlja dovolj uravnoteženega pristopa, ki bi v ospredje postavila varnost, blaginjo in pravičnost za naše državljane.

Zakonu zato ne nasprotujemo, a ga v tej fazi tudi ne podpiramo v celoti. Potrebuje določene dopolnitve, ki bodo zagotovile, da bo zakon v prvi vrsti služil Sloveniji. Slovenija mora namreč pri obravnavi tega zakona dati prednost svojim državljanom.

Zakon sicer omogoča hitrejše postopke za zaščito in razbremenjuje azilni sistem, kar je zelo pomembno, ter nadalje še opredeljuje pravico razseljenih oseb, vendar odpira določena vprašanja, ki jih ne smemo samo tako spregledati.

Varnost – pospešeni postopki ne smejo pomeniti površnega preverjanja posameznikov, ki vstopajo v državo. V času globalnih izzivov je namreč nujno zagotoviti, da varnost naše skupnosti ostane na prvem mestu.

Dodatno bo obremenil lokalne skupnosti – Svet občin v tej luči tudi opozarja na povečan pritisk na javne storitve, kot so šolstvo, zdravstvo in sociala, brez jasne finančne podpore. Država zato mora poskrbeti, da dodatne obveznosti ne poslabšajo kakovosti življenja občanov. Zakonodajno-pravna služba pa je izpostavila nejasne pristojnosti, pomanjkljive obrazložitve in kratek rok za pritožbe, 15 namesto 30 dni. Potrebujemo zakonodajo, ki bo jasna, trdna in pravična.

Prav tako se zavedamo, da Slovenija kot članica Evropske unije ima določene obveznosti, med drugim tudi uskladitev s predmetno direktivo. Vendar te obveznosti ne smejo prevladati nad potrebami naših ljudi. Slovenija mora v prvi vrsti zagotoviti stabilnost in blaginjo znotraj svojih meja, preden prevzame dodatna bremena, ki presegajo njene zmogljivosti.

Da bi zakon resnično ustrezal potrebam Slovenije, predlagamo določene dopolnitve: strožji varnostni pregledi, vsak posameznik, ki vstopa v Slovenijo, mora biti temeljito preverjen brez izjem; finančno podporo občin, država mora zagotoviti sredstva, da lokalne skupnosti ne bodo nesorazmerno obremenjene. Prav tako bi sledili oziroma prisluhnili predlogom Zakonodajno-pravne službe, naj se rok za pritožbe podaljša na 30 dni, zakon pa naj bo v celoti usklajen z evropsko zakonodajo, a z jasnim poudarkom na slovenskih prioritetah.

V Poslanski skupini Demokratov se bomo podpori zakonu vzdržali, dokler ne bo zagotovil, da so interesi Slovenije in njenih prebivalcev ustrezno zaščiteni.

Prizadevamo si zakonodajo, ki bo uravnotežena, pravična in usmerjena v dobrobit naših državljanov. Slovenija mora ostati prostor varnosti in blaginje, to je naša prednostna naloga, ki je ne bomo zanemarili.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolegica Tereza Novak.

Izvolite.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Sprejetje Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb bo zagotovilo pravično, učinkovito in humano obravnavo tistih, ki so v iskanju varnosti in mogoče celo novega začetka našli pot v našo državo.

Gre za zakon, ki prinaša nujno potrebne izboljšave in priložnost, da kot država izkažemo svojo solidarnost, organiziranost in odgovornost.

Zakon, ki je trenutno v veljavi, je zastarel, sprejet je bil leta 2005 in se je v praksi pokazal kot pomanjkljiv. Šele z množičnim prihodom beguncev iz Ukrajine leta 2022 smo ugotovili, da zakonodaja ne omogoča hitrih, učinkovitih in pravičnih postopkov, ki bi razseljenim osebam zagotavljali varnost, hkrati pa bi omogočili učinkovito upravljanje njihovih pravic in dolžnosti in obenem varnost našim državljanom in državljankam.

Evropska unija je že sprejela nove standarde, mi pa jih moramo prenesti v naš pravni red. Potrebna je poenostavitev in pospešitev postopkov. Vpeljujemo avtomatsko aktivacijo začasne zaščite na podlagi sklepa Sveta Evropske unije. S tem odpravljamo birokratske ovire in hitreje nudimo zaščito tistim, ki jo potrebujemo.

Razbremenili bomo azilni sistem. Jasna ločitev postopkov za začasno in mednarodno zaščito bo preprečila nepotrebno podvajanje odločitev ter razbremenila naše institucije.

Zakon z lajšanjem dostopa do zaposlitve spodbuja vključevanje oseb s priznano začasno zaščito na trg dela, s čimer omogočamo njihovo večjo samostojnost ter tudi zmanjšujemo socialne obremenitve države.

Žepnina in denarna pomoč se po dveh letih zmanjšata, s čimer spodbujamo hitrejšo integracijo v delovno okolje. Praksa in izkušnje namreč kažejo, da če se ljudje, tudi begunci, ne morejo v določenem času aktivirati na trgu dela, to lahko vodi do pasivizacije posameznikov, občutka brezupa, nepripravljenosti za integracijo in vrsto drugih stisk.

Beguncem torej omogočamo, da se umaknejo iz vojnega območja in pridejo v varno okolje Slovenije. Damo jim čas, da se lahko tukaj namestijo, si povrnejo občutek varnosti in dobijo podporo ter pomoč. Damo jim možnost in spodbudo, da se vključijo v lokalno okolje in na trg dela.

Natančneje se urejajo pravice in dolžnosti oseb s statusom začasne zaščite, s tem da se izboljšuje njihova pravna varnost. Hkrati se uvajajo mehanizmi za preprečevanje zlorab sistema, vključno z možnostjo preverjanja resničnega bivanja oseb v Sloveniji.

Razseljene osebe bodo imele dostop do tečajev slovenskega jezika in vključevanja v izobraževalni sistem, kot že sedaj, ter pravice do informiranja o svojih dolžnostih in možnostih v naši državi. S tem se vzpostavlja jasnejša pravila za integracijo.

In kdo so osebe, ki jim je namenjena začasna zaščita? Gre za ljudi, ki bežijo pred vojno, nasiljem in negotovostjo. Gre za družine, otroke, matere, očete, ljudi, ki so čez noč izgubili vse, predvsem pa varnost, varnost tudi za njihovo prihodnost v lastni domovini. V Sloveniji trenutno živi več kot 11 tisoč oseb s statusom začasne zaščite in večina teh je iz Ukrajine. So naši sosedje, sodelavci, prijatelji. Njihova vključitev v družbo je naša moralna dolžnost in hkrati priložnost za našo skupnost.

V Gibanju Svoboda bomo zakon podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Anton Šturbej.

Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovana sekretarka, spoštovani poslanke in poslanci!

Predlog Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb nadomešča veljavni zakon, ki se je glede na vojno v Ukrajini in posledičnim sprejetjem izvedbenega sklepa Sveta Evropske unije, v skladu s katerim je bila začasna zaščita uvedena tudi v Republiki Sloveniji s sklepom Vlade, izkazal za pomanjkljivega. Z zakonom se odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti pri prenosu direktive Evropskega Sveta 2001, vendar predlagatelj ne obrazloži razlogov, zakaj teh ni ugotovil in odpravil prej.

Zakon določa najnižje standarde za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v svojo matično državo. Z zakonom se določa, da bo postopek priznanja začasne zaščite hitrejši od postopka mednarodne zaščite. S tem naj bi bil azilni sistem razbremenjen.

Zakon uvaja tudi rešitev za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, ki so vključeni v postopke začasne zaščite. Gre za rešitve, ki sicer sledijo namenu začasne zaščite razseljenih oseb, vendar pa glede na celotne razmere obstaja velika nevarnost zlorab sistema, posledično tudi azilnega.

Tudi lokalne skupnosti so opozorile na svojo vlogo v teh postopkih in posledice, ki jih zakon prinaša, predvsem s finančnega vidika. Pri tem velja izpostaviti, da so za izvajanje pravic prosilcev za začasno zaščito ocenjene finančne posledice za leto 2025 na 27 milijonov 976 tisoč 738 evrov, za leto 2026 pa 17 milijonov 187 tisoč 112 evrov.

Osebe z začasno zaščito imajo skladno s predlogom zakona prost dostop na trg dela po 48. členu in lahko skladno s predpisi, ki urejajo trg dela, uveljavljajo pravice za primer brezposelnosti in se vključujejo v programe usposabljanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Osebe bi se vključevale predvsem v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja ter usposabljanja na delovnem mestu. Za vključevanje oseb pod tem statusom v programe usposabljanja v okviru aktivne politike zaposlovanja so ocenjeni stroški v višini 100 tisoč evrov. Ta sredstva bodo zagotovljena in prerazporejena.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakonu ne bomo nasprotovali, bomo pa skrbno spremljali izvajanje novega zakona in predlagali ustrezne rešitve v primeru zlorab.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi.

Zatorej v razpravo dajem 19. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Vprašala sem, če želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa. Ni interesa, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O STRATEGIJI UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Predlog odloka je kot matično delovno telo … / oglašanje iz dvorane/ Aha, počakamo minuto. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka bomo dali besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

GORDANA PIPAN (državna sekretarka MF): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni!

Odlok o strategiji upravljanja naložb države je osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država Slovenskemu državnemu holdingu, delničarjem, kapitalskemu trgu in splošni javnosti sporoča svoje cilje pri upravljanju kapitalskih naložb v lasti države.

Državni zbor je odlok o strategiji sprejel lanskega julija, pred tem pa je veljala strategija iz leta 2015.

Gre za akt, ki se ga ne sprejema pogosto, vendar je predvsem dogajanje v zvezi z upravljanjem invalidskih podjetij v državni lasti odprlo vprašanja, pri čemer so k spremembi strategije pozvali tudi komisije in delovna telesa Državnega zbora.

Ključne spremembe in dopolnitve pri invalidskih podjetjih so: v okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije se točko človekovih pravic in družbene odgovornosti dopolni z novim odstavkom, s katerim se poudari pomen družbeno odgovornega upravljanja invalidskih podjetij v državni lasti. Pri invalidskih podjetjih njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s strani SDH. Določajo se strateške usmeritve oziroma cilji SDH pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni in posredni lasti Republike Slovenije, in sicer med drugim skrbno, pregledno, gospodarno in družbeno odgovorno ravnanje, redno spremljanje poslovanja in aktivno prilagajanje poslovnih načrtov in strategij za zagotavljanje dolgoročno pozitivnega poslovanja z namenom zaščite delovnih mest invalidov ter v skladu z njim izvajanje upravljavskih aktivnosti, kot da bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo teh podjetij. Možna so tudi združevanja z drugimi invalidskimi podjetji v večinski neposredni ali posredni lasti države v upravljanju SDH.

Likvidacija ali stečaj sta kot skrajna zakonska ukrepa dopustna samo na podlagi dokazanih utemeljitev, da invalidsko podjetje ne more poslovati pozitivno, niti ob prilagoditvi poslovnega načrta ali strategije, pri čemer mora SDH zagotoviti, da družba pred sprejetjem takšne odločitve to predstavi zaposlenim invalidom in si kot družbeno odgovoren upravljavec prizadeva z njimi uskladiti in realizirati kontinuiteto njihove nadaljnje zaposlitve. Likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja mora SDH predhodno predvideti v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu podano soglasje Vlade.

Predlog nove strategije poleg tega spreminja status družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško na področju ciljev pomembnega družbenega interesa, saj gre za integrirano živinorejsko predelovalno verigo, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji. Obstoječa vsebina krepitve trga kapitala se v okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije loči v novo samostojno poglavje, pri nekaterih pomembnih naložbah pa se določi razpolaganje z uporabo prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem.

Ostale spremembe strategije se pri posameznih naložbah zgolj usklajujejo z zakonom, ki so bili sprejeti po lanski uveljavitvi strategije, in sicer pri 2TDK se doda izgradnja vzporednega levega železniškega tira, pri Kobilarni Lipica se izvajanje nalog javne službe spremeni v izvajanje zakonskih nalog, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje se določita za strateški naložbi zaradi zakonskega prenosa v neposredno last Republike Slovenije in zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe.

Gre torej za manjše, vendar nujne spremembe obstoječe strategije. Najlepša hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici Andreji Kert.

Izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala lepa za besedo.

Spoštovani kolegi, kolegice, ostali prisotni!

Odbor za finance je na 61. nujni seji 12. 3. 2025 kot matično delovno telo obravnaval Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

V poslovniškem roku je bil vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnik predlagatelja dejal, da je predlog odloka posledica bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin v zvezi s posameznimi naložbami, ki so bodisi posledica novih ali spremenjenih zakonov bodisi aktualnih razmer. Ker Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da lahko Državni zbor razveljavi ali spremeni strategijo le s sprejetjem nove strategije., nova strategija dopolnjuje ali spreminja vsebino strategije iz leta 2024 samo z vsebinami, ki so posledica navedenih bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin. Dejal je, da so ključne spremembe in dopolnitve pri invalidskih podjetjih. V okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije je točka človekovih pravic in družbene odgovornosti dopolnjena z novim odstavkom, s katerim se poudarja družbeno odgovorno upravljanje invalidskih podjetij v državni lasti. V okviru portfeljskih naložb, kamor sodijo invalidska podjetja, je določeno, da njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s strani SDH. Določajo se strateške usmeritve oziroma cilji SDH pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. Predlog odloka poleg navedenega spreminja status družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško na področju ciljev pomembnega družbenega interesa. V predlogu odloka se okrepi tudi obstoječa vsebina krepitve kapitalskega trga v Sloveniji. Ostale spremembe strategije se pri posameznih naložbah zgolj usklajujejo. Zadnja sprememba se nanaša na družbo Uradni list, ki bo v letu 2026 zaradi sprememb predpisov prenehala opravljati gospodarsko javno službo, izvajanje uradnega glasila ter upravljanja portala javnih naročil in portala eRevizija. V zvezi z opozorili Zakonodajno-pravne službe glede vsebin, ki naj bi presegale naravo strategije pri upravljanju invalidskih podjetij pa je dejal, da pojasnjuje, da bo SDH pri svojih aktivnostih vezan na določila relevantnih zakonov.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da je Zakonodajno-pravna služba predlog odloka proučila z vidika svojih nalog in predstavila njihovo pisno mnenje.

Razprave o tem ni bilo.

Odbor je sprejel amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in je tudi na podlagi 171. člena ob smiselni uporabi 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh predlogih odloka skupaj in jih sprejel.

Na podlagi 171. člena, ob smiselni uporabi prvega odstavka 133. člena Poslovnika je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga odloka, v katerem je vključen tudi sprejeti amandma.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Soniboj Knežak.

Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!

Po tem, ko je Državni zbor na predlog Vlade pred dobrim letom sprejel novo strategijo upravljanja naložb države, je pred nami že nov predlog strategije. Ključni razlog za tako hitro obravnavo novega besedila strategije je zaplet, ki se je konec preteklega leta pojavil v zvezi z invalidskim podjetjem CSS. S strani Slovenskega državnega holdinga nastavljeno vodstvo podjetja je namreč ocenilo, da podjetje nima zadostnih naročil, da mu grozi insolventnost in da bi bilo s tega vidika najbolje, če bi podjetje poslali v likvidacijo. Tak predlog je doživel splošen odpor javnosti in politike, ki sta družno menili, da je taka odločitev pretirana zlasti zato, ker gre za podjetje, ustanovljeno s primarnim ciljem za poslovanje ranljivih skupin, državni upravitelj pa ga upravlja skladno z njegovim statusom portfeljske naložbe. Svoja ravnanja je SDH opravičeval, da mu s strategijo določen status in zakonska ureditev onemogočata, da bi pri odločitvah uporabil še kak drug neekonomski kriterij.

Glede na razprave, ki so se sprožile v javnosti in v Državnem zboru, je bila sprejeta odločitev, da se pripravi novo besedilo strategije upravljanja, s katero bosta nedvoumno priznana poseben položaj in namen invalidskih podjetij. Tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov smo se strinjali s tem pristopom.

Ni skrivnost, da smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov že od prvega besedila strategije pričakovali več. V več pobudah smo Vladi predlagali razmislek o ustreznosti klasifikacije vseh državnih naložb in predloge sprememb, ki bi omogočili, da bi več podjetij upravljali družbeno odgovorno in v skladu s strateškimi razvojnimi cilji. Dali smo konkretne predloge, da bi ustrezno opredelili nekatere naložbe, s tem zavarovali javni interes in preprečili, da bi njihovo poslovanje ocenjevali zgolj na podlagi kratkoročnih finančnih koristi za državo.

S temi predlogi sicer nismo bili uspešni, a še vedno smo prepričani, da je to ustrezna pot. Zato smo svoje predloge ponovili tudi v tem krogu priprave strategije. Na prvem mestu izpostavljamo podjetje Farme Ihan, ki je po nedavnih lastniških spremembah v tej panogi ostalo edino podjetje v državni lasti s pomembno vlogo v proizvodnji hrane in upravljanju kmetijskih zemljišč.

Opozorili smo tudi na nekaj drugih podjetij, predvsem iz turističnega in kmetijskega sektorja, ki bi si glede na svoj status in pomen zaslužila drugačen status.

Vlada in finančno ministrstvo kot skrbnik zakona in strategije sta tovrstnim spremembam tradicionalno nenaklonjena. Zato nas je razveselilo, da je Vlada prisluhnila našim argumentom vsaj pri podjetju Farme Ihan, ki bodo postale strateška naložba države. To bo omogočilo, da se podjetje razvija in po potrebi pridobi tudi strateškega partnerja, pri tem pa država ne bo tvegala nedovoljenih državnih pomoči ali izgube lastništva v tej strateški panogi, ki je pomembna za varnost hrane in za varovanje rabe kmetijskih zemljišč.

Seveda je ob tovrstnih spremembah vedno prostor tudi za razpravo o statusu in modelu upravljanja drugega državnega premoženja. Smiselno bi bilo, če bi glede na aktualne dogodke več pozornosti namenili tudi na primer razpravi o vlogi državnih podjetij v javnem zdravstvenem sistemu. Prav tako bi bilo na mestu razprava o tem, kako uporabiti domače proizvodne kapacitete za vlaganje v varnost, ki se glede na razvoj globalnih dogodkov nakazuje kot nujnost.

Četudi Vlada in pripravljavci niso izkazali interesa za to razpravo, v Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo napredek, narejen s pripravo in sprejetjem nove strategije. Z njim SDH dobiva jasno podlago, da pri upravljanju podjetij upošteva širše družbene interese, pričakovanega dobička pa ne išče v ogrožanju zaposlitev najbolj ranljivih skupin. Prav tako nas veseli, da bo strategija zagotovila aktivnejšo vlogo države v strateški panogi, kot je proizvodnja hrane.

Če potegnemo pod črto, lahko ocenimo, da delamo majhen, a pomemben korak naprej.

Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov soglasno podprli Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič.

Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

V Levici spremembo Strategije upravljanja naložb države toplo pozdravljamo, saj naslavlja pomanjkljivosti pri upravljanju invalidskih podjetij, čemur smo bili priča v preteklih mesecih.

Invalidom, ki so težje zaposljivi, predstavlja zaposlitev socialno vključenost, ekonomsko neodvisnost in dostojanstvo. Delo vpliva tudi na pozitivno samopodobo, z rednim dohodkom pa se zmanjša tudi tveganje za socialno izključenost in revščino. Ohranjanje redne zaposlitve za invalide, ki so težje zaposljivi, je pomemben ukrep za zagotavljanje enakih možnosti in spodbujanje njihove aktivne in enakovredne vloge v družbi.

Dosedanja praksa upravljanja invalidskih podjetij v državni lasti je bila nesprejemljiva, saj je bilo glavno vodilo doseganje le gospodarskih ciljev, brez specifičnih varovalk z namenom ohranitve zaposlitev za invalide, ki predstavljajo ranljivo družbeno skupino.

Posodobljena strategija upravljanja naložb države ta problem rešuje na način, da se za invalidska podjetja dodaja izjema od doseganja zgolj gospodarskih ciljev.

Kot glavni cilj upravljanja invalidskih podjetij se tako postavlja zagotavljanje dolgoročne zaposlitve invalidov na družbeno odgovoren način. Poleg tega se določa redno spremljanje poslovanja invalidskih podjetij in aktivno prilagajanje poslovnih načrtov in strategij, saj se tako neodgovorno upravljanje, kot ga je bilo dolga leta deležno škofjeloško invalidsko podjetje CSS, preprosto ne sme ponoviti.

S spremembami strategije se omejuje možnost likvidacije ali stečaja. Naloga države oziroma SDH bo izvesti vse potrebno za preživetje podjetja ob dokapitalizaciji do združitve ali prevzema podjetja s strani drugega invalidskega podjetja v lasti države.

V Levici bomo Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Naslednja ima besedo Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo Tine Novak.

Izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Predsedujoča, hvala.

Naša poslanska skupina pozdravlja predlagane spremembe Odloka o strategiji upravljanja naložb države, saj predstavljajo pomemben korak v smeri bolj odgovornega in družbeno osveščenega upravljanja državnega premoženja. Posebno cenimo pozornost, ki jo je novela namenila invalidskim podjetjem.

Zagotavljanje dostojnega in varnega delovnega okolja za invalide ni zgolj gospodarska, ampak predvsem etična in družbena prioriteta, ki jasno odraža naše vrednote solidarnosti in socialne pravičnosti. Podpiramo jasno izraženo zavezo, da ekonomska donosnost teh podjetij ne sme prevladati nad širšimi družbenimi cilji.

Pozdravljamo tudi vzpostavitev zaščitnih mehanizmov, kot so zahteve po soglasju Vlade za morebitno likvidacijo in jasna določila glede obveznosti SDH za konstruktivno komunikacijo z zaposlenimi invalidi pri vseh spremembah. Še posebej pomembno pa je, da je določeno, da mora SDH pred likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja izvesti vse ukrepe za zagotovitev kontinuitete zaposlitve invalidov in konstruktivno sodelovati z njimi za iskanje optimalnih rešitev. Ocenjujemo namreč, da bo ta pristop dolgoročno izboljšal kakovost življenja invalidov ter jim zagotovil dostojnost ter hkrati prispeval k večji družbeni koheziji.

Enako pomembna je tudi dodatna strateška usmeritev krepitve kapitala slovenskega trga, saj bo ta prispeval k večji stabilnosti in rasti gospodarstva skladno z evropskimi smernicami. Razvoj slovenskega trga kapitala predstavlja strateško prednost, saj omogoča hitrejši gospodarski razvoj, spodbuja inovacije in ustvarja nova delovna mesta, kar pa bo neposredno vplivalo na višjo kakovost življenja vseh državljanov Slovenije.

Prenos družb Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj med strateške naložbe ocenjujemo kot smiseln zaradi njihove ključne vloge pri zagotavljanju energetske stabilnosti, še posebej v obdobju zahtevnega energetskega prehoda. Poudarjamo tudi, da mora biti tak prenos jasno povezan z dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja energetskega sektorja in razogljičenja slovenskega gospodarstva.

Strateški premik družbe Farme Ihan kot ključnega dejavnika pri krepitvi samooskrbe s hrano ocenjujemo kot nujen korak. Samooskrba s hrano ni zgolj gospodarsko vprašanje, ampak strateško vprašanje nacionalne varnosti, še posebej v obdobju globalnih negotovosti. Podpora integrirani živinorejsko-predelovalni verigi je bistvenega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva in trajnostnega razvoja podeželja.

Glede sprememb v družbi HSE, predvsem izločitve Termoelektrarne Šoštanj in krepitve razvoja obnovljivih energije prek družbe HSE SaŠa ocenjujemo, da gre za pozitivno in dolgoročno pomembno usmeritev. Slovenija potrebuje jasno in odločno energetsko politiko, ki temelji na obnovljivih virih, zmanjševanju emisij ter ustvarjanju novih priložnosti v zelenem gospodarstvu.

Nadalje še pozdravljamo prilagoditev umestitve Kobilarne Lipica in uskladitve z novelo Zakona o drugem tiru, saj gre za pomembne korake pri zagotavljanju večje preglednosti in učinkovitosti upravljanja javnega premoženja na splošno.

Na splošno torej menimo, da so predlagane spremembe dobro premišljene in odgovorno naravnane, zato jih bomo v Poslanski skupini Demokratske stranke podprli.

Hkrati pozivamo k še naprej doslednemu spremljanju učinkov teh sprememb, predvsem pa k transparentnemu izvajanju vseh ukrepov, da bo družbena odgovornost ostala v središču našega skupnega delovanja.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Morda ena opomba, to večkrat opažam, se opravičujem, ampak, obstaja Poslanska skupina nepovezanih poslancev, ne pa Poslanska skupina Demokratov, tako da prosim, da nekako to upoštevate. Pač Demokrati še niste bili izvoljeni v parlament. To boste v naslednjem sklicu verjetno, tako da bi prosila, da ste korektni pri tem.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Kert.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

Odlok o strategiji upravljanja naložb države je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu temeljni akt upravljanja naložb države, ki predstavlja osnovno orodje za aktivno lastništvo države. Država z odlokom upravljavcu njenih naložb, to je Slovenskemu državnemu holdingu, delničarjem, kapitalskemu trgu in javnosti sporoča svoje cilje pri upravljanju kapitalskih naložb v lasti države.

Ker zakon določa, da lahko Državni zbor razveljavi ali spremeni strategijo le s sprejetjem nove strategije, je Državni zbor lani prvič po letu 2015 sprejel novi odlok o strategiji upravljanja naložb države in danes obravnavamo nov predlog te strategije. Ta dopolnjuje in spreminja lanskoletno sprejeto strategijo zgolj z vsebinami, ki so posledica bistveno spremenjenih dejanskih okoliščin. Tako se prilagaja zaradi sprejema novih zakonov, ki posegajo v družbe HSE, TEŠ, Premogovnik Velenje, Kobilarna Lipica, in nadalje zaradi urejanja aktualnih perečih problematik, med te sodi reševanje situacije v invalidskih podjetjih, zavedanje o potrebi po samooskrbi s hrano v primeru Farme Ihan, in nenazadnje v želji po hitrejšem razvoju kapitalskega trga.

Pomembna sprememba, ki je naslovljena v novem predlogu strategije se tiče obravnave invalidskih podjetij. V okviru razvojnih usmeritev Republike Slovenije bomo točko človekovih pravic in družbene odgovornosti dopolnili z novim odstavkom, s katerim se poudarja družbeno odgovorno upravljanje invalidskih podjetij v državni lasti. Cilj invalidskih podjetij tako ne bo zgolj doseganje gospodarskih ciljev, temveč se SDH nalaga skrbno, pregledno, gospodarno in družbeno odgovorno upravljanje s temi podjetji. Redno spremljanje poslovanja in aktivno prilagajanje poslovnih načrtov strategij je še posebej poudarjeno. Cilj ukrepov bo zagotavljanje dolgoročno pozitivnega poslovanja z namenom zaščite delovnih mest invalidov. V skladu z njimi se bo upravljavske aktivnosti izvajalo, kot bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo. Možne so tudi pripojitve ali spojitve teh podjetij z drugimi invalidskimi podjetji v neposredni ali posredni lasti države v upravljanju SDH.

Opozoriti je potrebno na pomemben poudarek, likvidacija ali stečaj sta kot skrajna ukrepa dopustna samo na podlagi dokazanih utemeljitev, da invalidsko podjetje ne more poslovati pozitivno niti ob prilagoditvi poslovnega načrta ali strategije. Pri tem bo moral SDH zagotoviti, da družba pred sprejetjem takšne odločitve le-to predstavi zaposlenim invalidom. Kot družbeno odgovoren upravljavec si bo moral prizadevati z njimi uskladiti in realizirati kontinuiteto njihove nadaljnje zaposlitve. Likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja mora SDH predhodno predvideti tudi v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu je, kot vemo, potrebno soglasje Vlade. Menimo, da so to zelo pomembni in nujni poudarki iz predloga nove strategije.

Predlog nadalje poleg navedenega spreminja status družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško na področju ciljev pomembnega družbenega interesa. Gre namreč za pomemben in predvsem perspektiven slovenski agroživilski sistem, ki zagotavlja stabilno in kakovostno oskrbo z domačim mesom ter pomembno prispeva k prehranski suverenosti države.

Ker si v Gibanju Svoboda prizadevamo za krepitev kapitalskega trga v Sloveniji, se določa razpolaganje pri nekaterih pomembnih naložbah izključno z uporabo prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem. S tem sledimo sprejeti strategiji razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, saj želimo povečati likvidnost na domačem organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Ta ukrep bo komplementaren novi, že drugi izdaji obveznic ter uvedbi individualnih naložbenih računov, kar bomo storili v bližnji prihodnosti.

V Gibanju Svoboda se sicer zavedamo, da tako pomembnega akta, kot je odlok o strategiji, načeloma ni smotrno spreminjati vsako leto, a vendarle je v zadnjem času bilo zaznati kar nekaj nevralgičnih problemov, ki zaslužijo hitro reševanje. To pa so predvsem odgovorno upravljanje invalidskih podjetij, slovenskega agroživilskega sistema ter nadaljnji razvoj slovenskega trga kapitala.

Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda Predlog odloka o strategiji upravljanja naložb države soglasno podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanec Tomaž Lisec.

Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!

Strategija upravljanja naložb države – vedno zelo zanimivo branje, predvsem pa je vedno zelo zanimivo spremljati spremembe, ki se jih dotika posamezna vlada na tem področju. Kajti vedno v strokovni pa tudi v politični javnosti potekajo različne debate o tem, kaj je pomembno, kaj ni pomembno, kaj je bolj strateško, kaj je manj strateško, kaj lahko prinaša dodano vrednost oziroma zlata jajca, česa pa se je potrebno vzdržati in se tudi znebiti. Saj vsi poznamo razprave o državni srebrnini, ki počasi bledi. Nenazadnje pa je razprava o upravljanju naložb države vedno pomembna tudi iz enega drugega vidika, o katerem danes ni bilo govora. Vsakokratna vlada, bodimo pošteni, želi s to strategijo določiti tudi smer financiranja, sponzoriranja in nenazadnje tudi kadriranja. In ta vlada se je na začetku tega mandata zavezala, da bo popolnoma drugačna od vseh vlad, ki so bile do sedaj, da oni pa ne bodo kadrovali politično, da bodo kadrovali samo strokovno.

Pa poglejmo, kaj se dogaja v tem mandatu. Ne rabimo veliko razpravljati tukaj v Državnem zboru, lahko pogledamo prakso, kaj vse se dogaja z imeni in priimki, ko ljudje, ki, bodimo pošteni, včasih pojma nimajo o tem, kam so imenovani, ampak so imenovani, ker so pravi. Če ne verjamete, preberite Strategijo upravljanja naložb države, na primer za podjetja, kot so 2TDK, Borzen in še kakšno energetsko podjetje.

In ta strategija, ki jo imamo danes pred nami, nekako zaokrožuje tri cilje. Najprej je razprava oziroma uvajanje tega, kar se dogaja z invalidskimi podjetji v državni lasti. Na tem segmentu ima strategija našo podporo. Ker ne samo to, kar se dogaja v praksi, ampak tudi v Poslanski skupini SDS menimo, da so invalidska podjetja tista podjetja, ki ne smejo stremeti k samo dobičku, ampak, kot je zapisano, tudi k družbeni odgovornosti. In tukaj v Poslanski skupini SDS ta segment v tej strategiji pozdravljamo.

Potem pa imamo nekaj potaknjencev na področju, ki so nekako neka zlata jama te vlade na področju energetike. Tu pa so apetiti te vlade zelo veliki, izhajajo od samega predsednika vlade navzdol, ko ni pomembno, kakšno je podjetje, ampak kdo bo z imenom in priimkom obvladoval to podjetje, da se bo potem delalo, kot se bo očitno nekdo tudi sam določil. Tukaj s temi potaknjenci imamo v Poslanski skupini SDS pri tej strategiji kar nekaj problemov.

Potem pa pridemo do področja kmetijstva, do Farme Ihan. V Poslanski skupini SDS smo v preteklosti opozarjali bivše vlade, vse so bile leve, ki so prodajale podjetja na področju kmetijstva, pa so bili vedno takšni in drugačni izgovori, zakaj so se prepustila zelo pomembna slovenska podjetja na področju kmetijstva v roke tujcev. Danes pa imamo pred sabo željo, da se Farme Ihan nekako zaščiti. Ampak ko govorimo o portfeljih in strategiji, poglejmo, kakšno je stanje v tem podjetju. Je rožnato? Dvomimo. Številke kažejo drugače. Je strateško? Marsikdo, predvsem iz strokovnih in ne političnih logov dvomi, da je dejansko Farme Ihan po izgubi vseh zelo pomembnih strategij na področju kmetijstva tista, ki bo dejansko zaščitila slovenskega kmeta in slovensko kmetijstvo. Tukaj se nam postavlja vprašanje, kaj se bo dogajalo s tem podjetjem v bližnji pa tudi morda v malo bolj oddaljeni prihodnosti. Z zanimanjem bomo spremljali, kdo bo z imenom in priimkom in s kakšnimi finančnimi vložki vstopal v to podjetje z besedami, kako želijo zaščititi slovensko kmetijstvo, in upamo, da se ne bodo našli ljudje z imeni in priimki, ki bodo to podjetje dokončno izkoristili, sami obogateli, naredili pa škodo slovenskemu kmetijstvu.

Tako da smo imeli v Poslanski skupini SDS kar nekaj razprav glede podpore odloku o strategiji upravljanja naložb države in če ne bi bilo notri zadev, ki se dotikajo invalidskih podjetij, bi z lahkoto glasovali proti. Ampak zaradi podpore invalidskim podjetjem v državni lasti se bomo pri tem glasovanju vzdržali.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo poslanec Jožef Horvat.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica.

Predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!

Obravnavamo zelo pomemben dokument, Odlok o strategiji upravljanja naložb države.

Najbrž je vsem v tej državi jasno, da je bil glavni povod za prenovo tega dokumenta, tega odloka o strategiji upravljanja naložb države pravzaprav invalidsko podjetje CSS.

Namesto uvoda želim predstaviti ambicijo Nove Slovenije. Ta je, da želimo skupaj s somišljeniki Slovenijo spremeniti v deželo priložnosti in prodornih idej in gospodarskega uspeha. Trdimo, da vsak človek za uresničitev svojih talentov potrebuje okolje, ki omogoča in spodbuja razvoj. Naloga države je, da tako okolje ustvari. Pri tem mora ljudem pustiti dovolj veliko mero svobode, da lahko s svojimi odločitvami sami krojijo svojo zgodbo uspeha. Zavzemamo se za socialno-tržni model gospodarstva. Ta model vsakomur daje svobodo, da s svojim znanjem in delom ustvari svojo pot, hkrati pa vsakomur daje tudi mirnost, da mu bo država pomagala, če se mu bo v življenju kdaj močno zalomilo.

Trenutno največji izziv slovenskega gospodarstva bi lahko skoncentrirali na vprašanje produktivnosti. Slovenija kljub številnim dobrim rezultatom pri drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti že dolgo za približno eno petino zaostaja za povprečjem Evropske unije.

V Sloveniji želimo tudi spodbuditi razmislek, kako preiti od subvencij k davčnim olajšavam. Nekaj tednov nazaj smo poslušali velike zgodbe glede neuspešnega razpisa, o 80-milijonskem znesku za subvencije za gospodarske družbe. Vedno, vedno, ne samo pri tej vladi, je poleg pri razdeljevanju teh silnih milijonov zraven politika, in to ni dobro. Zato mi zagovarjamo manj subvencij, več davčnih olajšav. Podeljevanje subvencij zahteva obširen birokratski aparat. Podjetja svoje delovanje namesto trgu, boljšim produktom in optimizaciji proizvodnje prilagajajo subvencijam.

In kaj še zagovarjamo? Zagovarjamo, ko govorimo seveda o ekonomski politiki, zagovarjamo umik države iz gospodarstva. V Sloveniji je država s svojim lastništvom še vedno nadpovprečno vpletena v gospodarstvo. Verjamemo, da so pri upravljanju s podjetji na trgu dolgoročno bolj uspešni odgovorni zasebni lastniki kot država. Zagovarjamo umik države iz gospodarstva. Smiselno pa je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter na področju elektroenergetskega sistema.

Kakšne so spremembe v tem novem odloku o strategiji upravljanja naložb države? Še enkrat in kot zanimivost, povod za to noveliranje odloka so problemi v invalidskem podjetju CSS, in temu pač zdaj sledijo tudi spremembe v strategiji upravljanja naložb države. V poglavju 1.3.1 Človekove pravice in družbena odgovornost se doda odstavek v zvezi z invalidskimi podjetji, citiram začetek tega odstavka: »Republika Slovenija je neposredna lastnica v dveh invalidskih podjetjih, in sicer v CSS, d. o. o., in Bodočnost Maribor, d. o. o., posredno pa tudi v nekaj drugih invalidskih podjetjih.« Družbe v državni lasti torej niso pretežni zaposlovalec invalidov, saj tudi ne gre za strateško dejavnost, ki bi bila pridržana zgolj družbam v državni lasti. Morajo pa zaradi družbene odgovornosti in pozitivnega širšega družbenega vpogleda in zgleda za vse zaposlene invalide, predvsem zaradi njihove ranljivosti, prioritetno zagotoviti dostojno delovno okolje.

Stečaj ali likvidacija invalidskega podjetja sta varovana s predpisanimi soglasji Vlade in pristojnega ministrstva. V skrajnih primerih sta lahko upravičena, vendar je dolžnost SDH, da v sodelovanju z invalidskim podjetjem, takšen ukrep predhodno konstruktivno komunicira in uskladi z vsemi zaposlenimi invalidi ter si prizadeva za njihov dostojen prehod v drugo zaposlitev oziroma rešitev njihovega statusa. Med drugim se določa, da so od namena doseganja donosnosti in povečevanja vrednosti lastnega premoženja izjema invalidska podjetja, saj njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s takšnimi družbami s strani njihovega upravljavca.

Na novo se določi tudi strateške usmeritve oziroma cilje SDH pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni in posredni lasti Republike Slovenije. Med opredelitev splošnih razvojnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti se doda, kar pozdravljamo v Novi Sloveniji, krepitev slovenskega trga kapitala v skladu s pobudo Evropske komisije za vzpostavitev unije kapitalskih trgov in Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Krepitev slovenskega trga kapitala je strateški interes Republike Slovenije. Med cilje strateških naložb se uvrsti krepitev slovenskega trga kapitala.

Cilj invalidskih podjetij po spremembi odloka kljub portfeljski naravi ni zgolj doseganje, kot že rečeno, gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje. Pri invalidskih podjetjih, katerih neposredna ali posredna lastnica je država, morajo družbe v državni lasti zaradi družbene odgovornosti upravljati s temi podjetji na način, kot da gre za strateške naložbe. Če je državna podpora invalidskemu podjetju nižja od morebitnih socialnih transferjev za invalide, se taka podpora izplača.

Glede na naša prizadevanja, prizadevanja Nove Slovenije v zvezi s CSS, smo predlagali sklep na Komisiji za nadzor javnih financ, in sicer 24. januarja letos je bil glede CSS sprejet naslednji sklep. Dovolite, da ga citiram: »Komisija za nadzor javnih financ poziva Ministrstvo za finance, naj pripravi predlog spremembe Odloka o strategiji upravljanja naložb države, ki bo invalidska podjetja v večinski lasti države uvrstila v novo skupino naložb, s ciljem uresničevanja pomembnih družbenih interesov, zaščite in vključenosti ranljivih skupin. Vlada Republike Slovenije pa, da tak predlog posreduje v Državni zbor v roku 14 dni.« No, minila sta sicer dva meseca, ampak bolje pozno kot nikoli. Tukaj vidimo, da je dejansko Vlada sledila predlogu sklepa, sprejetega na Komisiji za nadzor javnih financ.

Kar zadeva sam odlok pa mu v Poslanski skupini Nova Slovenija ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu odloka, in sicer je prva k besedi prijavljena Andreja Živic.

Izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom čisto kratka. Mislim, da smo danes že v stališčih in poročilih slišali bistvo spremembe Predloga odloka o strategiji upravljanja naložb. Je pač to temeljni akt države, v katerem država upravljavcu seveda, bom rekla, sporoča svoje cilje SDH, delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu. Seveda, kot smo že prej slišali, je predlog novega odloka sprememba in posledica bistveno spremenjenih okoliščin, med temi so HSE, TEŠ, Premogovnik Velenje, Kobilarna Lipica, 2TDK in invalidsko podjetje.

Mogoče bi najprej omenila spremembo pri Kobilarni Lipica. Dejansko spremembo okoliščin, ki se nanaša predvsem na poslanstvo Kobilarne Lipica, saj prihajam iz tistih koncev, sem vendar kraška poslanka, in kjer je bistveno, da se ohranja genetske pestrosti, ohranja razvoj črede lipicanskih konj, konjeništva in klasične jahalne šole, za kar se zavzemam tudi že od začetka svojega mandata, seveda tudi varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje teh vrednot javnosti in seveda izobraževanje od njih. Sprememba pri odloku strategije upravljanja naložb je tudi pri pristojnosti in nalogah skupščine Kobilarne Lipica. To pomeni, da naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje Vlada, skrbnik upravljavskih nalog pa je ministrstvo, pristojno za turizem, in SDH po pooblastilu opravlja poslovna posvetovanja z družbo in na tej podlagi pripravlja priporočila.

Dotaknila bi se še mogoče Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izgradnji železniške proge drugi tir Divača–Koper. Tukaj smo s strani opozicije slišali, sedaj ni nobenega, prebrali so stališča in žal jih ni

tukaj, lahko pogledate, ne vem, kakšne kadrovske očitke in tako naprej. Bi pa samo povedala, da tukaj gre pri tej spremembi strategije upravljanja, ker je bil sprejet Zakon o izgradnji in gospodarjenju z drugim tirom, kjer se določi sklenitev koncesijskega akta še za vzporedni levi tir in nobenega bavbava, kot je bilo očitano s strani opozicije.

Potem je še Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Tukaj tudi ne bi komentirala opozicijskih kolegov. Mislim, da je država na pravi poti, da se bo upoštevalo vse bistvene okoliščine, ki so se zgodile na tej točki.

In bi prešla seveda na to posebno obravnavo invalidskih podjetij v državni lasti. Moje mnenje je in mislim, da je to tudi izrazil minister za finance, ne glede na to, ali bi se ta naložba, ki je bila prej portfeljska, spremenila v katerokoli pomembno ali strateško naložbo, se mi zdi, da če smo kolikor toliko ljudje, mora biti v dobro invalidov, invalidskih podjetij, zagotovo poskrbljeno za njihovo varno delovno okolje, za njihova delovna mesta. Osebno se mi pa zdi, da je pomembno, kdo vodi tako podjetje, seveda upravlja, nadzira lahko seveda država, pomembno je pa, kdo upravlja, in da se na tej točki ne dogajajo zlorabe na račun invalidnih oseb, in na račun od njihovih plač, nagrad in dela in varnega okolja naprej. In tukaj se spremeni ta del strategije, ta varnost in trajnost kakovosti zaposlitev, kjer menim, da bo spet ta človeški faktor, kolikor se bo te zadeve upoštevalo. Seveda pa osebno menim, da je pomemben tudi nadzor nad poslovanjem teh podjetij in počasi, bom rekla, razmišljanja, kdo vodi taka podjetja.

Potem je bila omenjena še sprememba statuta družbe Farme Ihan – KPM.

In na koncu mogoče še delček o razvojni usmeritvi Slovenije za razvoj kapitalskega trga. Mogoče samo, da so prodaje družb v državni lasti v preteklih privatizacijah potekale s ciljem doseganja večjih kupnin in v smeri iskanja strateških vlagateljev in več tako prodanih družb je kotiralo na ljubljanski borzi, novi strateški vlagatelj pa je po nakupu družb njihove delnice umaknil iz borze, taki primero so recimo Aerodrom Ljubljana, Helios in Žito, in s tem se je ponudba na borzi in likvidnost teh podjetij seveda dodatno zmanjšala. Zato je ta strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji, ki bo predvsem pripomogla malim in srednje velikim podjetjem, pomembna za spodbujanje in likvidnost tržne kapitalizacije, ki med drugim predlaga oblikovanje sklada deležev družb v državni lasti, lahko manjšinskih, katerega delnice bi kotirale na Ljubljanski borzi. Seveda je krepitev slovenskega trga kapitala strateški interes Republike Slovenije.

In seveda bom predlog odloka podprla.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Bojan Čebela.

Izvolite.

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

V preteklih dneh smo ravno po zaslugi sveže politične podpore kmetijstvo in prehransko varnost umestili med ključne stebre nacionalnovarnostnega sistema. To pomeni, da naša država v prihodnosti še kako računa na slovenskega kmeta in kmetico, kot tudi na močan agroživilski sektor. Četudi se vseskozi skuša prikazovati to vlado kot nekoga, ki stoji nasproti slovenskim kmetom in kmeticam, in se prek vsem znanega političnega vplivanja to vseskozi polaga v usta, dejstva kažejo ravno nasprotno. V optiko pravkar povedanega sodijo tudi Farme Ihan, kmetijstvo in proizvodnja mesa, d. o. o. Izključnim strateškim ciljem integrirana živilskopredelovalna veriga, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji. Naj omenim samo to, da samooskrba pri oskrbi s svinjskim mesom v Sloveniji ne dosega niti 40 %. Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so prestrukturiranje Farme Ihan z namenom zagotovitve stabilnega in dolgoročnega vzdržnega poslovanja skupine, ki bo omogočila vodilni položaj na področju prašičereje, ohranjanja vertikalne živilske verige in bo s tem zagotavljalo dvig slovenske prehranske varnosti.

Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da s to vlado kmetijstvo in vprašanje prehranske varnosti dobiva potreben prostor v okviru strokovnih in političnih debat. Neposredna posledica so znani napori ministrice Čalušić iz Gibanja Svoboda za dolgotrajno zaščito kmetijskih zemljišč. Takšno odločnost smo lahko videli le redko pri predhodnih vladah, tudi desnih, ki se prevečkrat samooklicujejo za edine zagovornike slovenskega kmeta.

Zato bom tudi zaradi drugih naslovljenih ukrepov Predlog odloka o strategiji naložb države podprl.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima poslanec Soniboj Knežak.

Izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča še enkrat.

Kolegice in kolegi, lep pozdrav!

Niti se nisem mislil oglasiti na to temo, ampak moram reči, da me veseli, da smo v končni fazi po dveh, treh mesecih kalvarije, ki se je dogajala na plečih ljudi z minimalnimi plačami, v bistvu kategorije invalidov. Tri, štiri mesece je trajalo, da se je država sama s sabo zmenila, da je poleg dobička pa donosnosti seveda v tej državi pomembno tudi, da imamo kot družba tudi kanček empatije, empatije in solidarnosti, po kateri smo Slovenci že tako znani, da znamo ob teh velikih stiskah, kadar se pojavijo, nenazadnje smo ob zadnjih poplavah tudi dokazali, skupaj stopiti. In prav ta pritisk javnosti, ki je spremljal vso to sago okrog ukinitve oziroma likvidacije tega invalidskega podjetja iz Škofje Loke, me veseli, da bomo danes s sprejetjem tega zakona omogočili, ne bom rekel preživetje, ampak dali neko novo upanje. Seveda je vse odvisno od novega vodstva. Tu lahko država nastopi z neko dokapitalizacijo oziroma s tem, da omogoči nadaljnji razvoj podjetja, bo pa seveda moralo to dolgoročno imeti vzdržen poslovni model in pa tudi pozitivne finančne kazalnike.

Tisto, kar bi želel ob tem poudariti, je, da jaz upam, da smo se tudi kot država nekaj iz tega naučili. Ta pingpong, ki se je dogajal na relaciji Ministrstvo za finance–SDH, včasih sem imel posluh, kot da se pogovarjamo država z državo, tako da se nismo mogli osnovnih zadev pogovoriti. Upam, da bo tu zdaj rešeno, kdaj začne veljati kakšen sklep pa kakšni so roki v podobnih primerih, da vsega ostalega ne omenjam.

Tisto, kar mi pa daje malce grenak priokus po vseh teh informacijah, ki smo jih dobili v teh mesecih okrog tega invalidskega podjetja, moram reči, imam pa malo neke čudne občutke predvsem zaradi sledečega. SDH je kljub slabim rezultatom, večletnim slabim rezultatom ponovno imenovala istega direktorja, ki je bil prvi odgovoren, da zagotovi ustrezno delo in pa seveda tudi ustrezne rezultate, so ga postavili na novo. Bi rekel, okej, odgovorno je ravnal, pravi, da ni mogel najti posla, da ne vidi drugega, kot da se sprejme zakon o likvidaciji, bi s tega vidika rekel, to je, saj v končni fazi, če je podjetje zašlo v tako situacijo, je za zaposlene pa še skoraj najboljša varianta. Likvidacija najbrž pomeni, da ostane toliko denarja, da se poplačajo upniki, vsaj zaposleni, tudi za plače baje, da je še bilo za tista dva, tri mesece, kolikor je bilo rečeno. Ampak glej ga zlomka, prvo, kar je, da ni dela – jaz sem že sam rekel, pa ne bi želel človeka žaliti, ampak ko smo imeli prve intervjuje s tem direktorjem, to je človek, ki ni imel nobene želje več, da bi saniral to podjetje. Verjamem, da je imel nekaj let vodenja tega podjetja, ki ima neke specifike, da je imel vsega dosti in ni posla. Takole so ga našli obrtniki čez vikend / pokaže z gesto/. Čez vikend so se v okolici 20, 30 kilometrov našli posli, ki pa dajejo neko zagotovilo, da to podjetje pa le ima eno perspektivo in pa da lahko živi. In to moram reči, da sem ponosen na to, da smo znali skupaj stopiti in da smo tem ljudem ponovno dali neko upanje.

Informacije, če nadaljujem s tem postopkom likvidacije – kdo bi pa s tem postopkom likvidacije tudi dobil? Definitivno SDH. Če ste pogledali podatke o vrednosti premoženja, mislim, da je bilo tu tudi v igri, dvomim, tudi kakšna želja po lokaciji. V končni fazi, če bi spet dali ta postopek in odprodajo po premoženju, bi tudi SDH imel kar lepe finančne učinke. Tako da včasih si mislim pa upam, da se motim, ampak nekako ne morem po vseh teh informacij, ki smo jih dobili, mimo tega občutka.

Skratka, da zaključim, jaz sem vesel, da smo tudi dali v ospredje človeka pred kapitalom, predvsem ker gre tu za ranljivo skupino. Jaz pa želim predvsem novemu vodstvu veliko uspeha pri sanaciji. Jaz vem, da jih čaka trdo delo, saj ob tem, kar smo videli, v kakšnih prostorih delajo, da vse tisto, kar sem bral, kar je direktorica dala v programih, čaka definitivno investicije. Ne moreš s 100 let staro opremo konkurirati danes na trgu dela. Jaz močno upam, da se jim bo izšlo. Tako da toliko z moje strani.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Spremembe strategije pred nami imajo osem vsebinskih sklopov.

Jaz bi se najprej ustavila pri tistem, ki je tudi javnosti najbolj znan, in to je posebna obravnava invalidskih podjetij v državni lasti. Tako da tudi portfeljske naložbe ne bodo sledile samo dobičku takrat, ko gre seveda za invalidska podjetja, ki jih določamo kot izjemo. Ta sprememba prihaja kot odziv na javno dogajanje, ki smo ga vsi spremljali. Pač, bilo je zelo, tudi v Gibanju Svoboda smo bili na neki način zgroženi nad tem, kaj se je dogajalo in da je država bila v bistvu na neki točki nemočna. Zato pozdravljam delo, ki je bilo opravljeno s strani Ministrstva za finance in v našem Državnem zboru pod vodstvom Andreje Kert na Odboru za finance zato, da smo to vprašanje in status invalidskih podjetij uredili sistemsko tudi za naprej. Nismo rešili le enega podjetja, ampak smo to vprašanje uredili tako, da bo vnaprej pač bolje poskrbljeno za ta podjetja, ki zaposlujejo najbolj ranljive in so v državni lasti.

Druga vsebina, na katero bi se pa osredotočila, je pa krepitev slovenskega trga kapitala. To je tudi nova vsebina, ki je posebej poudarjena v strategiji, in menim, da je zelo pomembna, hkrati pa je le eden izmed ukrepov, ki jih v tej vladi zasledujemo za to, da bi čim bolj opolnomočili državljanke in državljane, da bodo pametno ravnali s svojim denarjem, da ga bodo lahko investirali. Mislim, da je to tema, ki je zelo blizu posebej mlajšim generacijam, ko govorimo o naših pokojninah. Mislim, da se velik del zaveda, da prvi steber absolutno ne bo dovolj, morda drugi, vse več pa se jih zanima za tretji steber in tukaj bo pomembno, da bomo imeli čim bolj razvit trg kapitala.

Poleg tega je na ministrstvu in pač v vladi so že sprejeli Nacionalni program finančnega opismenjevanja, kar pozdravljam. To je bila tudi ena izmed tem, ki jo večkrat slišimo od mladih, ki pridejo na obisk v Državni zbor, da se ne počutijo dovolj opolnomočene na tem področju in da bi želeli tudi prek šol, izobraževalnih ustanov dobiti te informacije. Zaključili smo drugo izdajo ljudskih obveznic in pa v javni obravnavi je zakon o individualnih naložbenih računih. Torej le nekaj ukrepov, ki pa vsi gredo v to smer, ki jo poudarjamo tudi v strategiji za spremembo, da se mora v Sloveniji trg kapitala krepiti zato, ker je to dobro tako za gospodarstvo kot posameznike v naši družbi.

Jaz bom te spremembe podprla.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi besedo še predstavnica Vlade, in sicer državna sekretarka na Ministrstvu za finance, gospa Gordana Pipan.

Izvolite.

GORDANA PIPAN (državna sekretarka MF): Jaz bi se najprej zahvalila za podporo spremembi strategije.

Hkrati pa bi želela poudariti, da upamo, da so vaše skrbi odveč, ker strategija res zelo jasno glede invalidskih podjetij določa ravnanja Slovenskega državnega holdinga v primeru invalidskih podjetij, pri čemer je dana tudi možnost, da v primeru, kar prej ni bilo zapisano tako, da v primerih, če je potrebna dokapitalizacija, se ta lahko naredi tudi na način, da ni povsem ekonomsko upravičena, ampak z namenom doseganja drugih ciljev, to je pomena invalidskih podjetij v družbi in k nenazadnje tudi gospodarstvu. Poleg tega pa je dodana še ena varovalka, da če ta prizadevanja ne uspejo, je mogoče tudi, da se pač ta podjetja pripojijo k drugim invalidskim podjetjem, ki so v neposrednem ali posrednem upravljanju SDH. Tako da mislim, da so, kar zadeva invalidska podjetja, tu varovalke in tudi je zelo jasno napisano, na kakšen način mora SDH skrbno upravljati in spremljati tovrstna podjetja.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo.

Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da interesa ni, zato zaključujem splošno razpravo.

K dopolnjenemu predlogu odloka ni bilo vloženih amandmajev.

Glasovanje o predlogu odloka v celoti bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez pol ure v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 14 in 10 minut.

Se vidimo kmalu, na svidenje!

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora in prehajamo na glasovanje o predlogih odločitev. Glasovali bomo po naslednjem vrstnem redu: 5., 3., 4., 12. in 20. točka.

Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu.

Glasujemo. 73 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 23, proti pa 48.

(Za je glasovalo 23.) (Proti 48.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.

Ker v drugi obravnavi predlagani amandma ni bil sprejet, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada pa me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 49, proti pa 22.

(Za je glasovalo 49.) (Proti 22.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju v okviru skrajšanega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Svoboda k 2. členu.

Glasujemo. 71 poslank in poslancev, navzočih 40 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 40.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je amandma sprejet.

Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 2. členu dopolnjenega predloga zakona, in sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo za tretjo obravnavo vložiti amandmaje. Ne.

Potem pa prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista obvestili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.

Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. 72 poslank in poslancev je zdaj navzočih, 42 jih je glasovalo za, proti pa eden.

(Za je glasovalo 42.) (Proti 1.)

In ugotavljam, da je zakon sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa v okviru skrajšanega postopka.

Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, 72 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb v okviru rednega postopka.

In prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 24. marca, ki je objavljen na e-klopi.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 19. členu.

Glasujemo.

Navzočih je 73 poslank in poslancev, 49 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmaju in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona je predlagatelj predloga zakona v uvodni obrazložitvi predlagal, da Državni zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.

In glasujemo. 72 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 49, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da sklep je sprejet.

Ugotavljam, da je Državni zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 19. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo za tretjo obravnavo vložiti amandmaje? Ne bo amandmajev.

Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Vlada oziroma Zakonodajno-pravna služba nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.

Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. 73 poslank in poslancev navzočih, 49 je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo še s prekinjeno 20. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o strategiji upravljanja naložb države.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu odloka niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu odloka. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada pa me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmaja, ki je bil sprejet na matičnem delovnem telesu, predlog odloka neusklajen.

Glasujemo. 73 poslank in poslancev navzočih, 51 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 51.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je odlok sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri, in vam želim lep dan.

Hvala lepa. Preden vam dam besedo, spoštovana ministrica, bi rada pozdravila danes na balkonu vse udeleženke in pa udeležence tudi dneva s poslanko. Lep pozdrav in prijetno spremljanje seje vam želim.

Spoštovana ministrica, doktorica Asta Vrečko, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, lepo dobro jutro!

Začenjam z nadaljevanjem 29. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih s seje je objavljeno na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na 9.TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Pa ni nikogar z Vlade. Ja. / oglašanje iz dvorane/ Prihaja? Dobro.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade dr. Valentini Prevolnik Rupel, ministrici za zdravje.

Izvolite, imate besedo.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lepo pozdravljeni, poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Predlog zakona, ki je danes pred vami, predstavlja enega od temeljnih zdravstvenih zakonov, saj ureja zdravstveno dejavnost kot celoto, javno zdravstveno službo, izvajalce zdravstvene dejavnosti, zdravstvene delavce in sodelavce ter druga ključna vprašanja, vezana na opravljanje zdravstvene dejavnosti. Zakon podrobneje ureja vstopne pogoje v sistem dejavnosti in mrežo javne zdravstvene službe. Krepi vlogo javnih zdravstvenih zavodov, jasno opredeli, regulira javno in tržno dejavnost ter podrobno naslavlja opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra.

Poglavitne rešitve predloga zakona so zlasti: jasna opredelitev javne zdravstvene službe, nadgradnja pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, spremenjen postopek določanja javne mreže in način njenega zagotavljanja, in sicer bo javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti določila Republika Slovenija, uvedba zdravstvenih regij kot zaokroženih geografskih območij, ki pokrivajo več sosednjih občin, urejanje možnosti statutarnega in pogodbenega povezovanja javnih zavodov, izboljšana definicija specialistične bolnišnične dejavnosti in nova določitev vrst bolnišnic, po novem imamo splošno specialno bolnico ter univerzitetni klinični center, širše določena obveznost vključevanja v program neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki velja za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni mreži, profesionalizacija vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov s poudarkom na strokovni usposobljenosti, kompetencah in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov, obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev, zaposlenih v javni mreži, na podlagi enotne metodologije, konkretizacija pogojev glede izvajanja tržne dejavnosti, možnost določitve najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v okviru tržne dejavnosti za vse izvajalce, ki oziroma ko opravljajo tržno dejavnost, nadgradnja pogojev za delo zdravstvenega kadra drugje in pogojev za sklepanje podjemnih pogodb z namenom jasne opredelitve javnega in zasebnega dela, ureditev možnosti sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim, ki bodo začasno davčno razbremenjene, ustreznejša ureditev področja podeljevanja, izvajanja in podaljševanja koncesij v zdravstvu.

Na podlagi odzivov vseh zainteresiranih smo pripravili ustrezna pojasnila, prav tako pričakujemo, da bo predlog zakona na podlagi amandmajev odpravil zadnje dileme. Ocenjujemo, da je sprejetje tega zakona nujno za ohranitev javne mreže ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njegovi zakonski okvir ne zadoščajo več.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovana ministrica.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora mag. Deanu Premiku.

Izvolite.

MAG. DEAN PREMIK (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Odbor za zdravstvo je na 15. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

Predstavnica predlagatelja, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, je na seji povzela poglavitne rešitve predloga zakona. Predlagana ureditev konkretneje opredeljuje pogoje za izvajanje tržne zdravstvene dejavnosti, regulira opravljanje zdravstvenih storitev s strani zdravstvenih delavcev izven javne mreže ter spreminja področje dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu na podlagi podjemne pogodbe.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila nekatere pomisleke glede ureditve predloga zakona, med katerimi so bili določeni že naslovljeni v amandmajih poslanskih skupin koalicije. Izpostavila je določbe predloga zakona, ki predstavljajo poseg v človekove pravice in svoboščine, zlasti v pravico do svobode dela iz 49. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, ki bi bile lahko predmet kasnejše ustavne presoje.

V nadaljevanju so svoja stališča do predloga zakona predstavili vabljeni predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti. Del njih je izrazil podporo predlogu zakona in se strinjal, da bo ta z ureditvijo pogojev delovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti na podlagi neprofitabilnosti nedvomno rezultiral v izboljšani zdravstveni oskrbi državljanov. Predstavniki, ki predlaganih rešitev niso podprli, pa so izpostavili nesmiselnost prepovedi in omejitev dela zdravstvenih delavcev, saj naj bi negativno vplivale na stabilnost javnega zdravstvenega sistema.

V razpravi so članice in člani koalicijskih poslanskih skupin izrazili podporo predlogu zakona, ki bo z jasno ločnico med delom zdravstvenih delavcev in sodelavcev v javnih zdravstvenih zavodih in pri zasebnih izvajalcih pripomogel k izboljšanju učinkovitosti in pravičnosti zdravstvenega sistema. Pozdravili so tudi druge določbe predloga zakona, ki urejajo izdajo dovoljenj in koncesij za opravljanje zdravstvene dejavnosti, specialistično bolnišnično dejavnost, mrežo javne zdravstvene službe, uvedbo zdravstvenih regij ter druga določila zakona. Predstavnika opozicije sta izrazila prepričanje, da se bodo v primeru sprejetja predlagane ureditve številni zdravniki odločili za delo v zasebnem sektorju, to pa bodo občutili zlasti pacienti. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je napovedala odsotnost vseh njenih članov pri obravnavi predloga zakona. Menijo, da so predlagane rešitve nestrokovne, nedodelane, njihovo sprejetje pa bi povzročilo odhajanje zdravnikov v privatni sektor ter tako še prispevalo k podaljševanju čakalnih vrst in slabitvi javnega zdravstvenega sistema.

Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije.

Na podlagi sprejetih amandmajev je bil pripravljen dopolnjeni predlog zakona, ki je sestavni del tega poročila in o katerem bomo skupaj z vloženimi amandmaji razpravljali danes.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Ker je Državni zbor na 93. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 27. marca, ki je objavljen na e-klopi.

V razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo razpravljati? Nihče. Torej … / oglašanje iz dvorane/ Ne, ni splošne razprave, ker je bila že opravljena. Razpravljamo o 2. členu in amandmaju Poslanske skupine SD. / oglašanje iz dvorane/ Ali je kaj narobe? Ne. Dobro, bom vzela prijave.

Prosim vas za prijave.

/ oglašanje iz dvorane/ Ali imamo kakšen problem mogoče? Ali bi morda dal kdo postopkovni predlog? Je kakšen problem? Ne.

Imamo pet prijavljenih razpravljavcev. Prvi je k razpravi prijavljen mag. Miroslav Gregorič, za njim dobi besedo kolega Miha Kordiš.

Izvolite, kolega Gregorič.

MAG. MIROSLAV GREGORIČ (PS Svoboda): Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci!

Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ZZDej-N. To je po mnogih letih najobsežnejša in najbolj temeljita posodobitev zakona, ki naj bi uredila razmerja v javni zdravstveni službi, vključno z jasno vlogo javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarjev in zasebnih izvajalcev. Rad bi osvetlil samo en izziv, in to je, da predlog amandmaja koalicije predvideva v spremenjenem 3. členu, da koncesionarji izvajajo svojo koncesijsko dejavnost na nepridobiten način, kar pa v prevodu pomeni, da koncesionarji ne smejo razpolagati z morebitnim dobičkom. Kaj, če bodo koncesionarji začeli vračati koncesije?

Tu bi rad opozoril, da imamo v Sloveniji nad tisoč 600 koncesionarjev na primarnem in sekundarnem nivoju, ki so si morali najeti ali kupiti ordinacije in vso opremo iz svojega denarja, za razliko od zdravstvenih domov in javnih bolnišnic, kjer jim je ustanovitelj, občina ali država, vse to investirala. Ob tem je imelo leta 2023 15 od 27 bolnišnic skupaj 230 milijonov evrov izgube. Prav tako je imelo izgube 20 od 58 zdravstvenih domov v skupni višini 22 milijonov evrov. Ob enaki ceni storitev so javni zdravstveni zavodi pridelali 250 milijonov evrov izgub, koncesionarji pa naj bi kovali dobičke. Predlagam, da se fokusiramo na problem izgub in naredimo take pogoje in ukrepe, da bodo javni zdravstveni zavodi reševali problem, kam z dobički.

Omejevanje dobička v noveli tega zakona je že dvakrat razveljavilo Ustavno sodišče v prid koncesionarjem v zdravstvu, leta 2019 in 2022, saj se s tem prekomerno posega v polje podjetniške svobode, mi pa še tretjič rinemo v to smer. Popolnoma logično je, da bo koncesionar vlagal v najboljšo opremo, šolanje in izpopolnjevanje, saj se bo le s tem ohranil v mreži. Ne smemo pa tudi pozabiti, da imamo koncesionarje tudi med lekarnarji, veterinarji, nekaterimi vrtci, nekaterimi domovi za starejše, notarji, pa tudi servisi za tehnične preglede motornih vozil. Ali bomo tudi tem prepovedali ustvarjati dobiček? Na vse to sta zelo lepo opozorila minister za finance in ministrica za zdravje v skupnem pismu ta ponedeljek z vljudno prošnjo za ponoven razmislek glede administrativnega omejevanja poslovanja koncesionarjev. Ministrica za zdravje ima najboljši pregled nad kompleksnostjo sprememb novele zakona. Mimogrede, kompleksnost se kaže tudi v tem, da imajo trije členi z amandmaji več kot tri strani, en ima pa več kot tri in pol strani, en člen. Ta zakon je bil dolgo časa v medresorskem usklajevanju. Minister za finance pa ima najboljši pregled nad davki in denarnimi tokovi, potrebnimi za sofinanciranje zdravstva. Mislim, da bi morali vse to upoštevati in ne potrditi predlagane spremembe 3. člena, ki zahteva koncesijsko dejavnost na nepridobiten način.

Glasoval bom proti taki rešitvi. Upam, da tudi kolegi iz koalicije.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Postopkovno?

Izvolite, kolegica Godec.

JELKA GODEC (PS SDS): Predsednica, jaz se opravičujem, sicer mislim, da ni čisto po poslovniku, ampak kolega je navajal pismo ministra za finance in ministrice za zdravje, ki je bilo poslano v Državni zbor. To smo prebrali tudi v medijih. Jaz se opravičujem predsednici odbora, če sem slučajno spregledala e-mail, v katerem bi bilo to pismo poslano vsem članom odbora, namreč jaz pisma nisem dobila in tudi moji kolegi poslanci pravijo, da pisma niso videli. Glede na to, da je bilo že zdaj govora o tem pismu, bi jaz prosila, predsednica, če sem spregledala, se opravičujem, da predsednica odbora Tamara Kozlovič to pismo ministra za finance in ministrice za zdravje, pošlje vsem poslancem, da bomo vedeli o čem govorimo, ker to pa je bistvo, kolikor sem razumela, tudi amandmajev, kajti ministrica je v uvodnem govoru dejala, da upa, da se bodo z amandmaji razblinile še zadnje nejasnosti ali nekaj v tem smislu. Tako da lepo prosim, če lahko dobimo to pismo, če ni bilo poslano.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Ste slišali, kajne. Če se boste mogoče kolegica Kozlovič prijavili potem k razpravi, ko bo spet možno se prijaviti za razpravo, lahko dopolnite, pojasnite, tudi vlada oziroma spoštovana ministrica, vi se lahko oglasite in poveste. Verjamem, da boste to dilemo razčistili.

Zdaj dajem besedo naslednjemu prijavljenemu … / oglašanje iz dvorane/

Še enkrat, ja, postopkovno. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Predsedujoča, jaz vseeno prosim, da se pismo pošlje, ker nekaj je, kar ministrica govori in pojasnjuje, pa drugo, kar bo kolegica Tamara Kozlovič govorila, ampak jaz bi rada imela papir, da vidim, če res govorijo to, kar piše. Jaz bi prosila, če se pošlje to pismo vsem poslancem, če ni bilo poslano, ker govori se v javnosti, na Odmevih je bil dopis, na katerem piše Tamara Kozlovič, Odbor za zdravstvo, sicer je to na njo naslovljeno, ampak jaz mislim, da smo dolžni dobiti to zadevo. Včeraj je Jenull na ulici mahal s tem dopisom, jaz ga pa nimam, in o tem naj razpravljam danes. Meni se zdi to nesprejemljivo, predsedujoča. Vse, kar prosim, je to, da se mi pošlje oziroma da se vsem poslancem pošlje to pismo, nič drugega.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro.

Ravnokar sem dobila obvestilo, da Državni zbor tega pisma ni prejel, bom pa zdaj prekinila sejo za 10 minut, da razčistimo, kaj se je zdaj zgodilo, da v bistvu vidimo, kakšno pismo in kam je bilo poslano.

/ oglašanje iz dvorane/ Aha, postopkovno boste dali, okej. Samo trenutek.

Imamo pa še eno težavo, očitno spet tehnično, sem dobila obvestilo, da se spet nekaj dogaja z našo tehniko, da se je poslanka prijavila k razpravi, pa je očitno prišlo do ene težave.

Izvolite zdaj, kolegica Kozlovič, postopkovni predlog.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Najlepša hvala.

Ta dopis sem dobila jaz kot predsednica odbora. Ta dopis, ki sem ga dobila po elektronski pošti s strani obeh ministrov, so prejeli vodje poslanskih skupin koalicijskih poslancev, zato ker so koalicijski poslanci vložili amandma k temu členu. Ne vem, če je praksa, da s tistimi pismi, ki jih prejemajo vsi predsedniki odborov, seznanijo vse poslance, potem prosim tudi ostale predsednike posameznih matičnih teles, da vse dopise, ki jih prejemajo oni, ki so naslovljeni na njih, delijo z vsemi poslanci. Če je to praksa, potem jaz s tem nimam težave. Bom pa seveda preposlala ta dopis, ker ni nobena skrivnost, itak je tudi javno objavljen, vsem poslancem, brez težave.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro.

Jaz bom zdaj prekinila sejo za 10 minut, da razčistimo še tisto tehnično zadevo in morda tudi to, o čemer smo se pogovarjali.

Prekinjam sejo za 10 minut oziroma nadaljujemo ob 9.30.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo.

Kolegica Nataša Sukič je prosila za postopkovno. Naj pa samo obrazložim, da sem bila tudi obveščena, da je bil dotičen dopis, ki je prišel, že posredovan tudi naprej članom Odbora za zdravstvo.

Kolegica Sukič pa ima zdaj še postopkovni predlog.

Izvolite.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovana predsedujoča, prosim za ponovitev prijave, kajti meni tipka ni prijela, mi je pa poslanec Miha Kordiš dal jasno vedeti, da bo nalašč pokuril ves čas poslanske skupine, tako da Levici ne bo ostalo niti sekunde za razpravo. Zato lepo prosim, glede na to, da je prišlo do tehničnega onemogočanja pri moji prijavi, da ponovimo prijavo in da lahko samo upam, da bom prijavljena pred njim. Če ne, pa bo delitev časa, upam, na koncu, da bomo lahko vsaj kaj povedali, ker nam pač poslanec, ki je član Poslanske skupine Levica, ni pa več član te stranke, onemogoča glas stranke Levica.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Joj, kolega Cigler Kralj, da vas ne bo slučajno konec od smeha. / oglašanje iz dvorane/ Ja, to je pa tudi res, smeh je pol zdravja, s tem se pa strinjam.

Pravzaprav, mi smo preverili prijave.

/ oglašanje iz dvorane/ Prosim lepo za obnašanje kot odrasli ljudje, kajne. Nekaj ste o klovnih govorili zadnjič, kolega Cigler Kralj, tako da tudi za vas velja.

Toliko da obrazložim, smo preverili prijave. Ni prišlo do neke tehnične napake, tako da se opravičujem. Verjamem pa, da bo kolega Kordiš zrel in ravnal odgovorno, da vas je razumel in slišal. No, bomo videli, ker kolega Kordiš ima zdaj besedo, za njim pa dobi besedo kolegica Iva Dimic.

Izvolite.

MIHA KORDIŠ (PS Levica): Predsedujoča, hvala za besedo.

Saj na to, kar smo ravnokar slišali, bi se odzval. Pa mislim, da se mi ni treba. Ta smeh in posmeh, ki je izbruhnil v celotni dvorani, ne glede na politične barve, je precej zgovoren. Raje bi se osredotočil na vprašanje javnega zdravstva, zaradi katerega smo danes tukaj zbrani, in ne na nepoznavanje nekega poslanca parlamentarne prakse, ki pravi, da se pri prvem amandmaju v taki obravnavi običajno razpravlja nekoliko širše. Ne zdaj, da moramo pokriti svetovno geopolitiko, ampak da govorimo o spremembah zakona pred nami v njegovi celoti, ne zgolj o posameznem amandmaju.

Vprašanje sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti je vprašanje privatizacije našega zdravstvenega sistema. Zakaj je privatizacija tako zelo v fokusu političnih prioritet, da jo je koalicija pravzaprav zapisala na vrh svoje politične legitimnosti, češ zdaj pa res moramo izpeljati reformo za obrambo in zaščito javnega zdravstvenega sistema, na tem naš politični projekt stoji in pade? Z veseljem bi rekel, da je to zato, ker je javno zdravstvo temeljna solidarnostna organizacijska oblika, pomembna za družbeno kohezijo, pomembna za to, da vzdržuje zdravje državljank in državljanov, a ni tako. V resnici, zakaj se moramo tako zelo ukvarjati z obrambo javnega zdravstva pred privatizacijo, je, ker sta naš javni zdravstveni sistem in zraven še naš pokojninski sistem praktično edini večji zalogi vrednosti, ki merita nekaj milijard evrov, ki sta še ostali količkaj v državnih oziroma v narodnih rokah. Vse ostalo so nam že pobrali. Firme so privatizirane, stanovanjske politike nimamo, praktično celotna družba je spremenjena v eno veliko mašinerijo za kovanje dobička, razen, kot rečeno, našega javnega zdravstva in pokojninske blagajne. Zato smo soočeni z več let trajajočim hudim pritiskom na naše javno zdravstvo, da se sprivatizira, da se odpre ta vreča in iz javnega dobrega ustvari še en trg, na katerem bo kapital lahko služil.

Dva ključna načina, dve ključni orodji, skozi kateri se javno zdravstvo privatizira, sta divje podeljevanje koncesij in inštitut tako imenovanih zdravnikov dvoživk, ki delajo dopoldne v eni javni bolnišnici,iz katere pa preusmerjajo paciente na neko zasebno, tako ali drugače veliko bolj zaslužkarsko, lukrativno prakso, običajno pri privatnikih. Na ta način se naš javni zdravstveni sistem izrazito demontira. Čakalne vrste se podaljšujejo. Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga obravnavamo, naj bi zaustavil zdravnike dvoživke in jih odpravil. Razmejil naj bi v tej točki izvajanje zdravstvene dejavnosti javno od zasebnega. Žal to ne drži. Zelo si želim, da bi držalo, a ni tako. V zakonu se vidi, da je mišmaš različnih pritiskov in različnih interesov, zato ga ne moremo brati črno-belo. Notri je veliko pozitivnih stvari, so se pa med obravnavo noter prikradle tudi različne določbe, ki napeljujejo na še več privatizacije javnega zdravstva, vsaj od začetka je bilo tako.

Če začnemo z utemeljitvijo teze, zakaj ta zakon ne bo odpravil dvoživk tako, kot bi jih zares moral. Ideja omejevanja popoldanskega dela zdravnikov gre približno v smeri, da naj se dvoživkam nagrmadi cela kopica novih dodatnih administrativnih ovir, če temu tako rečemo, pogojev, regulacij, štempljev in to, ampak temeljni problem s tem je, da imaš praktično na vseh ravneh naše zdravstvene vertikale na položajih, ki odločajo, ljudi, ki, lahko rečemo, pripadajo zdravniško-zavarovalniškemu lobiju. Če pač dvoživka daje pooblastila, dvoživka nadzoruje izvajanje teh pooblastil, se seveda nikomur ne bo nič zgodilo, ker vrana vrani ne izkljuje oči.

A mnogo večji problem, kar se tiče nas zakonodajalcev in zakonskih določb, je, da v zakonu ostajajo opisani obvodi, s katerimi se dvoživke še naprej lahko napajajo popolnoma neposredno iz javnega zdravstva na račun lastnega zaslužkarstva in izgradnje zasebnega zdravstva. Konkretno, če je nek zdravnik zasebnik zaposlen za omejen delovni čas pri koncesionarju za štiri ure na dan, za šest ur na dan, kakorkoli že, bo brez težav lahko vstopal v zdravstveni sistem, ker praktično nobena regula, ki bi zares preprečevala dvoživkarstvo, za tak primer ne velja. In kaj se bo dogajalo? Zdravniki, te dvoživke, bodo dali v javni bolnišnici odpovedi, zaposlili se bodo za določen delovni čas pri koncesionarju, potem bodo pa od svojih kolegov, ki so ostali na položajih znotraj javne bolnišnice, ravno tako pridobili soglasje, da opravljajo delo znotraj te javne bolnišnice. Še posebej bo ta proces izrazit na tistih oddelkih, ki tvorijo ozka grla naše zdravstvene obravnave. Bom dal primer radiologov, kjer se že zdaj podobno dogaja. Beremo v medijskih naslovih, kako so tam dali zdravniki odpovedi, kako so nekje drugje dali zdravniki odpovedi, kar je pa drobni tisk, ki običajno niti ni spisan, je pa, da so recimo radiologi v Celju praktično naslednji dan, ko so dali odpovedi, dobili neke svoje pogodbe, skozi katere so se vrnili nazaj na delo v javno bolnišnico, ampak pod svojimi lastnimi zaslužkarskimi pogoji. Skratka, uporabljajo svoj privilegiran položaj znotraj zdravstvenega sistema, zato da izsiljujejo bolnišnice, da izsiljujejo državo in da izsiljujejo paciente. To se bo še naprej dogajalo.

Zakon niti administrativno te luknje ne šiva. Na nek način celo napeljuje k uporabi dodatnih orodij za demontažo javnih bolnišnic z zelo liberalno uvedbo dela prek podjemnih pogodb. Jaz razumem, zakaj so se znašle tu notri na veliko bolj prominentnem mestu podjemne pogodbe. Poskuša se nekako uravnoteževati dohodek zdravnikov oziroma zdravniškega lobija, zato da bo delal manj problemov, češ ja, saj vzeli vam bomo te espeje pa način vašega dvoživkarstva, kakor ste do zdaj bili navajeni delati, boste pa imeli možnost dodatnega zaslužka prek podjemne pogodbe znotraj javne bolnišnice. To ni nekaj, kar bi nujno kritiziral. Zdi se mi poskus nekega krmarjenja med različnimi interesi znotraj zdravstvenega sistema. To, da lahko zdravniki več zaslužijo, če več naredijo prek podjemne pogodbe v javni bolnišnici, ni nič tako zelo strašno narobe, se ne zdi nič kaj zelo strašno problematičnega. Kar me edino skrbi, je, da bo zdravniški lobi organizirano uporabljal, da ne rečem zlorabljal te podjemne pogodbe za dodaten pritisk na javne bolnišnice in za dodatno manevriranje v smeri privatizacije.

V zakonu je bila od začetka podtaknjena tudi določba za poskus neposredne privatizacije javnih bolnišnic. Tako imenovane dnevne bolnišnice so bile v ta zakon vpisane v osnovi na ta način, da bi kot gobe po dežju lahko začele rasti zasebne bolnišnice, kar se, mimogrede, že dogaja, ampak kar je ta zakon počel, je, da jim je omogočal neposredno naslanjanje na resurse, kapacitete, infrastrukturo javnih bolnišnic. Na srečo je neka ambicija, politični cilj za zaščito javnega zdravstva pred privatizacijo v Državnem zboru močnejši, kakor je bil na Vladi. Če povem še drugače, Državni zbor se v tej situaciji Zakona o zdravstveni dejavnosti izkazuje za malo bolj robustno institucijo, malo bolj odporno institucijo pred pritiski zdravniškega lobija, kot sta to recimo Ministrstvo za finance ali Ministrstvo za zdravje, ki zdaj sesuvata lasten zakon z dopisi, da naj se neprofitnost koncesij umakne ven iz zakona.

Zakaj vse to govorim? Ker je v parlamentarnem delu obravnave tega zakona prišlo do dveh zelo pomembnih popravkov zakona. Prvi je, da so koalicijske poslanke in poslanci dali amandma, sprejeli amandma, da se mora delo prek koncesij opravljati neprofitno. To je dobra stvar, pozitivna stvar, s srcem in dušo jo podpiram in zraven malo ploskam. Hvala, kolegi. Drugo pa je, da se je podtaknjenec, ki bi omogočal pospešeno demontažo javnih bolnišnic na način krepitve zasebnih bolnišnic, vrgel ven iz tega zakona. Tudi to je zasluga koalicijskega posluha za pritisk z ulice in tudi za druge oblike pritiska, ki smo ga nekateri izvajali v zadnjem letu in pol. Tudi za to se zahvaljujem.

Za ta zakon torej lahko rečemo, da ne bo zaustavil privatizacije. Delo prek dvoživk se bo nadaljevalo, javne bolnišnice se bodo še vedno izčrpavale, čakalne vrste se bodo še vedno podaljševale. Počne pa nekaj drugega ta zakon, in to je, da procese privatizacije poskuša regulirati. Če se sprašujete, zakaj tak cirkus, zakaj je tak kažin v javnem prostoru s strani institucij in vrste zdravniškega lobija, to ni zato, ker bi zakon zaustavil privatizacijo zdravstva, ampak zato, ker bi bistveno omejil delo prek espejev, ki so davčno optimizirana oblika opravljanja dvoživkarskega dela. V temelju, zakaj dobivamo v Državni zbor pisma, ki jih je kao podpisalo 4 tisoč zdravnikov, zakaj vsa ta medijska ofenziva proti temu zakonu in ne vem kakšne še vse piruete lahko spremljamo, ni zato, ker bi bil splošen interes privatizacije zdravstva ogrožen. Kot rečeno, tega zakon ne počne, čeprav bi v resnici moral, ampak iz golega pohlepa. Dvoživkam je preveč plačati tistih par procentov davka več. In za to gre pri pritiskih na ta zakon in sesuvanju sesuvanja tega zakona.

Ta zakon bom podprl. Na srečo smo tisto določbo, ki je napeljevala na privatizacijo bolnišnic, črtali ven iz zakona in s tem zaprli največjo luknjo, ki bi še dodatno, še bolj agresivno odprla vrata za demontažo in privatizacijo našega javnega zdravstvenega sistema. Ostale določbe, tudi če ne bodo zaustavile dvoživkarstva, kot bi ga morale, so pa še vedno koristne. Vseeno vpeljujejo v našo zakonodajo določena orodja, s katerimi lahko ali politična oblast ali katerakoli druga instanca v tej državi poskuša vsaj ustavljati, če že ne preprečevati privatizacije zdravstva, in to je hvalevredno.

Pogoji za zdravstvene delavce, zaposlene v javnem zdravstvu, ki bi želeli delati dodatno oziroma dopolnilno še pri koncesionarju, ne smejo odklanjati nadurnega dela, vključevati se morajo v programe za krajšanje čakalnih vrst, soglasje za delo drugje lahko dobijo samo, če delodajalec meri njihovo delovno obremenitev, če sam ne potrebuje dodatnega dela in tako naprej. To je vse zelo pozitiven razvoj, je pa ta razvoj administrativne narave. Vse te določbe bo potrebno izvajati. Kar se mi zdi problematično, pa je, da soglasje za delo popoldne pri zasebniku ni več vezano na izpolnjevanje programa, torej bolnišnica dobi predpisan program, dobi financiranje iz naše javne zdravstvene blagajne in ta program je potrebno podelati v okviru javne bolnišnice. Več kot je programa, več kot se ga v javni bolnišnici podela, bolj se skrajša čakalna vrsta za paciente. Če tega pogoja v zakonu ni, torej da lahko določen zdravnik soglasje delodajalca za delo pri privatniku dobi samo, če izpolnjuje program, kaj in koliko bi javna bolnišnica morala narediti, puščamo odprtega enega od dveh členov, prek katerega dvoživkarstvo sesuva naš javni zdravstveni sistem. To je namerno, zavestno ustvarjanje čakalnih vrst znotraj javne bolnišnice. To lahko trdimo, ker je dinamika strukturna.

Sredstev v našem zdravstvenem sistemu je danes veliko, veliko več, kakor jih je bilo še eno desetletje nazaj, denarja je za 40 % več, zdravnikov je za dobrih 30 % več, pa se kljub temu čakalne vrste za paciente podaljšujejo. Vprašajmo se, zakaj. Okej, kdo bo morda postregel z odgovorom, da se čakalne vrste podaljšujejo, ker se populacija stara, ker se uvajajo nove medicinske tehnologije in ne vem kaj še vse, ampak, oprostite, svet ni doživel medicinske revolucije in se postavil na glavo v zadnjem desetletju, tako da so to larifari odgovori na vprašanje, zakaj imamo za eno tretjino zdravnikov več kakor deset let nazaj, zakaj imamo 40 % več denarja v zdravstvenem sistemu kot eno desetletje nazaj, pa se čakalne vrste še vedno in še naprej podaljšujejo. Kolegice in kolegi, odgovor dobimo, če pogledamo, kam se ta gromozanska rast sredstev za zdravstveni sistem dejansko zliva.

Operacijske dvorane v okviru javnih bolnišnic ostajajo v veliki meri nezasedene, se pravi, prostorski pogoji so izpolnjeni, finančni pogoji so očitno tudi izpolnjeni, kot sem navedel, tudi kadrovskim pogojem ne kaže tako zelo slabo. Operacijske dvorane so zasedene za slabih 65 %. Zdaj pa poglejmo, kaj se vzporedno še dogaja. Vzporedno se je gromozansko povečalo število zasebnih zdravstvenih podjetij in njihov zaslužek. V tem desetletju, ki ga jemljem za merodajnega trendov, kaj se nam z zdravstvom dogaja, smo dobili 800 novih zasebnih zdravstvenih podjetij. Samo število espejev se je povečalo za dobrih 30 %. Njihovi davčno priznani dohodki so porasli za dobrih 80 %. In kako se torej v ta kontekst umešča institut zdravnikov dvoživk? Če imamo tako rast resursov, ki bi lahko in morala podelati paciente, oskrbeti paciente, skrajševati čakalne vrste in bi to lahko naredila v okviru javnega zdravstva, znotraj javne bolnišnice, potem bi zmanjkalo posla za popoldansko delo pri zasebniku. Zmanjkalo bi trga. Ne bi bilo potrebe, da se na slabem zdravju državljank in državljanov, na njihovih zdravstvenih stiskah lahko dodatno služi. Seveda je nekomu, ki je vpleten v popoldansko delo za dodatne, manj obdavčene zaslužke, v interesu, da mu njegova javna ambulanta ne požira pacientov in da jih iz tam preusmerja na neko zasebno prakso, pa naj tam ali plačajo iz žepa ali je pa ta zasebna praksa opremljena z dohodkom iz zdravstvene blagajne, ker deluje na pogon koncesije.

Da ne boste rekli, da je to kar nekaj, o čemer filozofiram, da si izmišljujem. Praktično ni državljana v tej državi, ki je imel malo več opravka z zdravnikom in se ni soočil s ponudbo, joj, če boš čakal tu pri meni v javni ambulanti, boš na vrsti čez eno leto, dve leti, kakorkoli že, če prideš k meni tja privat ali pa če greš tja privat k mojemu prijatelju, boš na vrsti čez tri tedne, mogoče teden, dva, celo naslednji dan. Ali, na tej točki že kar kričeč primer, ki smo ga lahko spremljali dobro leto dni nazaj, kako sta si zdravnika, šefa oddelka v celjski bolnišnici in slovenjgraški bolnišnici navzkrižno podeljevala popoldansko delo in ustvarjala čakalno vrsto. Se pravi, en je ustvarjal čakalno vrsto v Celju, drugi je ustvarjal čakalno vrsto v Slovenj Gradcu, potem sta pa en drugemu odredila dodatno popoldansko delo, on iz Celja je prišel popoldne delat v slovenjgraško bolnišnico, on iz slovenjgraške bolnišnice je prišel popoldne delat v celjsko bolnišnico. To je realnost, modus operandi zdravniškega lobija.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani kolega Kordiš, osredotočite se, prosim, na amandma.

Nadaljevanje MIHA KORDIŠ (PS Levica): To je razlog, zakaj je to popoldansko delo zdravnikov tako zelo problematično. Sploh ne gre za dodaten zaslužek, ampak da v temelju, po svoji mehaniki, v svoji strukturi neposredno demontira javno zdravstvo in ga privatizira.

Žal lahko za ta zakon rečemo, da se je tresla gora, ampak se je rodila miš, je pa vendarle osnova, na kateri lahko delujemo dalje. Ko bo ta zakon sprejet, se ne smemo zadovoljiti s tem, da odpremo šampanjce, tako ali drugače. Takoj naslednji dan se moramo vprašati, okej, kako lahko te zakonske določbe še bolj popravimo. Izpostavil sem že enega izmed uvodov, ki je neposredno vgrajen v zakon, da se bo lahko dvoživkarjenje dogajalo naprej. Nekdo bo za določen čas zaposlen pri privatniku, potem bo pa prišel delat v javno bolnišnico na pogodbo. Da zdravniški lobi rokuje natančno na ta način in da ima tu, lahko rečemo, neko razredno zavest, s katero namerno iz političnih razlogov omejuje javne bolnišnice, vidimo tudi na primeru šefa radiologov v Univerzitetnem kliničnem centru tu v Ljubljani, doktor Kuhelj mu je ime. Meni je žal, jaz mislim, da bi ime doktor Kuhlja moral prepoznati praktično v vsakem gospodinjstvu v tej državi. Zakaj? Nekaj mesecev nazaj je prišlo do javnih razkritij, kako ta doktor Kuhelj rovari med svojimi kolegi, pošilja jim maile in jih poskuša organizirati za to, da oni kolektivno dajo odpoved na ljubljanskem UKC, gredo ven iz javnega zdravstvenega sistema, naredijo privatno firmo, zavod ali nekaj in potem, ker imajo tak vzvod in tako moč, izsilijo bolnišnico za plačilo za pogodbe in obseg dela, kakor njim paše, ne pa, ko to pacienti potrebujejo, ampak kolikor si ti predstavniki zdravniškega lobija želijo zaslužiti. Čisto ničdrugega.

Zaključil bom s splošno opredelitvijo vprašanja javnega zdravstva, kako bi rekel, skoraj pod radarjem se je znašla v tem zakonu, ampak ne morem prehvaliti njenega pomena, in to je, da je v tem zakonu prvič javno zdravstvo opredeljeno tako, kot mora biti, torej kot spoj javnega financiranja, torej javne zdravstvene blagajne, v katero državljanke in državljani prispevamo svoj denar po zmožnosti, po zaslužku, zato da praviloma dobimo svojo zdravstveno oskrbo po potrebi, kolikor jo potrebujemo, kadar jo potrebujemo. In drugič, da se ta javna zdravstvena dejavnost izvaja samo v okviru javnih institucij – to so javne bolnišnice, javne ambulante. Zakaj je to tako zelo pomembno? Ker zdravstvo kot javno zdravstvo, kot solidarnostni sistem visoko kotira na vrednostnih lestvicah slovenskih državljank in državljanov. Celo najbolj glasni zagovorniki privatizacije zdravstva bodo začeli svoj argument in svojo propagando s tem, mi smo tudi za javno zdravstvo, ampak potem bodo nadaljevali z opredelitvijo, kako to javno zdravstvo razumejo. Ja, pa saj državljanke in državljani tam v zdravstveni blagajni zbiramo svoj denar, zdaj pa ta denar lahko spravimo do vseh mogočih zasebnikov. Ne, gospe in gospodje, to je mogoče javno financirano zdravstvo, ni pa to javno zdravstvo. Javno zdravstvo pomeni samo javno financiranje in javno izvajanje, javne bolnišnice, javne ambulante. In ta zakon že takoj na začetku to usmeritev, kako moramo razumeti zdravstveno oskrbo v tej državi, vpisuje v normativni okvir.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Kolega Kordiš, meni je prav žal, da niste upoštevali mojega dobronamernega nasveta, da ne porabite vsega časa. Predvidevanja vaše kolegice Sukič so se izkazala za resnična. Hkrati niste govorili o amandmaju, ampak ste šli zelo na široko. Jaz vas nisem ustavljala, tudi drugih ne bom, ampak s tem pač pokažete tudi spoštovanje do ostalih kolegov, ki bi želeli priti do besede. Ni se mi zdelo primerno to, kar ste naredili, ampak saj se vsi sami soočamo s svojimi dejanji.

Kolegica Sukič, izvolite, postopkovno.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Ja, saj ste ga že sami opomnili.

S svojim česnanjem je onemogočil povedati, kako nedopustno je, da se je AmCham znašla na odboru, ki je v spregi in pod nadzorom tuje države s povsem privatiziranim zdravstvenim sistemom in izraža skrb nad stanjem našega zdravstva in nam pripoveduje, da je zdravstvo gospodarska dejavnost. To je jasen znak, da morajo zvoniti vsi alarmi.

Ni mi bilo dopuščeno povedati, da je slovenski javni zdravstveni sistem oziroma krepitev javnega zdravstvenega sistema in razmejevanje med javnim in zasebnim v zdravstvu za Levico, za nas ključno. To je naš ključni cilj, zaradi tega so mnogi socialisti sploh vstopili v politiko in zaradi tega je Levica sploh šla med drugim v vladno koalicijo. Ni mi bilo dopuščeno povedati, da v oči zelo bode preobrazba zdravniških cehovskih organizacij iz nekdaj strokovnih združenj v praktično enoznačna lobistična združenja, ki se ne ukvarjajo prvenstveno z uvajanjem novih medicinskih tehnologij in razširjanjem znanja, ampak predvsem z vztrajno agitacijo za privatizacijo zdravstva in srditim branjenjem ekonomskih privilegijev dvoživkarstva in koncesionarstva, dveh temeljnih gradnikov na poti v privatizacijo ali, če hočete, v amerikanizacijo slovenskega zdravstva.

Torej ni mi bilo dopuščeno povedati, zakaj podpiram in pozdravljam napore koalicije in ta zakon, kajti, kot rečeno, ko smo stopili v vladno koalicijo smo se skupaj z ostalima koalicijskima partnericama trdno zavezali, da se bomo odločno postavili na stran javnega zdravstva, modernizirali upravljanje in organizacijo dela, ločili javno od zasebnega, kar danes počenjamo, ponovno vzpostavili red pri zaposlovanju zdravstvenih delavk in delavcev ter predvsem preprečili, kot sem že omenila, amerikanizacijo našega zdravstvenega sistema. Namreč Friedmanova doktrina free to choose absolutno v javnem zdravstvu nima kaj iskati. Naše javno zdravstvo je treba ubraniti in vse spoštovanje tej koaliciji, da smo končno na pravi poti.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

To sicer ni bilo postopkovno, ampak sem vam dovolila, da ste povedali glede na prejšnja izvajanja.

Zdaj pa ima besedo kolegica Iva Dimic, za njo dobi besedo kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, predsednica.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Zakonu, ki močno razburja slovensko javnost, ki deli slovensko javnost in ki deli naše zdravnike, v Novi Sloveniji nasprotujemo. Nasprotujemo, da ste vzeli zdravnike kot tiste sovražnike, ki so krivi za stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, niste pa pogledali, kaj se dogaja v ozadju. Na začetku vašega mandata je bilo obljubljeno, da boste začeli tam, kjer težave nastajajo, in to je v ZZZS. Očitno ste se od tega odmaknili in ste rekli, težave so pri slovenskih zdravnikih, pri tistih, ki delajo tudi v svojem prostem času, zato da ljudje pridejo do obravnave, do storitve. Bilo je rečeno, da se čakalne vrste zmanjšujejo in da takega priliva bolnikov zaradi demografije ni. Sama pokrivam tudi pododbor za rakava obolenja. Lahko rečem, da ko smo začeli dobra tri, štiri leta nazaj prvič govoriti, je bilo rakavih bolnikov okrog 15 tisoč na leto, zdaj smo na številki 17 in se to povečuje. Se pravi, že iz tega naslova prihaja več pacientov v sistem, že iz tega naslova, že zaradi te bolezni, kaj pa šele vse ostale druge bolezni, tako da pritisk in seveda splošno zdravje našega prebivalstva je na poti k temu, da potrebujemo vedno več zdravnikov.

Zakaj ste se odločili za pot, ko boste delili zdravnike na vaše in naše, na tiste, ki delajo v javnem sektorju, in tiste, ki delajo v zasebnem sektorju? Ne razumemo. Lahko rečem, da slabo delovanje javnega zdravstvenega sistema ni odvisno samo od zdravnikov, ampak predvsem od vodenja javne zdravstvene ustanove ali pa zdravstvenih ustanov. Lahko rečem, da omejevanje dela seveda nikoli ni obrodilo sadov. Govorite, pa tudi kolegica pred mano v postopkovnem, ki ni bil postopkovni, je rekla predsednica, govori o nekih zasebnikih. Pa dajmo povedati, spoštovana ministrica, ker ste danes z nami, boste povedali, koliko je tega zasebnega sektorja v Sloveniji. Smo na 3 %? In ponovno se vračam k temu, da bodo 3 % ogrozili 97 %. Nisem branik zasebnega, jaz želim imeti storitev na napotnico. Jaz želim prejeti obravnavo in dostop do zdravnika na napotnico takrat, ko jo potrebujem, ne čez pol leta.

Čakajočih je namreč vedno več. V zadnjega pol leta se je njihovo število povečalo za 10 %. Trenutno je vseh čakajočih že več kot 308 tisoč. Čakalne dobe pa so na dermatološki pregled, na primer na napotnico zelo hitro so čakali 170 dni, na magnetno resonanco pljučnih ven pa skoraj dvakrat dlje, 320 dni. In to vse z napotnico zelo hitro, pri kateri naj bi prišli na vrsto v 30 dneh, se pravi, da z napotnico redno lahko čakate še več in še dlje. Za endoprotezo kolena dve leti, za poseg na mandljih dve leti in pol, za operacijo obnosnih votlin tri leta in pol. Proti čemu se vi borite? Proti temu, da boste to skrajšali, ali proti temu, da boste to podaljšali? Ker predlog zakona, ki ga imamo danes, bo to še podaljšal. Na to vas opozarjajo vse zdravniške organizacije, na to vas opozarjajo nenazadnje tudi pacienti, pa tega ni tako slišati, ker seveda ne prihaja tako v medije in v javnost, in na to opozarjajo nenazadnje tudi Skupnost občin Slovenije, Slovensko zdravniško društvo in tako naprej. V Slovenskem zdravniškem društvu pravijo, da trenutni predlog zakona o zdravstveni dejavnosti neposredno ogroža kakovost, varnost in zanesljivost slovenskega zdravstvenega sistema. Omejevanje, kar prinaša ta zakon, kaznovanje in podobni principi nikakor ne prispevajo k temu, da bodo zdravniki delali več, žal pa tudi ne bolje. Kot sem že večkrat rekla, ste napovedali vojno, ampak ne vem, če niste v tej bitki sami sebi največji sovražnik. To se je pokazalo in spoštujem tudi javno povedano mnenje vašega poslanskega kolega.

In še nekaj, da greste kot koalicija mimo mnenja ministrice, saj se čudim, da je danes sploh tu, ker nima vaše podpore, obeh vaših ministrov, tako Boštjančiča, ministra za finance, kot ministrice za zdravje, da vi, koalicija, njih povozite … Ali niso oni tisti prvi, za katerimi vi stojite? Glede na pismo, ki smo ga prejeli, hvala, predsednica, glede na uradno pismo, ki je prišlo, moram reči, da ste povozili svoje ministre. Seveda pričakujem, če si kot minister povožen od lastne poslanske skupine, da odstopiš. Bomo videli, za kaj se bo odločila ministrica, ali bo sledila poslanski ali bo poslanska njej. To bo zanimivo spremljati tudi v prihodnje.

Naj še nekaj povem. Podprla bom amandma k 2. členu Poslanske skupine SD, podprla ga bom, zato ker vi ne služite ljudem in zdravstvenemu sistemu, vi služite ozadju. Mi vsi vemo, kaj je v ozadju priključitve železničarskega doma k državnim jaslim, mi vsi vemo, katera lokacija je to v Ljubljani. Mi tudi vemo, kdo je ustanovitelj tega doma, ampak že večkrat videno, tako so se znašle Križanke na neki drugi oziroma v solastništvu, tako se je znašel nenazadnje tudi študentski zdravstveni dom na Aškerčevi, pa je doktor Brecelj takrat to ubranil, pa ste ga vi tudi hoteli priklopiti, zdaj je železničarski dom. Kaj bo še potem? Ali boste vse počistili? Ne vem, res ne vem, kaj vas vodi k temu. Ali je to pohlep? Glede na včerajšnji zakon Nove Slovenije, ki ste ga zavrnili, nepoznavanje razmer na podeželju. Vi s tem zakonom umikate zdravnike stran od ljudi na podeželju, že z včerajšnjim, danes dokončno. Ravno me je klicala gospa iz Senožeč, kjer v prostorih, ki jih ima v lasti občina, deluje ambulanta, in da volontersko direktorica zdravstvenega doma opravlja dvakrat na teden tam službo, volontersko, ker ni načina, da bi si jo seveda plačala. Ta občina ne more obnoviti tistih prostorov, zato ker nima zaposlenega stalnega zdravnika. Mislim …

Mislim, da ste pokazali obraz, seveda, kot večkrat rečem, tudi mene in tudi vas, po njih delih jih boste spoznali. Jaz sem prepričana, da današnji zakon kaže na to, da se dejansko požvižgate, če lahko tako rečem, na mnenje lastne ministrice, na mnenje koalicijskih strank, se pravi, veliki ste, ampak tudi ta veličina včasih mine. Jaz sem tukaj že kar dolgo in sem že videla, kako so take velike stranke klavrno končale, žal, naredile pa veliko škode. Mislim, da ste na isti poti tudi vi.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Kolegica Lucija Tacer, imate besedo, in za njo kolega Ferenc Horváth.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, predsednica.

Preden začnem, ne vem, dva stavka. Res, to manipuliranje na račun podeželja, mi je prav grozno. Večina moje družine živi na podeželju in tak odnos, ki ga imajo s svojim zdravnikom v javnem zdravstvenem zavodu, bi mi tu v Ljubljani lahko samo sanjali o tem. Seveda vse občine nimajo iste situacije, razumem, da najlažje komunicirate v binarnosti, eni so za, drugi so proti, mi smo zdaj proti in iščete, zdaj danes smo kao proti zdravnikom, čeprav to sploh ni res in bom v nadaljevanju večkrat povedala, zakaj. Aja, proti podeželju smo. Kako privlačno, res, oh. Take populistične politike, saj verjamem, da bodo državljanke in državljani to zavrnili. Skratka, za ta zakon smo slišali od kolega Kordiša, da je miš, od Nove Slovenije smo slišali, da je vojna, tako da mislim, da smo ravno nekje na enem kompromisnem območju, ker seveda noben zakon, ki bi urejal področje, ki ima toliko interesov, ne bi šel skozi brez kritik.

Že od začetka volilne kampanje seveda mnogi, ki ste bili že prej v politiki, verjetno že desetletja, se pogovarjate o tem, kako rešiti naš zdravstveni sistem, kako krepiti javno zdravstvo. Takrat smo stalno govorili o tem, ja, tudi ko smo dobivali predloge od raznih ljudi, ki so želeli takrat kandidirati ali pa so mislili, da imajo rešitve, treba je razmejiti javno in zasebno, vsi smo bili najbolj pametni, treba je razmejiti, in smo ure in ure o tem razglabljali, danes pa imamo dejansko pred sabo rešitev. To je tako kot preferenčni glas, vsi smo za, dokler ni na papirju, ko pa je nekaj na papirju, se je pa težje strinjati, ampak ravno v to kislo jabolko smo zagrizli. Hvala ministrstvu in hvala predsednici Odbora za zdravstvo, da smo ta zakon pripeljali danes do te druge obravnave in potem bo tudi tretja in bomo glasovali o njem.

Pred sabo imamo 2. člen. Jaz tega amandmaja od SD ne podpiram, ker bi želel vnašati še eno anomalijo v sistem, ki jih ima že preveč in ga poskušamo regulirati. Ker pa govorimo o 2. členu, se moram odzvati na razprave glede potencialne ustavne spornosti, ker mislim, da je preveč lahkotno rečeno, da je Ustavno sodišče že dvakrat odločilo v prid koncesionarjem. Posebej ko gre za urejanje tako kompleksnih vprašanj, mislim, da je res potrebno pogledati, ali so bile te odločbe primerljive, v katerih delih so bile primerljive in kje morda ravno ta poskus poskuša odpraviti napake, ki so bile narejene v preteklosti.

Najprej bi se osredotočila na odločbo iz leta 2022, kjer so se na omejevanje dobička iz koncesijske dejavnosti pritožili lekarnarji. Tukaj bi rekla, da je bila res na žalost tudi to odločba, ki je bila izpostavljena v Odmevih in je Tamara Kozlovič dobro odgovorila. Ta je najmanj primerljiva situacija, o kateri se pogovarjamo danes. Zakaj? Ker lekarnarji ne morejo opravljati dejavnosti kot zasebniki. Sploh nimajo te možnosti. Torej če jim omejiš dobiček kot koncesionarjem, oni nimajo niti alternative, da bi opravljali dejavnost tako, da bi dobili dobiček. Zdravniki na drugi strani pa imajo to možnost. Tukaj gre za res neprimerljiv položaj, ko govorimo o tem, kako se posega v njihovo gospodarsko pobudo. Če imaš ti možnost reči, ne bom se ukvarjal s temi omejitvami države, jaz bom pač imel zasebno ambulanto in bom iz tega služil, je to čisto en drug položaj, kakor če te možnosti nimaš, potem ti pa še država omeji, da ne moreš služiti dobička iz tega primera. Jaz se res s to odločbo ne bi preveč ukvarjala, ker je položaj drugačen in iz tega ne moremo sklepati, da bo Ustavno sodišče podobno odločilo v primeru omejevanja dobička koncesionarjev, ki so zdravniki ali zobozdravniki.

Bolj primerljiva je odločba, ki je bila izdana, mislim, da leta 2018. Če bom našla prvo stran. Aha, tu. Tukaj je pa dejansko šlo za pritožbo zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov in je bilo odločanje v smeri, da je omejitev razpolaganja z dobičkom prekomeren poseg, izvotlitev pravice do gospodarske pobude. Takrat, to je bilo sicer zdaj že pred sedmimi leti, 2018, je Ustavno sodišče stalo za tem. Dejstvo je, da v tem primeru, ko so se pritožili zasebni zdravniki in zobozdravniki, Državni zbor sploh ni dal odziva, torej sploh ni obrazložil, zakaj zagovarja zakonsko ureditev, ki jo je sprejel. To zagotovo ni dobro izhodišče na Ustavnem sodišču, ker Ustavno sodišče gleda argumente na eni strani, argumente na drugi. Vlada se je odzvala v tem primeru. Poleg tega je tudi samo Ustavno sodišče povedalo, da so bile določbe slabo obrazložene. To sta dva zelo pomembna kriterija, ker Ustavno sodišče gleda. Okej, prišlo je do posega. Ali je ta poseg sorazmeren? Da je poseg sploh lahko sorazmeren, mora biti dobro obrazložen, kar je prav, seveda, ker ko mi posegamo v katerekoli pravice, ki jih imamo po ustavi, če država v njih posega, mora zelo jasno povedati, kaj je javni interes in zakaj je ta način posega še sorazmeren, torej ni prekomeren, in mislim, da smo ravno v tem členu naredili domačo nalogo.

Obrazložitev je na osmih straneh. Večkrat se dotika ravno vprašanja, zakaj je v tem primeru omejitev razpolaganja samo dobička iz koncesijske dejavnosti, seveda ne iz tržne dejavnosti, ki jo opravlja koncesionar, zakaj mora biti porabljena na določen način. Niti ne to, da je ne sme imeti, samo presežek prihodkov nad odhodki mora uporabiti za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti, to je isto, kot je bilo v tistem členu, ki ga je presojalo Ustavno sodišče, zdaj pa je že sam člen bolj razčlenjen. Piše: »/…/ in sicer za investicije v prostore in opremo (z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave), stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja ter plač zaposlenih, za tekoče stroške poslovanja.« Torej bolj razčlenjuje, kaj so tisti nameni, za katere naj se uporablja. Kar pa se mi zdi še bolj pomembno, opredeljuje, zakaj je v javnem interesu, da se namensko zbrana sredstva, sredstva, zbrana za to, da v državi lahko zasledujemo pravico do zdravstvenega varstva, vlagajo v ta sistem in da se te kapacitete in kadre, ki to izvajajo, krepi z dobičkom, ki je vse pohvale vreden, če ga koncesionar dobi.

Še en vidik, ki se mi zdi pomemben z vidika sorazmernosti in je tudi v obrazložitvi je pa še ta. Omejimo, kam lahko koncesionar, če dobi dobiček iz tega javnega dela, investira svoja sredstva, hkrati pa izpostavljamo, da tovrstno reinvestiranje v prostor, opremo in kader koncesionarju omogoča večjo strokovnost, kakovost in varnost opravljanja zdravstvene dejavnosti tudi v delu, ki ni koncesijski, temveč popolnoma tržni. Predlagatelj meni, da je ukrep / nerazumljivo/ in zaradi tega sorazmeren. Seveda, če investiraš, mi smo rekli, okej, naredil si dobiček iz javnega dela, zato ker si bolj učinkovit, super, ampak želimo, da ta denar investiraš v tiste kapacitete, ki izvajajo ta javni del. To je omejitev, ampak sorazmerna je zato, ker lahko imaš dobiček in ga investiraš v svoje kapacitete, hkrati pa te kapacitete lahko celo uporabljaš potem za tržno dejavnost.

Jaz mislim, da smo tukaj res bili zelo previdni, da ni kar pavšalen poseg, dobička ne sme biti, ampak da je omejitev, kaj se s tem dobičkom, ki pride iz javnih sredstev, lahko dela, da se še naprej krepi javno zdravstvo, hkrati omogoča ravno to, če se je samoiniciativno prijavil za to, da bo izvajal koncesijo, da pač te zadeve, ki jih vzdržuje z javnim denarjem, lahko potem, če to ni v škodo, ker dela javne storitve, uporablja tudi, ko dela tržno. Meni se zdi to en zelo pogumen način, kako se regulira tako javni del koncesijske dejavnosti kot tisti tržni del, ki ga lahko tudi zasebni zdravnik opravlja.

S tega vidika mislim, da nam je tudi pismo, ki je bilo poslano, sicer dalo misliti, smo premislili. Mislim, da smo mnogi še enkrat zato prebrali. Pozdravljamo različna mnenja. Jaz vidim, da nekaterim dolgotrajnim politikom je zdaj tako grozno čudno, da se mogoče kolega Gregorič in jaz ne strinjava, ampak midva si oba želiva močen zdravstveni sistem. Ja, včasih ne pridemo vsi na isto valovno dolžino, pomembno je pa, da se večinsko strinjamo in potem tisti posamezniki kdaj pač tudi rečemo, v redu, tukaj ne morem popustiti. Razumem, kakšna je večina, vem pa, da v prihodnosti, ko bo ena tema zame tako grozno pomembna, bom tudi jaz dopustil drugim drugo mnenje, ampak pač ne bom kompletno rušil same zadeve. Meni se to zdi zrela politika, vidim pa, da je nekaterim izjemno nenavadna.

Jaz bom podprla ta zakon in člen, o katerem govorimo, amandma Socialnih demokratov pa ne.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Ferenc Horváth, imate besedo. Izvolite.

FERENC HORVÁTH (PS IMNS): Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, spoštovani kolegice in kolegi! Mindenkit sok szeretettel köszöntök! Un cordiale saluto a tutti!

Najprej bi rad povedal to, da imamo pred sabo zakon, ki razdvaja, ni nič nenavadnega, saj je v slovenski politiki malo vprašanj, pri katerih se nekako uspemo združiti oziroma imeti podobno razmišljanje. Včasih še o tem nismo složni, ali je trenutno noč ali dan. Mislim, da smo globalno lahko ponosni na naš javni zdravstveni sistem, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki jih seveda ima, deluje dobro in je dostopen vsem. Mislim, da je to res velika vrednota, ki smo jo uspeli tudi v 21. stoletju ohraniti.

Sam kot pacient in laik vidim enega največjih problemov v tem našem javnem zdravstvenem sistemu, kar se tiče čakalnih vrst. Spremembe tega zakona pa me nekako niso prepričale, da bi se število čakalnih vrst zmanjšalo, zato tudi nisem naklonjen podpori tega zakona. Če pogledamo številke, potem lahko ugotovimo, da se je v preteklih letih povečalo število zaposlenih, povečalo se je verjetno tudi število pacientov, zmanjšalo se je število posegov, ki so se dogajali, teh je bilo celo za 10 tisoč na leto manj kot pred covidom. Verjetno v sedanjem sistemu res obstajajo zdravniki, tako kot v vsakem sistemu obstajajo ljudje, ki malo izkoriščajo sistem, ampak zaradi tega verjetno oziroma sem prepričan, da vseh zdravnikov ne bi smeli metati v isti koš, jih dejansko imenovati dvoživke in tako naprej. Meni se osebno zdi to žaljivo. Prepričan sem tudi, da obstaja sistem za nadzor že sedaj, da se tiste, ki ne delajo v skladu z zakonom in etičnim kodeksom, verjetno lahko tudi sedaj pokliče na odgovornost. Vprašanje boja med javnim in zasebnim sistemom v tem državnem zboru v tem mandatu poteka zdaj že na več področjih. Odločitve, ki smo jih sprejeli, me do zdaj nekako niso prepričale, da so bile takšne, ki bi bile zelo učinkovite, predvsem pa ne z vidika državljanov. Mislim, da moramo mi nekako zastopati interese državljanov.

Nisem prepričan, da enega izmed problemov našega javnega zdravstva predstavlja samo financiranje oziroma način financiranja, in sicer tudi sistem financiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V regionalnem časopisu sem prejšnji teden prebral, da je Splošna bolnišnica Murska Sobota preteklo leto zaključila z izgubo, zato ker se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje naj ne bi uspela dogovoriti za večji obseg programa. Seveda razumem, da so sredstva omejena, vendar pa se tudi vprašam, ali so potem interesi pacientov ali interesi kapitala ali v tem primeru zavarovalnice bolj pomembni. Če ti podatki držijo, potem naj bi imela zavarovalnica več deset milijonov evrov prihodka nad odhodki, torej presežek prihodka nad odhodki. To pomeni, da bi bila sredstva načeloma na razpolago, da se prerazporedijo oziroma da se programi povečajo. Zakaj je to pomembno? Ker če v regionalni bolnišnici, kot je Murska Sobota, ni dovolj programa oziroma program ni dovolj obsežen, to pomeni, da morajo pacienti iz Prekmurja odhajati v druge bolnišnice, če se želijo zdraviti, kar se mi zdi nedopustno že s stroškovnega vidika. Da po drugi strani ne omenjam človeškega vidika.

Nenazadnje smemo povedati, da je Prekmurje po vseh kazalnikih dejansko na repu, kar se zdravstva tiče, z vidika tega, da imamo največ obolelih, starajoče prebivalstvo tudi pomeni večjo umrljivost. Prezgodnja umrljivost je bila v letu 2023 najvišja prav v prekmurski regiji, kakor tudi število hospitaliziranih. Jaz mislim, da bi v takšnih primerih še posebej morali biti pozorni na to, da ima seveda vsaka regija svoje specifike. Vsi si želimo oziroma imamo neko skrb za to, da smo zdravstveno oskrbljeni in preskrbljeni, vendar bi verjetno tudi zdravstvena zavarovalnica morala marsikatero odločitev pretehtati in odločati bolj z vidika tudi pacientov.

Jaz sem absolutno zagovornik javnega zdravstvenega sistema, ki je dostopen vsem. Seveda pa želim, da je zdravstveni sistem, ne glede na to, ali je delno v javnem, delno pa v nekem zasebnem sistemu ali pri koncesionarjih ali kakorkoli to imenujemo, dostopen vsem ljudem, da se bodo čakalne vrste zmanjševale, ker mislim, da bi to morala biti naša naloga. Jaz tega zakona v tej obliki, kljub temu da je zakon v globalu dobro zapisan, ampak ima neke pomanjkljivosti, vsaj z mojega vidika, ki bi lahko naredile s sprejetjem tudi nepopravljive ali težko popravljive napake, ne bom podprl. S tem bom tudi nekako končal, da bom še prepustil besedo svojemu poslanskemu kolegu, če se bo želel prijaviti, ker v naši poslanski skupini imamo urejene zadeve.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Ja, je interes. Torej vas ponovno prosim za prijave.

Aha, zdaj pa imamo prijavljenih kar 12 razpravljavcev. Prvi bo razpravljal kolega Uroš Brežan, za njim kolega Predrag Baković.

Izvolite.

UROŠ BREŽAN (PS Svoboda): Hvala, predsednica.

Spoštovana ministrica, ekipa, kolegice in kolegi, lep pozdrav!

Kvalitetna in pravočasna zdravstvena oskrba je tisto, kar nam mora vedno biti pred očmi, ko se ukvarjamo s sistemom kot celoto. Danes je gotovo za to priložnost. To posledično pomeni, da moramo imeti vedno pred očmi pacienta, se pravi tisti tistega, ki potrebuje zdravstveno oskrbo. Sam mislim, da se je skozi proces priprave zakona tako na ministrstvu, v javni razpravi, z delom na odboru prišlo do rešitev, ki gredo v smeri večje transparentnosti, tako kompleksen sistem, kot je tak, večjo transparentnost gotovo potrebuje. Sam ne bom rekel, da zelo dobro poznam ta sistem, kot dolgoletni župan pa sem se ukvarjal predvsem s primarno ravnjo, z zdravstvenim domom in s tistim, kar so odgovorne zagotavljati občine. Moram reči, da nisem najbolj zadovoljen s tem, da se Tolmin v tem kontekstu v zadnjem času pojavlja tako pogosto na naslovnicah različnih medijev, ker je žal tako, da takrat, ko se dogaja nekaj, kar ni najboljše, takrat se pridobi tudi pozornost javnosti.

Najprej se je ta zgodba začela s tem, da je v Tolminu dalo odpoved kar nekaj dolgoletnih zdravnikov. V Zdravstvenem domu Tolmin je 11 splošnih ambulant, ki pokriva tri občine v Posočju – Bovec, Tolmin in Kobarid, dobrih 18 tisoč občanov in občank je na tem področju, seveda v času poletne turistične sezone pa še najmanj toliko obiskovalcev, ki nujno potrebujejo tudi zdravstveno oskrbo, predvsem pa nujno medicinsko pomoč. Tu je treba zelo jasno povedati, te odpovedi zdravnikov niso posledica Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga v tem trenutku obravnavamo, tudi niso posledica dela prejšnjega vodstva občine, ampak ne glede na to, v Tolminu, na Tolminskem, v Posočju je več kot 3 tisoč pacientov, pacientk ostalo brez zdravnika. Posledica tega je tudi to, da se je seveda zatresel tudi sistem nujne medicinske pomoči, kajti tudi splošni zdravniki so vključeni v ta del. Vsi vemo, ki smo se količkaj ukvarjali z zdravstvom, da je bilo v zadnjih letih to prerešetano z različnimi praksami. Nujna medicinska pomoč pri nas na podeželju se je v veliki meri zagotavljala tudi z delom prek espejev. Mimo tega smo vsi bolj ali manj gledali, tako oblast z nacionalne ravni kot lokalci, ker je bilo to preprosto na nek način učinkovito, ker je bilo to tisto, kar je zagotavljalo fleksibilnost in oskrbo prebivalkam in prebivalcem.

Jaz se strinjam, da tak sistem ni pravi, to smo v novem zakonu tudi zapisali. Hkrati pa, ker se zavedamo, da je tak sistem velik, obsežen in ga je težko obračati in spreminjati v enem dnevu, smo v zakon zapisali tudi prehodno obdobje za podobne prakse. Napisali smo, da bo prehodno obdobje enega leta. Kaj se je potem zgodilo? Potem smo na Tolminskem oziroma v Zdravstvenem domu Tolmin dobili inšpekcijo, ki je seveda tako prakso prepovedala takoj. Jaz mislim, da bi morali vsi akterji v zdravstvenem sistemu imeti pred očmi tisto, kar sem povedal na začetku, se pravi kvalitetno in pravočasno zdravstveno oskrbo. Pacient bi moral biti na prvem mestu. Sistem, ki je tako kompleksen in pomemben, ki v bistvu v vsakem trenutku lahko odloča o življenju vsakega od nas, mora imeti čas, da se prilagodi. Zato moram reči, da se mi taka praksa zdi zelo težko sprejemljiva in razumljiva. Razumem pa, da je sistem kompleksen, da ga je težko upravljati in moram reči, da cenim delo, ki je bilo opravljeno v tem času priprave zakona. Kompleksnost tega sistema nenazadnje kaže tudi komunikacija v zadnjem času, kjer se vidi, da imamo lahko tudi ljudje na isti strani političnega spektra različne poglede in različna stališča. Kot pa sem rekel, zdi se mi, da bi morali vedno in vsi imeti pred sabo tisto, kar ta sistem zagotavlja, se pravi zdravje ljudi.

S tega vidika imam pri današnji razpravi in pri tem zakonu na koncu sam en velik vprašaj.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Predrag Baković, imate besedo, in za njim kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Kolegice in kolegi!

Cilj tega zakona, ki je danes pred nami, je seveda okrepiti, okrepiti javno zdravstveno mrežo, in to v okoliščinah, ki so težke, torej kar se tiče omejenih virov, kar se tiče kadrovske problematike, dolgih čakalnih vrst in tako naprej. Da nekako se fokusiram na 2. člen, ki smo ga v Poslanski skupini Socialnih demokratov amandmirali. Najprej bi se morda zahvalil tukaj tudi kolegici Ivi, ki je nekako napovedala, da bo podprla ta amandma, seveda morda tudi kdo drug iz opozicije ali tudi iz koalicije. Za kaj gre? Gre za to, da poskušamo s spremembo tega amandmaja zagotavljati, da se med izvajalci javne zdravstvene službe ohranijo ali pa ostanejo tudi drugi zavodi, ki jo trenutno opravljajo, vendar nekako Republika Slovenija ni njihov neposredni ustanovitelj. S to spremembo amandmaja se pravzaprav krog možnih zdravstvenih zavodov, ki so del javne zdravstvene službe, še dodatno oži v izogib dvomom in nepredvidljivim in nejasnim posledicam, ki lahko sledijo. Dopušča se splošna možnost, da pravni subjekti, ki so v izključni lasti Republike Slovenije, samostojno ustanovijo zavod, ki bi opravljal zdravstveno dejavnost kot del javne službe oziroma mreže, z vsemi obveznostmi in z vsemi omejitvami, ki veljajo za te izvajalce, v ključno s predlaganim nepridobitnim modelom poslovanja.

Konkretni primer, ki je bil omenjen, torej primer Železniškega zdravstvenega doma, ki v času sprejemanja tega zakona opravlja javno zdravstveno službo na nepridobiten način, hkrati pa je edini ustanovitelj podjetja, katerega edini lastnik je Republika Slovenija, seveda zajet mednje. Krog potencialnih subjektov, ki bi lahko izvajali tako dejavnost oziroma bili vključeni v javno zdravstveno mrežo, je s spremenjenim amandmajem dodatno zožen, ne izključuje pa drugih tovrstnih zavodov. Omejitev na stoodstotnost ustanoviteljskih pravic Republike Slovenije, četudi posrednih, pomeni zadostno varovalko med mešanjem javnih in zasebnih sredstev ter zagotavljanjem vračanja presežkov kapacitete javne zdravstvene službe in tudi njeno krepitvijo. Naj tukaj poudarim, niti po konkretno opisanem niti po uveljavitvi tega zakona o ustanovljenem zavodu še vedno ne bi bilo samodejno zagotovljeno izvajanje javne službe, torej mrežo javne zdravstvene službe se določa in prilagaja skladno s tem zakonom, predlaganimi spremembami, in seveda v smislu 4., 5. in 6. člena veljavnega Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Torej za vsak tak zavod bo od uveljavitve tega zakona obstajala možnost, da se njegove kapacitete ustrezno umestijo v mrežo javne zdravstvene službe. Ta amandma zagotavlja, da se tak zavod, ki je seveda v posrednem, izključnem ustanoviteljstvu Republike Slovenije, v smislu tega zakona obravnava kot javni zavod. Ker je cilj tega zakona okrepiti javno zdravstveno mrežo, kot sem povedal že na začetku, torej v okoliščinah omejenih virov, pomanjkanja kadrov, splošno znane problematike dolgih čakalnih dob, nekako predlagatelji, torej Poslanska skupina Socialnih demokratov, ocenjujemo za povsem smiselno, da se ob prvi vzpostavitvi mreže vanjo ustrezno umestijo tudi kapacitete Železniškega zdravstvenega doma in njegovih 130 sodelavcev, ki skrbijo za več kot 22 tisoč pacientov v različnih krajih. Onemogočanje vključitve takega izvajalca v mrežo bi bilo v danih okoliščinah neracionalno, v nasprotju z osnovnim ciljem tega zakona, ki je torej, še enkrat ponavljam, okrepiti javno zdravstveno službo. Ne želimo, da bi zgolj posrednost ustanoviteljskega razmerja zdaj ali pa v prihodnosti omejila možnost, da se javno mrežo okrepi z izvajalci, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje, ki jih od njih zahtevajo zakon in drugi predpisi, zato seveda tudi ne želimo preprečiti novim izvajalcem, zlasti če sprejmejo obveze in omejitve javne službe iz tega predloga zakona, kot so na primer nepridobitnost poslovanja in vlaganje presežkov v skladu s tem predlogom zakona.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pomembno je, da v tem trenutku, ko drugi subjekti v posredni državni lasti nimajo zadržkov do tržne in pridobitne dejavnosti v zdravstvu, v konkretnem primeru pa je govora o izvajalcu, ki že posluje na način, ki ga predvidevajo zakonske spremembe, hkrati pa koncepta nepridobitne službe ne vidijo kot ovire za novo delovanje, na tem mestu polagam na srce vsem ostalim, da se nam ta amandma zdi še kako smiseln, kajti s tem bomo okrepili javno mrežo. Seveda se zahvaljujem vsem kolegicam in kolegom, ki boste ocenili, da je ta amandma ustrezen in primeren za vašo podporo.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Jožef Horvat, imate besedo, za njim pa kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovana ministrica s sodelavkami, dragi kolegice in kolegi!

Na mizi je najprej amandma k 2. členu kolegov iz SD, ki je vreden razmisleka, razmislek gre v tej smeri, ohranimo tisto, kar dobro deluje, dobro deluje celo v glavnem mestu, zato bo ta amandma tudi vreden ne samo mojega razmisleka, ampak tudi moje podpore. Vlada se reševanja zdravstva loteva z zakoni, ki v družbi in širši strokovni javnosti niso najbolje sprejeti. Trudim se izbirati diplomatske besede. Niso najbolje sprejeti. Lahko zavzamemo stališče, da se odpor dogaja, ker nihče ne mara ali noče sprememb, a prav gotovo je odpor tudi posledica nezaupanja zaradi negotove dostopnosti zdravstva, ki jo lahko vsak nedomišljen poseg nemudoma še oteži.

Nova Slovenija za zdravstveni sistem ponuja dodelan program z ukrepi, ki so v strokovni javnosti pridobili podporo. Je edina stranka, ki ponuja celovito rešitev skozi štiri korake. Prvi je vzpostavitev zaupanja in spoštovanja med vsemi, ki sooblikujejo zdravstvo, od osebja do bolnikov in odločevalcev. Treba je ustaviti napade na zdravniško stroko ter uvajanje sprememb brez širšega konsenza. Drugi korak je takojšnje aktiviranje vseh razpoložljivih izvajalcev zdravstvenih storitev, da nemudoma skrajšajo nedopustne čakalne dobe. Nedopustne čakalne vrste. Nedopustne! Zato že četrtič vlagamo spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V tretjem koraku sledi učinkovitejša organizacijo dela. Z učinkovitejšo organizacijo dela bi se povečalo število zdravstvenih storitev, kar bi skrajšalo čakalne vrste. V ta korak sodi tudi sprememba upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V zadnjem, četrtem koraku, pa načrtujemo ureditev sobivanja javnega in zasebnega zdravstva v okviru jasnih pristojnosti in odgovornosti. Te štiri korake bomo realizirali, če nam bodo volivci zaupali vodenje države.

Za spremembe je potrebno zaupanje med sodelujočimi. Z opisano sistemsko ureditvijo se omejuje tudi korupcija, do katere imamo krščanski demokrati ničelno toleranco. Kritični smo do neučinkovitosti v zdravstvu. Zavzemamo se za preglednost in odgovornost pri porabi javnega denarja, veliko ga je in dovolj ga je. Podpiramo prizadevanja za večjo kakovost v zdravstvu, digitalizacijo zdravstvenega sistema in odpravo nesmiselnih administrativnih ovir oziroma administrativnega pekla. Obsojamo napade na zdravstvene delavce, zato predlagamo, da se takšno nasilje obravnava kot kaznivo dejanje. Spremembe v zdravstvu se lahko začnejo uvajati takrat, ko se med vsemi sodelujočimi vzpostavi zaupanje. Spremembe na silo ne delujejo, namesto tega doživijo odpor in nasprotovanje. Zato naj bo ta zapis, ta moja razprava, zadnji klic in poziv k resnemu razmisleku, če so vladni načrti resnično v korist slovenskega bolnika oziroma družbe kot celote.

Kaj imamo danes na mizi oziroma zadnje mesece oziroma tedne, da bo slovenska javnost seznanjena, bom rekel, s fizičnim volumnom zakonske materije? Na eni strani imamo 40 strani členov Zakona o zdravstveni dejavnosti. 40 strani! V drugi obravnavi na Odboru za zdravstvo smo dobili 43 strani amandmajev. Isti dan, ko smo o amandmajih glasovali, smo dobili še 38 strani sprememb teh amandmajev. Poslanka in poslanec, ki želi resno razpravljati in glasovati po svoji vesti, ima torej 40 strani osnovnega zakona, 43 strani amandmajev in 38 strani sprememb teh amandmajev. Če je kdo to sposoben sprocesirati, mu jaz lahko samo čestitam, če pa ne, pa je glasovalni stroj. To pa je največje ponižanje za človeka, za poslanko, poslanca.

Zakaj sem govoril o tem, da moramo prenehati z brutalnimi napadi na zdravniško osebje, na zdravnike? Ne morem se pač znebiti tega občutka, vladajoči ste prek svojih medijskih kanalov dodobra zastrupili slovensko javnost. Ja, imate jo na svoji strani, ko kritizirate zdravništvo, res. Tukaj slišimo v dvorani in nihče ne skoči v zrak, ko zdravništvo imenujete za živali. Ja, dvoživke, paraziti so živali. Dvoživke, amfibiorum, paraziti, parasites. To so živali. Ne, zdravniki, zdravniško osebje so zlata vredni ljudje, skrbijo za naše zdravje. Preden bi se sploh začeli pogovarjati o kakršnihkoli reformnih zakonih, moramo najprej postaviti bolnika, ki išče zdravje, pacienta, v središče naših razprav. Pacient mora biti v središču, ne pa, ja, bom ponovil, sveta vojna proti zdravništvu.

Če smo pravna država, kolegice in kolegi, pred kratkim oziroma 29. januarja letos je Vrhovno sodišče nekaj povedalo o espejih, ki delajo v zasebnih klinikah, če hočete. In kaj je povedalo? Postavilo se je na stran espejev v skladu z ustavo, kjer je gospodarska pobuda svobodna. Kar preberite odločitev Vrhovnega sodišča. Najbrž, ampak samo špekuliram, je ta odločitev Vrhovnega sodišča spodbudila tudi tukaj prisotno spoštovano gospo ministrico in ministra za finance, ki razume, kaj je gospodarska pobuda, da sta napisala pismo predsednici Odbora za zdravstvo. Kako naj se zdaj vzpostavi tukaj med nami zaupanje? Zelo težko. Na eni strani dva ključna ministra, ko gre za zdravstveno reformo, opozarjata poslanke in poslance, potem uvodna razprava spoštovanega kolega Gregoriča in tako dalje, in tako dalje. Da ne govorim o pismu približno, lahko bi rekli, polovice zdravnikov ali pa več kot polovice zdravnikov, okrog 4 tisoč jih je menda podpisalo pismo, ki smo ga vsi dobili. Lahko ga vsak prebere. To ni 10 %, to je 50 % zdravnikov, ki opozarja na nedoslednosti tega zakona. Prvi sem za to, da se zadeve uredijo, ampak prosim, ne na tak način, da se z nekimi administrativnimi ukrepi umetno skrajšajo čakalne vrste.

Do tega trenutka, do danes nihče ni demantiral prispevka, ki je bil včeraj objavljen v medijih z naslovom Za ministrico vsi podatki, za javnost le tretjina. Kaj pa govorijo ti podatki? Govorijo o čakalnih vrstah. Podatki za javnost in podatki za ministrico, pogledamo razlike, in te razlike niso zanemarljive. Zadnja javna objava NIJZ v marcu ta mesec: vseh čakajočih 322 tisoč 653, od tega nedopustno dolgo 75 tisoč 799. Podatki NIJZ za ministrstvo: vseh čakajočih 856 tisoč, od tega nedopustno dolgo 260 tisoč. Po mojem vedenju do tega trenutka ne vlada ne ministrstvo teh podatkov, tega prispevka nista demantirala oziroma v skladu z zakonodajo zahtevala popravka. Dokler ne bomo pacienta postavili v osredje, v center, v središče naših razprav, do takrat ne bomo dosegli neke prave reforme, ki si jo naši državljani zaslužijo, ker si zaslužijo dostopno in kakovostno zdravstvo.

Vračam se k sodbi Vrhovnega sodišča, ker tukaj se spet ne morem znebiti občutka, da je bil FURS zlorabljen, ker je šel v davčne preglede v zasebne zdravstvene institucije. Vrhovno sodišče je povedalo to, na podlagi česar lahko zaključimo, in sicer na podlagi predstavljene sodbe, ki si jo lahko preberete, nimam časa, da berem vse, niti te ključne točke, da ni nič narobe, če zdravniki kot samostojni podjetniki sklenejo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zasebnimi medicinskimi centri. Spet bo morda kdo rekel, da Nova Slovenija zagovarja privatizacijo zdravstva. Ni res, že stokrat smo povedali, da zagovarjamo javno zdravstvo, se pa razume, kaj po našem razumevanju sestavlja mrežo institucij, ki izvajajo zdravstvene storitve. Mi tudi nikomur ne bomo rekli žival oziroma amfibija. Status samostojnega podjetnika je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah in pomeni samostojno opravljanje dejavnosti na trgu. Zaradi tega menim, da je nastopil čas, da FURS vsem tistim, pri katerih je izdal sklepe o uvedbi davčnega pregleda, sedaj izda sklepe o ustavitvi postopka, se vsem udeleženim opraviči za nepravilno postopanje ter jim povrne vse stroške, ki so jih imeli zaradi neupravičeno uvedenih davčnih pregledov. FURS je bil zlorabljen s strani politike. Ne morem se znebiti tega občutka. Če smo za pravno državo, potem dajmo obravnavati to sodbo, razsodbo Vrhovnega sodišča z datumom 29. 1. 2025.

Za konec še moje razmišljanje o tem, da FURS ne sme biti organ, ki se ga lahko uporabi ali celo zlorabi za doseganje določenih političnih točk, kot je to danes zatiranje zasebnega zdravstva in kaznovanje pridnih zdravnikov, ki želijo delati več. Predlagatelje, predvsem pa zagovornike tega zakona bi vprašal. Kako bi vi postopali, če bi bili zdravniki v javni bolnišnici in bi zelo bolnega pacienta naročili na pregled ali poseg čez tri leta? Kako bi postopali? Ta pacient bi v joku prosil, če lahko pride prej na vrsto oziroma naj mu poveste, kje bi prišel prej na vrsto, saj ima samo eno življenje, ker ima družino, za katero skrbi, in da želi še živeti. Ali bi mu hladno odgovorili, vidimo se čez tri leta, ali pa bi mu povedali, da v tem in tem zasebnem medicinskem centru lahko poskuša in pride na vrsto v enem tednu? Kaj bi izbrali vi, če bi bili pacient? Če želite vse podržaviti, potem samo pomeni, da zagovarjate korupcijo – več države, več korupcije. Povejte mi primere v zasebni instituciji, naj bo deoo, katerikoli, ne v zdravstvu, kjerkoli, kjer najdete kakšne dramatične, drastične primere korupcije, najdete pa jih veliko v velikih državnih institucijah, zdravstvenih institucijah. To je problem, tega bi se pravzaprav morali najprej lotiti. In nikome ništa, kot se nepravilno slovensko reče, da je kumulativna izguba slovenskih bolnišnic presegla že četrt milijarde evrov. Nikome ništa.

Kot sem povedal, amandma kolegov iz SD bom podprl, zakona pa nikakor ne.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Replika, izvolite, kolegica Tacer.

/ oglašanje iz dvorane/ Pa saj replika ne pomeni, da morate izrecno povedati ime in priimek poslanca, verjetno se nanaša na njeno razpravo, bo razložila zdaj, v kateri del njene razprave.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Absolutno bom razložila, ja. Hvala, predsednica.

Večkrat smo bili naslovljeni tisti, ki podpiramo zakon, in kar veliko grobih stvari nam je bilo očitanih. Eno izmed njih, da gremo v vojno z zdravniki, kar ostro zavračam in apeliram, da tiste, ki bodo to ponavljali, naj bodo konkretni, kdo je kaj rekel. Jaz nikoli nisem rekla karkoli slabega o naših zdravnikih in zdravstvenem osebju, ker se zelo dobro zavedam, kaj oni pomenijo za našo družbo, ravno zaradi tega želimo urediti razmere, da tisti, ki delajo predano, bodo za to tudi nagrajeni. In tukaj pridemo na naslednjo zadevo, ki ni resnična, kar je rekel gospod Horvat, da želimo preprečiti tistim zdravnikom, ki želijo delati več, da lahko delajo več. To ni res. Ravno zato dajemo možnost davčno bolj ugodnih podjemnih pogodb za tiste, ki želijo delati več, v svojem matičnem javnem zdravstvenem zavodu. Gospod je rekel: če zagovarjate državo, zagovarjate korupcijo. / oglašanje iz dvorane/ To ste rekli, poglejte na magnetogram, jaz sem si to zapisala in sem zgrožena. Ja, jaz zagovarjam državo Republiko Slovenijo in mislim, da moramo krepiti njene javne institucije. To izvajanje me je zelo šokiralo.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, postopkovno. Izvolite, kolega Horvat.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa predsednica.

To je bila zloraba replike. Morate pa res poslušati, kaj sem povedal. Povedal sem: če zagovarjate državno zdravstvo, več države v zdravstvu, potem zagovarjate več korupcije, ker v državnih sistemih imamo korupcijo, v zasebnih je nimamo. / oglašanje iz dvorane/ To ste zlorabili, ker ste tako hoteli. Sicer pa je bila vaša replika popolnoma mimo.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa. Tudi to ni bil zdaj postopkovni predlog. Korupcija je prisotna kar vsepovsod, kolega Horvat, lahko tudi kdaj v kakšnem drugačnem razmerju še.

Dobro, zdaj pa ima besedo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi!

Mogoče je res korupcija prisotna, ampak mi tukaj stremimo vsi k temu, da bi jo izkoreninili. Danes imamo enega najpomembnejših zakonov tega mandata na mizi Državnega zbora, zakon, ki bo odločal o številnih državljankah in državljanih Republike Slovenije. Vesel sem, da smo dobili vsi na mizo pismo ministrice za zdravstvo in ministra za finance, kajti njuni pomisleki so upravičeni, tudi dvomi, kajti kdor ne dvomi, nima človeškega čuta. To je eden takih pomembnih zakonov, da ne moremo kar navijaško sprejemati odločitev, kajti tudi kritike so dovoljene in na mestu. Jaz bi bil tukaj zelo previden. Danes smo večkrat slišali, da je mogoče zakon tudi ustavno sporen. Vsi vemo, da je nad Ustavnim sodiščem zgolj modro nebo in mogoče bo ta zakon prišel pred ustavne sodnike, oni bodo seveda o tem odločali, mi smo pa danes tukaj, da potrdimo, ali se s tem strinjamo ali ne.

Če se vrnem nazaj k razpravi, kar so rekli moji kolegi pred mano o našem amandmaju. Kolegica Lucija Tacer je prej izrazila, da je to anomalija. Jaz se nikakor s tem ne morem strinjati, kajti bistvena razlika tega zdravstvenega doma od vseh ostalih je, da je ustanovitelj zgolj podjetje v državni lasti. Vse ostale naloge, ta zdravstveni dom deluje kot vsi ostali v državi. Jaz bi bil tukaj zelo previden, zato sem tudi vesel kolegov iz Nove Sloveni in, upam, tudi širše, da bodo ta amandma podprli, kajti tukaj gre za ljudi in ne moremo kar tako pavšalno zanemariti določenega dela. Konec koncev je Upravno sodišče odločilo, da je to zavod s pravico javnosti. Tukaj moramo vedeti, da bi tudi koncesije to leto potekle, če jih ne bi z interventnimi zakoni podaljšali do marca 2026. Zato smo tukaj Socialni demokrati previdni, kaj se bo zgodilo z zdravstvenim domom. Ne moremo posplošiti vseh zadev, kajti ta zakon je prepomemben. Da zdravnike, ki so ključni, da se bo ta zakon izvajal ali pa ne, ne moremo posplošeno imenovati dvoživke, kajti večkrat v zgodovini smo videli, kako lahko nekaj, kar obstaja, na primer vzamemo zdaj javni zdravstveni sistem v Sloveniji, saj brez zdravnikov ne obstaja, postane nepomemben, irelevanten in lahko gremo na samoplačniški sistem. Kaj to pomeni, vsi vemo – javno zdravstvo za bogate, torej za tiste, ki bi si lahko privoščili, vsi ostali pa bi morali razmisliti, ali bomo šli v bolnišnico, mogoče vzeli kredit ali pa vemo, kaj sledi po težki bolezni, če ni ustreznega zdravljenja.

Jaz danes od vseh nekako pričakujem in tudi ministrstvo, da bo dalo določena zagotovila, kajti to je prepotreben zakon za slovensko zdravstvo. Tudi sam imam določene dvome, ampak dajmo nekaj narediti na tem področju, da ne bodo čakalne vrste v Sloveniji zgolj naraščale, da bomo enkrat res prišli do zdravnikov, specialistov mislim, kajti, kolega rojak Jožef Horvat ve, da na primer mi v Prekmurju nimamo težave na primarnem zdravstvu kot tudi ne določen del podeželja, to je velikokrat bolj v mestih opaženo, ampak do tistih specialističnih storitev, ki si jih ljudje zaslužijo, morajo priti. Jaz si danes res prizadevam, da bomo imeli eno konstruktivno razpravo, kajti ta zakon je za nas vse pomemben.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima poslanec Felice Ziza.

Izvolite.

FELICE ZIZA (PS IMNS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovana ministrica, spoštovani kolegice in kolegi!

Un cordiale saluto a tutti presenti! Tisztelt Hölgyeim és Uraim!

Zakon, ki ga imamo danes pred nami, lahko opredelimo, tako kot smo že večkrat slišali danes, kot osrednji in temeljni zakon glede zdravstvene dejavnosti v naši deželi oziroma v naši republiki. Usmeritve in novosti, ki jih prinaša zakon, so kar dobre, ampak je žal precej zadev, ki niso bile urejene oziroma so urejene na takšen način, ki bodo po mojem mnenju še otežile in poslabšale delovanje samega javnega zdravstvenega sistema. Tako da zaradi tega v tem trenutku sam ne bom mogel podpreti tega zakona, tako kot je rekel tudi moj kolega Ferenc Horváth, v osnovi nismo proti, ampak ga v takšni obliki vsekakor ne moremo podpreti. Naslavlja in ureja veliko področij pozitivno, in to tudi pozdravljamo, nekako ureja mrežo javnih zdravstvenih zavodov in služb. To je bilo nujno potrebno. Ureja neprekinjeno zdravstveno varstvo, to so urgentna medicina, urgentna kirurgija, urgentni centri, prehospitalne enote, satelitski centri, dežurna mesta. Ureja profesionalizacijo vodenja javnih zavodov. Mislim, da je tudi to kar pozitivna zadeva. In ureja še, kot sem rekel, marsikatere stvari, tako kot je bilo povedano v samem začetku, tudi pri predstavitvi samega zakona.

Problem je, kot smo slišali, tudi mogoče neupoštevanje Ustave Republike Slovenije v 49. členu in v 74. členu glede svobodnega izbiranja dela ali pa svobodne gospodarske pobude. To se bo videlo, seveda ne danes, če bo zakon sprejet, kako se bo ta zadeva dogajala. Jaz bom danes nekaj primerov prinesel ponovno v to dvorano. Sem že večkrat ponavljal v teh dveh mandatih, odkar sem v Državnem zboru, ampak nikoli seveda ni bilo to, kar sem sam rekel, poslušano, ker ima politika seveda svoj način delovanja in svoje razmišljanje. Tudi dobro, ne moremo kritizirati, absolutno, kot sem rekel, ampak so določene zadeve, ki morajo biti po mojem mnenju in po mnenju marsikaterega ne samo politika, ampak govorim tudi o strokovnih delavcih in sodelavcih v zdravstvu, na drugačen način.

Jaz vam bom prinesel primere iz Italije. Vem, da se Slovenija v glavnem primerja z Avstrijo, z Nemčijo in s skandinavskimi državami. Jaz sem delal sedem let v Italiji. Prvo mojo specializacijo sem tam dosegel, delal sem tudi kot specialist v Italiji in še danes sledim zadevam, kako urejajo javne zdravstvene storitve in dejavnosti v Italiji, ki sigurno ni najboljši primer na svetu, ampak jaz menim, da je ena najbolj urejenih socialnih držav sigurno tudi v Evropi. En primer glede socialne države, in to jaz mislim, da bi tudi Slovenija lahko uredila na takšen način, ki ne bi predstavljal nobenih dodatnih stroškov, vsaj po mojem videnju. Vsak državljan Republike Italije ob rojstvu dobi zavarovanje v celoti. Tam nikoli niso imeli deljenega obveznega ali pa dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Od rojstva do dneva smrti si stoodstotno zavarovan v celoti, torej imaš popolno zdravstveno zavarovanje in za to ti ni treba skrbeti. Imaš tudi evropsko zavarovanje, kartico, ki jo imajo italijanski državljani, vsi imajo torej evropsko kartico, in tega ni treba obnavljati vsako leto, tako kot se dogaja v Republiki Sloveniji. Ker marsikdo potem nima časa, pozabi in gre v tujino in se znajde v velikih težavah. Jaz mislim, da ko si ti državljan, ko živiš, imaš zagotovljene določene pogoje, lahko dobiš evropsko zdravstveno kartico ob rojstvu in jo vrneš, ko umreš in ko te ni več na tem svetu. Tako da ne vidim nobenih težav, da bi tudi Slovenija to uredila, ker žal vemo, da določeni državljani Republike Slovenije, ki si ne znajo ali ne morejo ali nočejo urediti nekega statusa, nimajo niti urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja in zaradi tega dostikrat trčijo ob velike težave, ko gredo v bolnišnico, v zdravstveni dom in tako naprej. Jaz mislim, da nič ne stane, da to enkrat že uredimo.

Druga zadeva, koncesije. Koncesije, tako kot jih poznamo v Sloveniji, so tudi v tem zakonu napisane kot javno zasebno partnerstvo. Italija ima koncesije predvsem dandanes, enkrat je imela tudi v tržnih zdravstvenih zavodih, danes tega ni dosti več, se je kar skrčila ponudba s strani tržne dejavnosti kot privatne bolnišnice, kot vse storitve na privatnem nivoju, ampak koncesije pa delujejo stoodstotno na primarnem nivoju. Torej vsi splošni zdravniki, ki delujejo v Italiji, dobijo koncesijo. Koncesija se ne prenaša seveda po družinski plati. Ko en zdravnik gre v penzijo, tisti zdravnik, ki čaka, v Italiji čakajo v vrsti splošni zdravniki oziroma zdravniki, ki se odločajo za to vrsto dela kot družinski zdravniki, čakajo, jih je preveč. Dobijo koncesijo, seveda, ko se ta zdravnik upokoji, prvi, ki je na vrsti v tisti občini, v tisti regiji, dobi koncesijo. Koncesija pomeni dober dobiček. Imajo plačano kar dobro koncesijo, jaz vam ne bom povedal, vem, koliko dobijo, za tisoč 500 pacientov lahko zaposlijo zdravstvenega tehnika, lahko zaposlijo tajnico, sekretarko, lahko zaposlijo marsikoga, ampak seveda morajo iz svojih prihodkov plačati vse svoje zaposlene. Večkrat se zgodi v Italiji, razen mogoče ene tajnice, drugih zaposlenih ob splošnem zdravniku ni. Plačuje seveda tudi najemnino, vse stroške in vse ostalo, ampak jim ostane toliko denarja, da imajo urejeno plačo in imajo višjo plačo od specialistov, ki delajo v bolnišnicah. In to ne malo.

Zaradi tega je danes v Italiji vrsta za pridobitev koncesije na primarnem nivoju in pomanjkanje specialistov v bolnišnicah. Imajo čisto obraten problem kot v Sloveniji. To pomeni, da ob tem, da so zdravniki motivirani, so socialno predisponirani za pomoč drugemu človeku, imajo vtis in občutek za trpljenje in bolezni drugih, tudi zaradi tega se izobražujejo, postanejo zdravniki, določeni specialisti in potem zdravijo te paciente celo življenje. So deloholiki, delajo po 48 ali več ur brez počitka, danes niso plačani, ker so danes pogodbe tako narejene, da več kot toliko ur ne morejo narediti, seveda ob soglasju, ampak vam garantiram, da marsikateri zdravnik, ko konča dežurstvo, ne gre domov, nadaljuje z ambulanto ali z operativno dejavnostjo in delajo še in še in še, ampak očitno tudi finančna sredstva in plača prinesejo pozitivno stanje. Splošni zdravniki v Sloveniji se žal ne odločajo postati družinski zdravnik, ker so dosti manj plačani in nimajo teh priložnosti. Zaradi tega imamo težave.

Jaz mislim, ko bo Slovenija zrela, da bo tudi tukaj pristopila do koncesij za primarni nivo oziroma za družinske zdravnike, bo ta problem rešen v nekaj letih, sigurno ga ne bomo rešili v treh mesecih, ampak v petih, šestih letih, v tistem času, ko lahko mlad zdravnik gre na specializacijo družinske medicine in dobi koncesijo, jaz verjamem, da v petih, šestih letih ne bo več neopredeljenih pacientov. Deset let nazaj jih je bilo malo, dve leti nazaj jih je bilo 130 tisoč, danes sem slišal 150 tisoč neopredeljenih pacientov, ki nimajo splošnega zdravnika, to pomeni, da je trend rasti teh pacientov. Zakaj? Seveda, ker Evropa zahteva, da vsak splošni zdravnik ne sme imeti več kot tisoč 500 opredeljenih pacientov, enkrat so naši zdravniki imeli tudi do 3 tisoč pacientov. To pomeni, da danes gremo v tisto smer, da bomo prišli do tega, da bodo vsi zdravniki imeli tisoč 500 pacientov. To pomeni, da bo treba imeti še enkrat več splošnih zdravnikov, kot smo jih imeli par let nazaj. Jaz vidim, da je to absolutna rešitev

Glede specialističnih oddelkov, kliničnih oddelkov. Glede na omejitev, seveda, 37. člen, kolikor sem videl amandma, je bil popravljen, da se lahko javni uslužbenec, zdravstveni sodelavec oziroma zdravstveni delavec zaposli pri koncesionarju in dela tudi tržno dejavnost pri koncesionarju, ampak to ni to. Imamo tudi tržno dejavnost brez koncesij. In so določeni oddelki, dajte pomisliti na majhne klinične oddelke. To je recimo v Sloveniji maksilofacialna kirurgija v kliničnem centru v Ljubljani, to je plastična kirurgija v kliničnem centru v Ljubljani. Druga zadeva, potem je še urgentni center, vam bom povedal, če bom imel še čas. Maksilofacialna kirurgija ima majhno število specialistov. Sodelujejo s plastično kirurgijo, kjer je tudi majhno število specialistov. Tudi profesorjev nimajo, ker je interes do te specializacije oziroma do tega dela relativno velik tudi v zasebnem in tržnem sektorju in zaradi tega ni dovolj zdravnikov specialistov na teh dveh oddelkih. Ob sprejetju tega zakona, če se bo samo polovica ali 40 ali 30 % odločilo, ker skoraj vsi delajo danes v tržni dejavnosti, torej maksilofacialci in plastiki sigurno, stoodstotno. Če se bodo odločili ti in šli delat samo v tržno dejavnost, mi ne bomo imeli več zdravnikov na plastični kirurgiji, ne na maksilofacialni kirurgiji. To pomeni, da vse hude poškodbe obraznih kosti, vse hude poškodbe kože, vsi tumorji teh regij, ne bodo več tretirani v Univerzitetnem kliničnem centru, iti bodo mogli tržno, privatno ali pa v tujino, ne bomo imeli rutinskega dela, imeli bomo velike težave.

Tako da bi tukaj želel, da naj vsi poslanci, ki bodo danes pritisnili na gumb in glasovali za sprejetje tega zakona, dobro pomislijo na te zadeve, ki sem jih rekel, sicer pravim, da je zakon dober, ampak ga je treba še dopolniti, da bo sprejemljiv za vse in da ne bomo rušili odličnega javnega zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima poslanec mag. Darko Krajnc.

Izvolite.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča.

Spoštovana ministrica, dragi kolegi in javnost!

Zdravstvo je zelo kompleksen sistem. Sam nisem strokovnjak za zdravstvo niti nisem član Odbora za zdravstvo, ampak vseeno, pri sprejemanju tako pomembnega zakona, kot je Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je neke vrste biblija oziroma ustava delovanja v zdravstvu, pa se je potrebno oglasiti. Mi smo uspeli v Sloveniji iz tega, pa tudi iz drugih področij, narediti cel šmorn v teh 30 letih. Zadeva sama po sebi je dovolj kompleksna, z ureditvami, ki smo jih pa uspeli v teh letih pripeljati v sistem, pa še toliko bolj. Seveda je dostopna in kakovostna oskrba osnova, ki jo vsi želimo, in javni zdravstveni sistem nosi največjo težo na tem področju. To smo videli tudi v covid epidemiji, kjer je bilo celotno breme večinoma na javnem zdravstvenem sistemu. To je hrbtenica zdravstvenega sistema. In del tega covidnega repa imamo tudi tu v obliki čakalnih vrst, kjer smo imeli dve leti lockdown, veliko področij takrat nesmiselno zaprtih, ki bi lahko delovala, in imamo 1,5 milijona neprocesiranih postopkov, napotnic v zdravstvu, ki se zdaj prestavljajo na ta leta, ki smo jim sedaj priča.

Ampak gremo na konkreten zakon. Najprej se opredelim, do tega amandmaja sem zadržan, ker imamo v Sloveniji cel kup nekih sistemov, slepih čreves, posrednega državnega lastništva, prek katerega bi potem podelili še neke ekskluzivne statuse. To se mi ne zdi prav. To so dodatne anomalije v sistemu. Velikokrat razmejitev javnega in zasebnega ni ravno jasna, ni transparentna, kjer gre za popolno razmejitev, okej, tam, kjer so pa te dvojne prakse, pa prihaja do težav. In kar je absurd v Sloveniji, paradoks je to, da država sama že leta zlorablja espe, obliko dela, zaposlovanja, izvajanja storitev, kot neko obliko, prek katere prideš do cenejše, davčno ugodnejše, ne vem kakšne storitve, ki ni ravno transparentna. Take oblike se celo ustavni sodnik poslužuje, kar smo dva dni nazaj razpravljali. To, da mi uporabljamo kot država, kot javni sektor take oblike za to, da delamo neke obvode, da pač spoštujemo potem Zakon o delovnih razmerjih, ki nekje omejuje nadure, ker je to v dobrobit ljudi, ker smo osemurni delovnik ustanovili, sprejeli. Zakaj? Zato, da ljudje ne delajo prekomerno, se iztrošijo in ne zbolijo. Tudi tu je mogoče en del začaranega kroga, delamo, delamo, delamo, na koncu zbolimo in imamo tudi pritisk na zdravstvo in zdravstveno blagajno. Cel kup stvari je tu povezanih. Razumem tudi vse te dopise, pisma. Ja, kolege je treba podpreti, po navadi se tako tudi v več poljih dogaja.

Kar se samih koncesij tiče. Večkrat povem, da koncesije sam osebno vidim na vseh področjih kot dopolnitev javnih storitev tam, kjer ni druge opcije. Samo mi v tej državi smo šli na glavo, mi imamo izvoz storitev in pacientov iz javnega sistema v zasebni, kjer se potem na veliko tudi služi, ker očitno zdravstvena zavarovalnica in država ne znata postaviti primernih cen. Točno vidimo, na katerih področjih zunaj cvetijo posli in ljudje odhajajo iz javnega v zasebno, kjer se ukvarjajo z ortopedijo, ortodontijo, radiologijo in podobnimi stvarmi, ki niso tako kritične, lahko pa se kar dela in zasluži. Seveda, očitno so preveč cenjene, precenjene in bo treba tudi osmisliti cene storitev. Tu pridemo do celostnega sistema, težavo imamo z vodenjem, organizacijo, optimizacijo porabe, učinkovitim trošenjem zbranih sredstev. Zdravstvena blagajna je imela lani 5,33 milijarde prihodkov in je imela na koncu, ne boste verjeli, presežek 79 milijonov, na drugi strani imamo pa bolnišnice in javne zavode z izgubami. Tudi tu se bo potrebno vprašati, na kakšen način mi organiziramo delo v zdravstvu, da bi bil javni zdravstveni sistem še bolj učinkovit.

Lepo vas prosim, ne govorite o neki vojni proti zdravnikom, proti zdravstvenemu sistemu, proti ne vem komu in vedno znova prikazovati, kako smo proti javnemu, zasebnemu pa ne vem čemu še. Ja, zasebna gospodarska pobuda je dobrodošla, vendar stvari med javnim in zasebnim morajo biti transparentne. Odnos zdravnik–pacient, jaz spoštujem zdravstveno osebje, vendar se je pač tudi družba očitno spremenila in tista stara šola zdravnikov počasi usiha in neko poslanstvo, skrb za pacienta se mi zdi, da včasih kar gre na nek stranski tir, tako da se mogoče celo Hipokrat obrača tam spodaj.

Definitivno ta zakon za vse področje zdravstva ni magična rešitev, naslavlja pa določene stvari, kjer smo v preteklosti zgrešili s praksami in ki so ta slepa črevesja v tem sistemu naredila takšna, da na koncu ne zmoremo spremeniti in potisniti tega voza naprej. Če ne bomo čisto nič spremenili, smo potem spet tam, kjer smo bili 10, 20 let nazaj na teh področjih. Pač imamo take prakse, na katere pristajamo. Jaz mislim, da moramo mi skrbeti za to, da zagotovimo primarno in vse ostale oblike zdravstvene oskrbe ljudem.

Tudi pri čakalnih vrstah pogrešam, da se, ministrica, niste prej odzvali na Horvatovo izvajanje. Te težave z digitalizacijo v sistemu čakalnih vrst in na kakšen način, kolikor slišim tam gor nek link, klik za 365 dni, pa se potem neke datume kar okvirno določa za eno leto naprej, vmes pa imamo vakuum in prazna mesta, ki jih ne zapolnimo. To so zelo dobro uredile določene bolnišnice, ki so klicale paciente in so za eno tretjino skrajšale čakalne vrste. Mene ni nič sram, če rečemo, da smo z digitalnimi prijemi skrajšali čakalne vrste, če pa imamo digitalni balon, administrativni balon čakalnih vrst zato, ker imamo vmes cel kup nezasedenih terminov, še naprej imamo pa neodgovorne 3 % pacientov, ki ne prihajajo na termine in se niti ne opravičijo. Primer iz bolnišnice Maribor, prejšnjega leta v devetih mesecih 13 tisoč 500 ljudi ni prišlo na poseg oziroma na pregled. Tudi tu bo potrebno uvesti neke prijeme. Očitno vedno na koncu človeka discipliniramo s financami, tako kot recimo Hrvaška, kjer za vsak poseg oziroma pregled plačaš 15 evrov, pa potem ostalo krije zavarovalnica, da ohraniš neko resnost. Podobno kot imamo neke določene dogodke, za katere je fajn, če daš vsaj 10 evrov prijave, ker potem bo to vzeto resno. Očitno te popolne brezplačnosti ljudje ne znamo ceniti, nekateri, 3 %, in tisti 3 % potem generirajo dodatne čakalne vrste.

Transparentnost in korupcija, govoriti, da je to samo v javnem zdravstvenem sistemu. Tudi jaz sem alergičen in me motijo vsi ti posli, ki se tam zunaj sklepajo in ki se prikazujejo, pa tudi javni razpisi na tak način, kot so, so preživeti, ker enostavno generirajo višje cene in potratnost, namesto obratno, da bi prišli do cenejših storitev, cenejših investicij, cenejših materialov, zdravil in vsega. Tu ne morem mimo tega, da nekdo lahko dela poleg tega, da je direktor v javnem zdravstvenem domu, 13 ur v zasebni ordinaciji. Pa kaj smo mi na glavo padli? Mi verjamemo, da je to res in da je to možno? So to supermani? Pri takih praksah bi morali zazvoniti vsi alarmi! Pri tem izvozu storitev in pacientov iz zdravstvenega sistema ven bi se morali vprašati, zakaj se nam dogaja, tudi vsak odhod zdravnika, zakaj se to zgodi. Dopuščam, da so nekje odnosi, organizacija dela in tako dalje, če pa je trigger nekje drugje, da je motiv iti ven, odpreti svojo prakso in zaslužiti, nimam nič proti tem, ki zaslužijo in delajo to transparentno, ampak da imajo določeni celo prostore v javnih zavodih, ki jih koristijo za svojo privatno prakso, uporabljajo celo opremo, ki jo plačajo neko malenkost, ker pač uporabnina očitno ne vključuje vsega, kar potem javni zdravstveni sistem trpi, ki mora zagotavljati tako prostore, tako opremo in seveda biti na voljo ves čas.

Espe, se še enkrat dotaknem. V Sloveniji imamo prek 120 tisoč espejevcev, to pomeni prek 11 %, skoraj 12 % delovno aktivnega prebivalstva, ki prinaša v javne blagajne s prispevki manj kot 5 %. To pomeni, da mi sami ustvarjamo deficit in država pri tem veselo sodeluje z vsemi svojimi javnimi sistemi. Čas je, da enkrat to presekamo in da te prakse prekinemo, bomo našli druge rešitve, so na voljo, je bilo večkrat poudarjeno. Sam vidim status quo, ki ga imamo in ki ga želimo vzdrževati, kot neko potuho javnemu zdravstvenemu sistemu in zdravnikom po eni strani, ker smo število zdravnikov povečali v teh letih, povečali smo tudi sredstva za zdravstvo, na drugi strani pa imamo več čakalnih vrst. Enostavno ene stvari ne gredo skupaj. Ta fenomen praznih čakalnic, sam sem vedno dobil storitev, ko sem jo potreboval. Res pa je, da velikokrat dobiš priporočilo, če boš plačal iz lastnega žepa, si lahko naslednji teden na vrsti. Pa tudi take dogodke, kjer imamo določene ljudi, ki iz vzhodne Slovenije dežurajo v NMP v zahodnem delu Slovenije, je potrebno vzeti pod drobnogled, ker ne vemo, zakaj je to sploh možno, da bo nekdo iz Prekmurja, Štajerske šel dežurat na Goriško ali pa v Tolmin. Se vprašam, ali so to res smiselne prakse? En kup takih stvari imamo v tem našem sistemu. Če ne bomo začeli čistiti in to na neki ravni popravljati, potem ne vidim rešitve.

Sam bom ta zakon podprl. Verjamem, da čisto vsi učinki ne bodo prav pozitivni in vsem všeč, je pa en korak naprej. Tudi za ostalo pa pričakujem, da se bodo na ravni organizacije zdravstva od ministrstva navzdol, predvsem pa na zdravstveni zavarovalnici, začele stvari odvijati tako, kot bi se morale, kot dobri gospodarji učinkovito zagotoviti trošenje denarja, ki ga zberemo, in potem ljudem zagotoviti zdravstveno oskrbo. To je bistvo vsega.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Eva Irgl, naslednja ste na vrsti. Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana gospa ministrica!

V drugi obravnavi imamo Zakon o zdravstveni dejavnosti, torej zelo pomemben zakon. Zakon, ki tudi zelo buri duhove, ne samo v strokovni javnosti, ampak tudi v splošni javnosti. Menim, da bi bilo vendarle smotrno razmisliti o tem, ali je ta pot, ki ste si jo zadali v koaliciji glede zdravstvene dejavnosti, prava pot za reševanje težav, ki jih ima zdravstvo. Razprava poteka o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 2. členu. Jaz moram reči, da bi bilo tudi tukaj dobro pogovoriti se znotraj poslanskih skupin glede podpore temu amandmaju. Vsekakor poslanci stranke Demokrati. bomo ta pogovor opravili in se potem tudi odločili, kako bomo ravnali.

Kar pa zadeva sam Zakon o zdravstveni dejavnosti, verjetno se vsi, ki spremljamo to situacijo, ne samo poslanci v Državnem zboru, tudi ne samo strokovna javnost, ampak tudi vsi ljudje, vsi tisti, ki so del zdravstvenega sistema, zavedamo, da trenutna zakonodaja s področja zdravstvene dejavnosti pač ni več kos sodobnim izzivom zdravstvenega sistema, vendar pa je seveda na mestu vprašanje, ali današnji zakon v resnici rešuje že kar alarmantno situacijo v zdravstvenem sistemu ali pa jo še dodatno poglablja. Jaz osebno menim, da gre bolj za slednje, torej da ta zakon poglablja nekatere težave in nekatere dvome, ki so se pojavili znotraj te razprave, čeprav moram reči, da so pa nekateri segmenti zakona, ki vsekakor naslavljajo določeno problematiko, ki bi morala biti že prej rešena, za to ne rečem nič, ampak tistega, kar pa je bistveno, pa ne rešuje. Po mojem mnenju ta zakon ne naslavlja temeljnih izzivov, kot je recimo administrativna obremenitev. Že zadnjič smo veliko govorili na seji o debirokratizaciji, da je to enormen problem, še posebej kar zadeva zdravstveni sistem. Zdravniki bi se, kot veste, morali ukvarjati s pacientom, s tem, kako jim res zagotoviti najboljšo možno podporo v času, ko zbolijo, v času, ko čakajo na razplet neke bolezni, ne pa, da se ukvarjajo, danes lahko vidimo, veliko s papirologijo in s stvarmi, ki ne sodijo v njihov delovni proces. Zakon tudi nič ne prinaša glede digitalizacije in tudi nič glede konkretne regionalizacije javne zdravstvene mreže, kar pa bi bilo vsekakor nujno.

Vsi vemo, da ima zakon en jasen cilj, ki so si ga zadali v koaliciji, in to je, da razmeji javno in zasebno zdravstvo, vendar pa ta odločitev seveda upravičeno sproža ostre polemike, že odkar je v obravnavi, prinaša pa tudi veliko zaskrbljenost med zdravstvenimi organizacijami, med zdravniki, med strokovnjaki s tega področja. Zdravniška zbornica je tako že večkrat opozorila, da gre tukaj za rešitve ali pa ne rešitve, torej za stvari, ki bodo prej poslabšale položaj zdravstva, kot pa ga rešile problemov. Zato še enkrat, spoštovana ministrica, vendarle apel na vas, da še enkrat razmislite, če je ta pot prava. Da nekatere stvari ne funkcionirajo v redu v dinamiki znotraj koalicije in vlade, je tudi jasno, ker vidimo, kako prihajajo določene prošnje ministrov do koalicijskih poslancev, da naj vendarle ravnajo drugače v nekaterih vsebinskih primerih.

Mislim, da tukaj danes še nihče ni tega omenil, da zdravstvo ne bi smelo biti politična ideologija. Teme v okviru zdravstva v Državnem zboru in tudi sicer nikakor ne bi smele biti politično-ideološke. Ampak danes lahko vidimo, da gre za te pristope, ki gredo v tej smeri v zadnjem času, na zdravstvo bi pa v resnici morali gledati kot na javno dobro, torej na tisto, kar vsem ponuja največ in za kar so bili zdravniki, medicinske sestre in podporno osebje v bolnišnicah in povsod drugod usposobljeni, so študirali za to, da res delajo na odnosu med pacientom in zdravnikom, se pravi na teh medčloveških odnosih, danes pa vidimo, da ravno zaradi omenjenih razlogov, administracije, pretirane birokratizacije in tako naprej, se ta vez včasih izgublja. To povedo sami zdravniki, zato jaz na to danes tukaj tudi opozarjam.

Jaz menim, da bi bilo potrebno zavzeti drugačen pristop k reševanju zdravstvene problematike. V prvi vrsti bi morali začeti bolj graditi na zaupanju ljudi, tudi v zdravstvenem sistemu. Zdaj se vidi, da imamo na eni strani Vlado, predsednika Vlade, ki gre precej ostro do zdravnikov. Jaz pa menim, da ta pot ni prava. Treba je razviti dialog, treba se je iskreno pogovoriti, kajti vsi skupaj smo v tem. Primerno in pametno bi bilo, da bi se tukaj obrodilo neko sodelovanje, ne pa, da so zdaj vsi na različnih bregovih in samo čakajo, da neka situacija mine. To bi morali z dialogom popravljati. Menim, da bi morali iti v profesionalizacijo vodenja bolnišnic. Jaz menim, da bi s tem veliko naredili za boljše poslovanje in tudi za bolj odgovorno poslovanje, torej tukaj govorimo o optimizaciji zdravstva. Jaz mislim, da javni zavodi nujno potrebujejo podporo pri upravljanju, to je nedvomno, vendar pa je treba vedeti, da primanjkuje kadra, to pa ves čas ponavljamo in tega s tem zakonom ne boste rešili, kvečjemu boste to še poglobili. Veste, da sami opozarjajo, da če bo ta Zakon o zdravstveni dejavnosti jutri sprejet, potem se napoveduje še večji odliv medicinskega osebja.

Veste, kakšno situacijo imamo v UKC Ljubljana, na hematološkem oddelku, kaj se odvija v Zdravstvenem domu Tolmin, če se ne motim tudi v Zdravstvenem domu Lenart, skratka, to so vse stvari, ki bi nas morale čisto po človeški plati zanimati, ker je to problem za vsakega izmed nas. Ko bo potrebno, ljudje, ki nujno potrebujejo pomoč, ne bodo prišli do nje. Če so v Zdravstvenem domu Tolmin, to je hud problem za Posočje, trije zdravniki od štirih dali odpoved oziroma so odšli, potem seveda en sam zdravnik ne more skrbeti za štiri ambulante, to je verjetno vsem jasno. To bo potrebno rešiti nedvomno takoj. Potem kvaliteta medčloveških odnosov, nič ne govorimo o tem, ampak kvaliteta medčloveških odnosov v različnih situacijah je najbolj pomembna. Kaj vodi do nekih zdravih medčloveških odnosov? To, da se poslušamo in da smo nekako pravični v teh odločanjih, tudi kar zadeva zakonodajo. Če želimo urediti delovna okolja, ki so v zdravstvu problem, to opozarjajo tisti, ki delajo znotraj tega sistema, na podlagi tega jaz to govorim, torej država mora v javnem zdravstvenem sistemu tudi za to poskrbeti, sicer imamo velik problem na različnih nivojih. Jaz tudi menim, da bi se morali financirati v zdravstvu po rezultatih, se pravi, dokler nekako zdravstvo plačuje storitve, ne pa rezultatov, potem je seveda veliko slabe volje na različnih nivojih.

Kar zadeva čakalne dobe, ja, te je potrebno skrajšati. Se tudi strinjam v enem delu s predhodno razpravo, kjer je bilo rečeno, da tudi mi sami se bomo morali bolj samoomejiti pri tem, da res dosledno, ko smo na kaj naročeni, tja pridemo ali pa to sporočimo, da nas ne bo, to vsekakor drži, ampak to še vedno ni ključen problem čakalnih dob, in ta zakon tega ne naslavlja in tega ne rešuje. Da ne govorimo o tem, da bi bilo potrebno predvsem zaradi vloge družinske medicine seveda dati večjo podporo temu, močnejšo vlogo, predvsem pa se povezovati med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo. To govori v prid regionalizaciji. Tukaj mislim, da bi morala tudi ta vlada več narediti na tem področju.

Poslanci stranke Demokrati. menimo, da ta zakon ne naslavlja problemov, ki jih vsi poznamo v zdravstvenem sistemu, da te rešitve, ki ste jih prinesli sem v Državni zbor, ne rešujejo problema, ampak ga v enem delu bistveno poglabljajo, kar pa se ne bi smelo zgoditi, zato mi tega zakona ne bomo podprli. Kot pa že rečeno, bomo pa se pogovorili in razmislili glede amandmaja, ki ga imamo sedaj pred seboj, o katerem razpravljamo, torej o amandmaju k 2. členu, se pogovorili in potem tudi videli, kako bomo glasovali. Vsekakor si želim, da zdravstvo postane javno dobro, da se znotraj zdravstvenega sistema razvija človeški odnos med zdravnikom, pacientom, med zaupanjem in strokovnostjo. To bi morala biti nekako nit zasledovanja zakonodaje na področju zdravstvenega sistema in tudi nit zasledovanja ministrice za zdravje.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, želite besedo? Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Nisem se želela za vsako vprašanje posebej oziroma za vsakim spoštovanim poslancem ali poslanko posebej javljati in odgovarjati na vsa vprašanja in mnenja, ampak se mi zdi, da je mogoče čas, da se pa zdaj javim in pojasnim določene zadeve.

Zakon o zdravstveni dejavnosti je res eden od temeljnih zakonov na področju zdravstva, seveda pa s tem zakonom ne naslavljamo vsega. Čakalne dobe niso stvar, ki se jo neposredno naslavlja z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. Zakon o zdravstveni dejavnosti ureja zdravstveno dejavnost, zato je tudi naslov zakona tak. Že večkrat sem povedala, da so čakalne dobe oziroma število čakajočih oziroma še bolj konkretno, število nedopustno čakajočih tisto, kar spremljamo in za kar smo sprejeli na ministrstvu že številne ukrepe. Povedala sem tudi, ravno v ponedeljek ta teden, ko sem imela ustno poslansko vprašanje na to temo, kakšna je situacija na tem področju. Ker so podatki nepregledni, ker se spremljanje podatkov spreminja že od leta 2009, ko je bil uveden v naš sistem Načas, je seveda izjemno pomembno, da vemo, kaj spremljamo, da vemo, o katerih podatkih govorimo.

Ministrstvo za zdravje se je v tem mandatu osredotočilo na spremljanje prvih pregledov. Zakaj prvih pregledov, sem povedala že velikokrat, zato ker so prvi pregledi tisti, ki pacientom omogočajo vstop v zdravstveni sistem. Posebej smo se osredotočili na spremljanje nedopustno čakajočih na prve preglede. Se pravi nedopustno čakajočih zato, ker ni prav, da se čaka dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, prvi pregledi pa zato, ker omogočajo vstop v zdravstveni sistem. Število nedopustno čakajočih na prve preglede je padlo. Posebej smo spremljali število nedopustno čakajočih po 48. členu uredbe, ki zajema samo 11 dejavnosti, za katere smo spremljali nedopustno čakajoče na prve preglede. Ker smo sprejeli številne ukrepe, med njimi smo tudi spremenili definicije v pravilniku o naročanju oziroma o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, govorimo vedno samo o podatkih od 31. 8. naprej, zato da je definicija vedno enaka. Če spremenimo vmes metodologijo, pač nima smisla primerjati podatkov prej in potem. Število nedopustno čakajočih na prve preglede, ki jih spremljamo po 48. členu uredbe, je bilo 31. avgusta 34 tisoč 815, 1. marca 2025 pa 27 tisoč 25. Število nedopustno čakajočih na prve preglede, v skladu z 48. členom uredbe je torej v tem obdobju padlo za 7 tisoč 790 čakajočih oziroma za 22,4 %.

Spremljamo tudi število nedopustno čakajočih na vse prve preglede, ponovno po enaki metodologiji, od 31. 8. naprej. 31. 8. je bilo število nedopustno čakajočih na vse prve preglede 158 tisoč 814, 1. marca 2025 pa 143 tisoč 412, kar pomeni padec za 9,7 %. Se pravi, število nedopustno čakajočih na prve preglede, bodisi na tiste, ki jih posebej spremljamo po 48. členu, ker smo za njih sprejeli še dodatne ukrepe, še dodatno finančno stimulacijo, zato ker je bilo pač število nedopustno čakajočih tam največje, je padlo bolj kot pa število vseh nedopustno čakajočih na prve preglede, se pravi za večji procent se je zmanjšalo.

Ko se tako govori o teh podatkih in se meče vse podatke v en koš, jaz res želim izpostaviti, da mi govorimo vedno o številu nedopustno čakajočih na prve preglede. Imamo dve skupini, na vse prve preglede, potem pa na prve preglede po 48. členu. To je tisto, kar spremljamo, in to je tisto, o čemer govorimo, vedno po isti metodologiji, vedno v obdobju od 31. 8. naprej, po spremembi pravilnika. Ta sprememba pravilnika, ki pa se je prej zgodila, se pravi 1. avgusta, pa je seveda povzročila padec nedopustno čakajočih, ampak to je samo statistično, zato tega nikoli ne primerjamo, primerjamo od 31. 8. naprej. Tisti padec je bil enkraten zaradi spremembe definicije in je bil, ampak ga nikoli ne izpostavljamo pri spremembi. Sprememba pravilnika pa v nadaljnjih podatkih, ki jih vedno poročam, ni imela vpliva, tako da so ti podatki realni.

Kar bi želela še povedati v zvezi s čakajočimi oziroma nedopustno čakajočimi. Sistem Načas, ki smo ga uvedli za nacionalno spremljanje čakalnih dob in števila čakajočih v Sloveniji leta 2009, je seveda bil takrat uveden. Jasno je, da se takoj niso vanj vključili vsi izvajalci. V letu 2016 je bilo tako na primer v sistem Načas vključenih 374 izvajalcev, ki so poročali o 61 storitvah. V aprilu leta 2023, ko pa imamo že sistem eNaročanja, ki se je razvil iz tega sistema Načas, pa je bilo v sistem vključenih tisoč 93 izvajalcev, ki so poročali o tisoč 969 storitvah. Vseh storitev je okrog 2 tisoč 470. Se pravi, vključevanje izvajalcev v sistem poročanja o čakalnih dobah je naraščalo, število storitev, o katerih se poroča o številu čakajočih, je naraščalo, zato je nesmiselno primerjati podatke od leta 2009, 2016, 2023, ker se je število vključenih izvajalcev kot tudi število vključenih storitev ves čas spreminjalo. Zato prosim, da res primerjamo tiste podatke, ki so primerljivi.

Če grem zdaj na 2. člen, to je bil pač samo odgovor, zdaj pa želim povedati še kaj o 2. členu oziroma amandmajih. Kar se tiče vseh teh mnenj, ki smo jih slišali o tem, kaj se bo zgodilo z zdravstvenim sistemom. Že večkrat smo povedali sami, da dejansko ne vemo, kakšne bodo odločitve zdravnikov, kakšne bodo odločitve zdravstvenega sistema. Zato tudi nekih natančnih simulacij, kaj se bo zgodilo, nimamo. Vsakršno strašenje na eno ali drugo stran nima smisla. Smo pa v zakon zapisali veliko takih stvari, ki bodo vodile do nekega uravnoteženega zdravstvenega sistema. Zato smo uvedli dodatne možnosti nagrajevanja, dodatne možnosti motivacije, možnosti dodatnega dela pri istem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, se pravi pri matičnem delodajalcu, uvedli, napisali smo kar nekaj členov na to, kako naj bi deloval menedžment zdravstvenih zavodov, ki bo usposobljen za to, da bo znal organizirati delo, izboljševati delovne pogoje. Dali smo prehodno obdobje zato, da bomo vsi skupaj premislili, zato da bomo lahko delo organizirali na novo. Zakon ima v prehodnih določbah določene datume, kdaj posamezni členi vstopijo v veljavo. Smer zakona je takšna, da zagotavlja večjo preglednost, transparentnost, jasnost ureditve dela v javnem in zasebnem sektorju. Zakon jasno definira javno zdravstveno mrežo, kdo lahko tam dela, pod kakšnimi pogoji, kdaj lahko dobi soglasje za delo popoldan, za delo pri drugem delodajalcu, javnem zavodu, za delo pri drugem delodajalcu koncesionarju. Preglednost, jaz mislim, čisto iskreno, da nikoli ni slaba.

Kar se tiče, čisto konkretno železničarskega zdravstvenega doma, kar si želimo z zakonom doseči, je, da se železničarski zdravstveni dom vključi v javno zdravstveno mrežo. V zakonu je za to vzpostavljena podlaga, da je lahko ustanovitelj zdravstvenih domov tudi država. Rešitev, ki jo predlagate z amandmajem k temu členu, je rešitev, ki je pisana samo za en zdravstveni zavod, zato je ne moremo podpreti, ker vnaša še dodatno anomalijo v zdravstveni sistem. Menimo, da je pravilno, da je ustanovitelj zdravstvenih domov Ministrstvo za zdravje oziroma država, ker če je Ministrstvo za zdravje tisto, ki nadzira javni zdravstveni sistem oziroma izvajalce, lahko ima nad tem nadzor. Seveda bomo takoj po sprejetju zakona morali začeti s pogovori o prenosu ustanoviteljstva in posledično tudi o vključitvi železničarskega zdravstvenega doma v javno zdravstveno mrežo, kar sploh nikoli ni bilo vprašanje. Vsi si želimo, da bi bil železničarski zdravstveni dom vključen v javno zdravstveno mrežo. Vprašanje, ki ga odpiramo tukaj v tem členu, je v bistvu samo, na kakšen način. Menimo, da je tak, ki smo ga predlagali v zakonu, pravilen.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Tereza Novak, izvolite, beseda je vaša.

TEREZA NOVAK (PS Svoboda): Hvala za besedo.

To, kar se mi danes tukaj pogovarjamo in sprejemamo Zakon o zdravstveni dejavnosti, je to, kar državljani in državljanke od nas pričakujejo. Tudi zaradi tega smo pred tremi leti dobili mandat, ker so verjeli, da bomo mogoče po vseh teh letih, ko se je o tem govorilo, trudilo v tej smeri, mogoče pa le ustavili trend, ki je zelo viden v našem zdravstvu, in to je, da se počasi razkraja javni sistem in je vedno več privatnih storitev, ki si jih moramo pacienti potem tudi, če si lahko, omisliti, kadar potrebujemo kakšno oskrbo.

Mislim, da vsi, ki smo tukaj notri, smo podedovali solidarnostni sistem financiranja javnega zdravstva, kar je v resnici naša velikanska sreča in tudi prednost pred večino prebivalstva, pravzaprav svetovnega, ki nima take sreče, da bi živeli v državi, ki je uspela, in to že pred leti, pred osamosvojitvijo, postaviti kar dobro javno mrežo, zagotoviti javne storitve, in to kakovostne, in ustvariti sistem financiranja, ki je v resnici verjetno edini, ki omogoča vsem ljudem enako kakovostno obravnavo. Mislim, da ga ni drugega, vsaj ne trenutno, kjerkoli, v katerikoli državi. Vsaka, ki ima vsaj približno, mogoče lahko tudi malo boljše zdravstvo od nas, temelji na javni mreži in na javni regulaciji te mreže, in točno to delamo zdaj tudi mi. Poskušamo spet okrepiti javno zdravstveno mrežo, javne storitve v dobro vseh, predvsem pacientov.

Jaz mislim, da če nismo imeli možnosti biti dlje časa v kakšnem sistemu, kjer je zdravstvo čisto tržna dejavnost, predvsem privatnih zdravstvenih storitev, kjer seveda glavno vlogo potem igrajo zavarovalnice in je javni sistem, če ga sploh imajo, zelo siromašen in tudi posledično nekakovosten, niti ne ve, kaj v resnici pomeni to, kar imamo mi, ne ve, kaj pomeni, če se znajdeš brez sredstev, da bi si lahko omogočil najnujnejšo zdravstveno oskrbo, kaj šele vse ostalo, če slučajno resno zboliš. To je nekaj, kar smo v Sloveniji podedovali. Zakaj tudi mislim, da delamo nekaj, kar ljudje od nas pričakujejo? Zato, ker smo mi navajeni na tako zdravstveno oskrbo. To, kar gledamo zdaj zadnja desetletja, počasni razkroj, ljudje prepoznavamo kot tisto, kar ne želimo, in to je treba regulirati.

Mogoče je še najboljši prikaz tega, kaj se zgodi, če javne mreže preprosto ni ali je šibka, je pa vedno več privatnih storitev. Lahko bi verjetno primerjali s tem, kar se je v enem obdobju v Sloveniji dogajalo z zobozdravniki. Verjetno vsak pozna kakšno situacijo ali pa kakšnega, ki ni mogel priti do zobozdravnika v javni mreži, in če potem nisi imel sredstev za to, da bi šel k nekemu privatniku, pač nisi imel zobozdravnika, ampak to je bilo pri nas večinoma prehodno obdobje in ne nekaj trajnega. Proti tako ohlapnemu sistemu javnega zdravstva počasi drsimo in treba je to ustaviti.

Zdravje je tako, kot je recimo znanje, vsaj za moje pojme, preveč pomembno, da bi lahko to prepustili prosto trgu. To se pri nas zdaj že dogaja. Od začetka so počasi in sramežljivo vstopali privatniki v ta javni sistem. Mi imamo zdaj v resnici sistem, ki je sestavljen iz nekih javnih, če hočete državnih zavodov in privatnikov, ampak okej, to vse je javna mreža, ampak pri tem je treba postaviti zelo jasna pravila, ker brez pravil se dogaja to, čemur smo priča vsa zadnja leta. Prav neverjetno je, se mi zdi, poslušati kakšne kolege iz opozicije, ki so ravno tako govorili, kako je vse narobe, ampak danes se sliši tako, kot da imamo idealen sistem in da ga bomo res zdaj pokvarili. Pri tem pa so sami ugotavljali leta in leta in tudi bili v funkciji, da bi lahko kdaj kaj spremenili, pa niso, da stvari ne gredo v pravo smer. Res ne grejo.

Pri nas se to kaže v zadnjih letih na način, da smo imeli vedno daljše čakalne vrste, čeprav ni bilo nobene prave logike za to, še vedno je ni. Imamo vedno več zdravnikov, v sistem dajemo vedno več denarja, pa vendar ugotavljamo, in to ugotavljajo tudi naši kolegi iz opozicije, da imamo vedno daljše čakalne vrste. Na srečo se trend, kakor je rekla ministrica, že počasi ustavlja. Ne naravno, ampak zaradi posegov sedanje ekipe ministrstva na tem področju. Nenazadnje se je ves čas, vsa leta zelo, zelo omejeval vpis na medicinsko fakulteto, pri tem, da se je vedelo, da potrebujemo več medicinskega osebja. Tudi tu ste imeli možnost ukrepanja 30 let do zdaj, ampak da se vrnem na čakalne vrste.

Kar se tiče čakalnih vrst, je bil precej neuspešen ukrep v našem mandatu, ko smo dali velika finančna sredstva v zdravstveni sistem, ampak rezultat je res po mojem poučen za vse. Zelo jasno se je videlo, da je seveda šel denar v zdravstvene storitve in ogromno ljudi je dobilo takrat hitrejše kot sicer neko zdravstveno storitev, ampak vendar se niso znižale čakalne vrste, posebej ne tam, kjer bi v principu pričakovali, da jih je treba najhitreje znižati, in to je tam, kjer so najhujši bolniki, katerih življenje je ogroženo, ampak to se ni zgodilo. Zakaj? Zato ker je v resnici ta denar šel po neki tržni logiki v sistem, ni bil reguliran. Tam, kjer so ga lahko porabili, so ga porabili, in porabili so ga prav na ta način, ko si po mojem, če pogledamo malo širše, ne s stališča nekoga, ki je bil obravnavan, ampak s stališča neke družbe ne želimo. Ne želimo si, da bodo prišli hitreje na vrsto tisti, katerih poseg je bolj enostaven, prinaša izvajalcem večje finančne koristi. Mislim, da si moramo želeti, da pridejo na vrsto prej tisti, ki storitve bolj potrebujejo. Ni bilo tako, tako da vidimo, da neomejena sredstva, ki jih dajemo v sistem, očitno čakalnih vrst ne bodo odpravila. V resnici na ta način po mojem čakalne vrste vzdržujemo, ker če imamo dober javni sistem, kjer so čakalne vrste, ki niso nedopustne, dolge v nedogled, ampak pač nekako kolikor toliko razumljive, zakaj bi bila potem potreba, da si ljudje iščejo storitve izven javnega sektorja.

Če hočemo vzdrževati tak sistem, kot ga trenutno zdaj imamo, kjer delajo ljudje malo v zasebnem, malo v javnem, se to prepleta, se prepošilja paciente, potem pa moramo čakalne vrste nujno tudi imeti. To se dogaja vsa ta leta. V resnici je zdaj prvi poskus in tudi najdlje smo prišli, da se stanje, ki je premalo regulirano, končno ustavi in pač preprosto regulira, da bo pregledno, da se ve, kdo kje dela, in da bodo lahko nenazadnje ljudje v zdravstvu, če želijo delati več, in mnogo od njih verjetno želi delati več, lahko to delali v svojih matičnih ustanovah in za to bili tudi primerno nagrajeni. Jaz mislim, da vsak, ki pač da kaj na svoje življenje ali pa kar je tudi kaj drugega kot samo zaposlitev, si verjetno želi, da lahko opravi delo, če ga želi več, na enem mestu, da mu ni treba hoditi z enega konca države na drugega samo zato, da lahko zasluži več, na primer, ali pa samo zato, ker želi delati več. Jaz mislim, da je treba ljudi plačati glede na to, kar naredijo, ampak da jim je treba tudi dati dobre možnosti, da lahko to naredijo na njim čim bolj enostaven način, zato da jim od življenja tudi še kaj ostane.

Zato mislim, da je skrajno, vsaj nekorektno nas zmerjati zdaj z nekimi sovražniki zdravništva, kar sploh ni res. Jaz izjemno, izjemno cenim zdravnike in vem, da vsi moji kolegi tudi, tako kot izjemno cenim na primer dobre učitelje, ampak to ne pomeni, da puščamo sistem popolnoma odprt in popolnoma nereguliran, da se lahko res vsak odloči, kar se mu zdi trenutno najbolj primerno narediti, okej, dajmo, ne glede na to. Tu v sistemu, kakršen zdaj je, če ga ne bi ustavili, se v resnici izgublja to, kar so nas polna usta, da mora biti v središču pacient. Jaz mislim, da je samo v javnem sistemu v resnici v središču sistem, zato ker kadarkoli pride zdravstvena storitev na trg, potem to ne pomeni več, da dobiš tisto, kar potrebuješ, dobiš pa mogoče tisto, kar želiš, če imaš dovolj sredstev, če jih pa nimaš, pač ne dobiš niti tistega, kar rabiš.

Absolutno mislim, da je današnji zakon eden ključnih zakonov za to, kar smo govorili, da bomo naredili, regulirali zdravstveno dejavnost, zato da bodo recimo tudi moji vnuki imeli to, kar smo imeli mi in kar imajo še zmeraj tudi naši otroci. To moramo zagotoviti, ker če bi pustili sistem, da se nadaljuje, kot se je dogajalo vsa zdaj že desetletja, potem sem jaz prepričana, da moji vnuki na primer ne bi imeli več enako kakovostnih zdravstvenih storitev, kot jih imamo mi, ne glede na to, kako bodo socialno ali finančno situirani, ker preprosto, ko prepustimo to trgu, potem to ni več zdravstvo, ki si ga želimo in ki dejansko poskrbi za zdravje vseh.

Mogoče še enkrat, ker se mi zdi, da je zmeraj znova dobro vedeti, zakaj se tako trudimo za javni zdravstveni sistem. To ne pomeni samo tako, kot je rekla prej kolegica Dimic, jaz hočem imeti napotnico in hočem iti na napotnico. To ni to. Javni zdravstveni sistem pomeni enak dostop za vse. To pomeni vlaganje v to, da se ne širijo nalezljive bolezni, programi za preprečevanje bolezni, izobrazba ljudi, zato da bodo vedeli, kako se obnašati, da bodo manj zbolevali, to pomeni na koncu manj stroškov za zdravstveno blagajno, zato ker se ne delajo posegi, ki prinašajo več profita, ampak se delajo posegi, ki so nujni. Nenazadnje to pomeni skrb za socialno enakost in za socialno blaginjo. Jaz mislim, da če želimo ljudem, Slovencem dobro, potem je treba ta zakon absolutno podpreti.

Če se mogoče samo še opredelim do neprofitnosti koncesionarjev. Jaz moram reči, da mi absolutno stojimo za ministrico. Nič hudega, če se opozori, da je mogoče treba še malo razmisliti. V nekem idealnem svetu, kjer denar ne bi bil nikoli problem, bi bilo verjetno to res čisto nepotrebno, ampak mi nismo v tem idealnem svetu. O denarju se ves čas govori. Ni dovolj denarja za popolnoma vse zdravstvene storitve, ki bi jih ljudje celo potrebovali, nimamo dovolj sredstev za mogoče kakšna najnovejša zdravila.

Meni se zdi neodgovorno, da na drugi strani, če nimamo dovolj sredstev za popolnoma vse, kar ljudje v resnici potrebujejo, ne nujno želijo, na drugi strani dopuščati, da gre naš skupen denar, ki smo ga vsi skupaj zbrali za zdravstvene storitve, v nek dobiček nekemu izvajalcu, ker pač lahko storitev izbira, prvič, katere storitve bo delal in storitev opravi na drugačen način. Meni se to ne zdi pravično do ljudi, ki trenutno še vedno ostajajo recimo tudi brez kakšnih potrebnih zdravil, tudi to se še dogaja, ali pa imamo recimo otroke z nekimi redkimi boleznimi. Ti starši se še posebej srečujejo s takimi dilemami, kako zagotoviti neko zdravstveno oskrbo, ki mogoče celo je nekje, pa je zdravstveni sistem ne omogoča. Jaz mislim, dokler nimamo toliko sredstev v sistemu, da bomo to vse lahko omogočili, da takrat res ne moremo govoriti, da ni upravičeno, da pričakujemo od koncesionarjev, ki delujejo v javni mreži, da je njihovo delo, kar se tiče javnega denarja, neprofitno.

Mi smo naredili še en razmislek in jaz sem v resnici ponosna na vse nas in na moje sodelavce, zato ker so pritiski res neverjetni, interesov je tu neskončno veliko. Očitno je ta sistem trajal zelo dolgo in so se neki načini dela zelo že prijeli in so zdaj spremembe težke, ampak mislim, da je treba čestitati ministrski ekipi, ministrici. Jaz mislim, da bomo tudi mi pokazali, da smo mislili resno, kar smo govorili, in da resno razumemo, kaj potrebujejo Slovenke in Slovenci.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Preden dam besedo kolegici mag. Meiri Hot, samo eno obvestilo. K amandmaju k 2. členu predloga zakona je Poslanska skupina SD med razpravo vložila spremembo, ki je objavljena na e-klopi. Gre za popravek napovedanega stavka, tako da si lahko na e-klopi to ogledate.

Sedaj pa kolegica Meira Hot.

Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

»Javno zdravstvo postaja vse lažji plen privatizacije in se ob brezbrižnem odnosu ter s tiho privolitvijo politike postopno bliža bridkemu koncu. To ni strašenje, ampak dejstvo, ki ga zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, gledamo vsak dan. Najlažji plen zasebnika sta bolnik, ki ga ogroža dolga čakalna vrsta, ter preobremenjen in slabo plačan zdravnik. Strah zdravnikov, da politika ni le nemi opazovalec, ampak celo protagonist razkroja javnega zdravstva in divje privatizacije, je podkrepila informacija v medijih, da državni sekretar, ki se zavzema za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, konec tedna odhaja na vodilni položaj druge največje zasebne zdravstvene ustanove v državi.« Tako je pisal Fides leta 2021, citirala sem pač njihovo izjavo. Absolutno se v dveh tretjinah seveda strinjam, razen v tistem delu, da je zgolj slabo plačan in preobremenjen zdravnik tisti, ki rešuje sistem.

Kot prvo, politika ni več nema, najmanj, kar je, nemi nismo, slišali smo in delamo. Da delamo in da se aktivno trudimo okrepiti javni zdravstveni sistem, izkazujejo vsi ti pozivi in pritiski na prav vse nas, kar je tudi kolegica malo prej omenila, predvsem pa to, koliko dezinformacij se širi okrog vsebine tega zakona. Jaz mislim, da povprečnemu državljanu in državljanki ali pa tudi meni kot pravnici sploh ni več jasno, kaj ta zakon prinaša, ker je, mislim, da eden izmed ključnih načinov, kako diskreditirati predlagatelje zakona ta, da vržeš milijon informacij in da vsak člen poskušaš razvrednotiti in obrniti. Zato naj bo še enkrat jasno, ta zakon prinaša krepitev javne mreže zdravstvenega sistema. Prinaša jasno razločevanje med javnim in zasebnim. Hkrati seveda prinaša strašenje za tiste zdravnike, ki so ta sistem izkoriščali toliko časa. Žal mi je, zakon jim je dal možnosti, da se nekoliko dela v javnem, nekoliko v zasebnem, in so pač izkoristili najboljše možne pogoje.

Nekaj bi želela poudariti. Nihče v tej koaliciji ne podcenjuje zdravnic ali zdravnikov, ampak res nihče. Jaz mislim, da prav vsak izmed nas je bil tako ali drugače zdravljen. Kot pacient, ko si v tako zelo ranljivem položaju, verjemite mi, da smo najbrž vsi gledali na zdravnika kot na boga, kot se tudi marsikdaj reče, ampak gledali smo tudi na medicinske sestre kot na boginje. V nekaterih trenutkih mogoče celo bolj kot na zdravnika, ker so tiste, ki si v najbolj ranljivem položaju, ki pridejo prve do pacienta in na katere se najbolj v bistvu zanašaš in obračaš, zato jim marsikdo reče angeli v zdravstvenem sistemu. In to so, to absolutno so. Prav vsak tu bi si želel, da se za medicinske sestre in celotno zdravstveno podporno osebje še toliko bolj izboljšajo pogoji. Najbrž vse boli, ko beremo izpovedi doktorja Zvera, kaj se dogaja na hematologiji v ljubljanskem UKC.

Ko sem omenila doktorja Zvera, zame je to oseba, ki je poosebljanje pravega zdravnika, ker biti zdravnik je v prvi vrsti biti humanist. Imajo izjemno družbeno odgovornost. Jaz se zavedam, da jih je v bistvu zelo težko v javnem plačnem sistemu ustrezno plačati in da si vsi želimo, da bi bili plačani prav isto, kot je lahko nek zasebnik, ker temu zasebnik seveda ni treba delati samo tistih najbolj zanj ugodnih storitev, to je tudi potrebno vedeti, ne dela vsega, kar mora nositi javni zdravstveni sistem, izbere tiste storitve, ki se mu najbolj izplačajo, in to dela. Ta zakon tudi to zdaj preprečuje, prav je, da se to prepreči. Koncesionarji so bili v osnovi mišljeni zgolj kot dopolnitev javne zdravstvene mreže. Tudi to se je v vseh teh letih izrodilo in so v bistvu najemali oziroma ravno beremo, najemajo se v lastnem zdravstvenem domu, katerega direktor si, prostori za svojo zasebno popoldansko dejavnost. Tudi take anomalije ta zakon sedaj popravlja, ker govori tudi o boljši organizaciji. Socialni demokrati smo tudi v volilnem programu govorili o tem, da je upravljanje javnih zavodov zelo pomembno pri reorganizaciji sistema. Zelo sem vesela, da se tudi tega ta zakon zelo dobro in aktivno dotika.

Veliko je bilo govora o ustavni presoji tega zakona, vemo, saj nismo naivni, da bo ta zakon pristal na Ustavnem sodišču in se tega ne bojimo. Na primer osebno mislim, ker je tudi v 2. členu seveda vprašanje neprofitnosti, da je koalicija zelo veliko energije vložila v to, da se zelo dobro obrazloži, zakaj se lahko omejijo sredstva v kontekstu dobička neprofitnega dela. Torej koncesionarji za izvajanje dejavnosti, ki jo dobijo iz naslova javnega denarja, iz tega pač ne bodo smeli delati profitov. Po domače, z javnim denarjem ne boste kovali dobičkov. Iz tržnega dela, to še lahko delate. Nič ni narobe, ker smo le socialna država in je pravica do upravljanja z javnim denarjem tukaj jasna. Jaz mislim celo, da je tako dobro obrazloženo, da lahko obstane na Ustavnem sodišču. Če pa ne obstane, pa tudi ni nič narobe. Kaj pa je narobe? Marsikateri člen je bil v preteklosti razveljavljen, je bilo dvakrat že razveljavljeno, gremo v tretje. Želimo pa si, da se iz javnega denarja ne kujejo dobički, ampak da gre javni denar za tisto, čemur je namenjen. Pacientu, pacientovim pravicam, zdravstveni oskrbi pacienta, ne kovanju dobičkov posameznikov, sploh pa ne na način, da se najema druga oprema, da se ljudi ne zaposli in da se v bistvu pri najmanjših možnih stroških delajo največji dobički. Vložite v sistem in iz lastnega tržnega dela delajte dobička, ni noben problem. Iz neprofitnega dela naj se vlaga nazaj v samo dejavnost in naj se da več zdravnikom, ki se jih bo zaposlilo, osebju, ki se bo zaposlilo, pa jim morda ne bo treba iti v zasebno.

Še enkrat, meni se zdi tudi žalostno to strašenje ljudi z begom iz javnega v zasebno. V enem izmed pogovorov s predstavniki zdravstvenih organizacij so celo rekli, samo, da veste, vsi bodo šli v zasebno, v javnem zdravstvenem [sistemu] pa bodo ostali samo slabi zdravniki. Meni je to tako zelo podcenjujoče od osebe, za katero bi si mislil, da ima kljub vsemu vsaj neke empatije in humanosti v sebi, ker jaz zdravnike gledam kot osebe z empatijo in humanostjo. V osnovi se mi zdi, da so zato izbrali ta poklic. Zato se mi zdi, da imajo toliko večjo družbeno odgovornost in da se ne bi smelo vsega gledati skozi profit in dobiček, ampak skozi, kot so lepo povedali, pacienta, zelo lepo so leta 2021 povedali. Javni zobozdravstveni sistem smo izgubili že pred desetletji, pravijo, in zdaj smo priča zlomu primarnega zdravstva. Ta koalicija sedaj se uspešno bori zoper prav ta zlom in želi okrepiti javno zdravstveno mrežo. Želi bolje organizirati sistem, želi izboljšati dostopnost tako na geografskem nivoju z reorganizacijo in regionalizacijo kakor tudi dejanskem. Ampak o čakalnih vrstah je ministrica že govorila, tako da tukaj nima smisla.

S tega nivoja bi pa morda še dodatno obrazložila naš amandma, ki govori torej o Železniškem zdravstvenem domu, ker menimo, da se bo s sprejetjem tega amandmaja v bistvu zgodilo tisto, za kar si vsi prizadevamo, ker to je zdravstveni zavod, ki je v posredni državni lasti in že sedaj deluje neprofitno, mislim, da ima čez 22 tisoč opredeljenih pacientov, 130 zaposlenih, vodstvo, ustanovitelja. V bistvu ne razumemo, kako bi ministrstvo sploh lahko brez te pravne podlage preneslo ustanoviteljstvo, ker so lastnik seveda Slovenske železnice, ki jih upravlja SDH, in ne vemo, kako bo MZ sploh dobilo pravno podlago, da bi naredilo ta prenos. Po eni strani govorijo, da si želijo tudi oni, na drugi strani pa ne bi sprejeli našega amandmaja, ki pa je zelo lepo zapisal, zakaj, na kakšen način, ni diskriminiral na način, da bi bil samo to, ampak pač, če gre za nekoga, ki je v posredni ali neposredni lasti države, je lahko ta del javne zdravstvene mreže. Če želimo krepiti javno zdravstveno mrežo, dajmo notri obdržati tiste ustanove, ki že itak delujejo neprofitno, ki imajo 22 tisoč opredeljenih pacientov in zaposlene. Zaradi tega mi mislimo, da je ta amandma absolutno utemeljen in upamo na podporo, ker mislimo, da samo dopolnjuje cilje, h katerim stremimo s tem zakonom.

Morda samo še glede samih omejitev, ki jih ta zakon prinaša, in prehoda iz javnega v javni zavod in glede dela. Jaz mislim, da se je v zakonodajnem postopku tudi v tem delu zakon izboljšal. Naj zdravnice in zdravniki vedo, da imajo možnost podjemnega dela, da tu ni absolutne prepovedi, ampak primarno morajo izpolniti kvoto na svojem osnovnem delovnem mestu, kar mora prav vsak izmed nas. Najbrž ne moreš, po domače rečeno, iti fušat ven, če nisi izvedel vsaj svojega dela. V času covida pa smo videli, kako to deluje z dodatki pri ortopedih, ki sploh niso bili na delovnem mestu in so bili v tistem času drugje. Žal je covid res razgalil vse slabosti našega zdravstvenega sistema. Jaz mislim, da ministrica in koalicija s tem zakonodajnim predlogom, ki je zame najpomembnejši predlog zakona v sklopu celotne, pa bom rekla reforme, ker mislim, da je reforma, mislim, da je tudi izjemno pogumna reforma. Mislim, da na ta način rešujemo te anomalije. Ne bomo rešili vsega, saj noben ni tako naiven, da misli, da bo lahko zdaj z enim zakonom rešil vse, ampak je pa to prvi drastični korak, ki mu bodo sledili kasneje manjši, s katerim bomo popravili kakršnekoli napake, ki se bodo potem v sistemu izkazale in videle.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Izvolite repliko, kolegica Dimic.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa.

Ja, kolegica Meira je govorila, kako bo s tem zakonom zagotovljen denar za paciente, da se v bistvu nobenih dobičkov ne bo ustvarjalo in da bodo pacienti prišli do pravočasne oskrbe in storitve. To zagovarjamo tudi v Novi Sloveniji, da mora denar slediti pacientu. Če bi bilo res tako, da imate to res namen, samo to vprašam, zakaj ima lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje 80 milijonov dobička, presežkov, prihodkov nad odhodki. Zakaj? To je denar od ljudi! Zakaj ga niste razdelili ljudem?

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima mag. Dean Premik.

Izvolite.

MAG. DEAN PREMIK (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Osebno sem ponosen na naš zdravstveni sistem in bi se rad zahvalil vsem zdravstvenim delavcem, zdravnikom in vsem ostalim, ki dejansko skrbijo, da so naši pacienti na varni strani. Naš zdravstveni sistem nam zavida tudi tujina. O tem se precej malo govori. Če pogledamo ankete, v katerih se razvrščajo države po sistemu socialnih in zdravstvenih storitev, Slovenija vedno kotira zelo, zelo visoko. Žal pa je po 30 letih zapostavljanja in pometanja problemov pod preprogo prišlo do situacije, ki ni najbolj zavidljiva. Nenehni poskusi razgradnje javnega zdravstva in parcialne rešitve skozi številne vlade do zdaj so stanje samo še poslabševali.

Ravno zato je Gibanje Svoboda v svoj program uvrstilo urejanje zdravstva, celo med prioritete, in te prioritete je poudarila tudi koalicijska pogodba. Torej prvič po 30 letih se je nekdo lotil urejanja zdravstva sistemsko. Dosedanje vlade so to reševale predvsem na deklaratorni ravni. Večkratni očitek s strani opozicije, nič ni narejenega, delate počasi in podobno, je metanje peska v oči. Če bi bilo urejanje zdravstva enostavno, bi ga verjetno uredili že oni, kajti sedeli so v treh vladah in narejenega ni bilo nič. Dopustili so, da se sistem razgrajuje, in pometali probleme pod preprogo. Zdaj se je pa poskušal ustvarjati občutek, da so vsi problemi v zdravstvu od leta 2022, ko je nastopila ta koalicija. Ravno nasprotno. Ta koalicija je prva, ki je začela čistiti sistem, ki se je zamegljeval. Da ne govorimo le o mešanju zasebnega in javnega in generiranju čakalnih vrst, ŕ propos, generiranje in problematika čakalnih vrst se je pojavljala že v času prve Janševe vlade. In kaj je bilo storjeno? Vmes je bilo načrtno omejevanje vstopa novih zdravnikov na trg, o čemer je govorila kolegica, in podobno.

Zdravstvena reforma je proces, ne samo eno dejanje, s katerim bi na hitro rešili vse. Ta koalicija je sprejela že cel kup predpisov, ki zadevo urejajo. Ta zakon, ki ga danes obravnavamo, je eden od temeljnih kamnov, ki gre v mozaik za urejanje celovitega zdravstvenega sistema v naši državi. Pri tem bomo v koaliciji vztrajali, kajti naših zavez se držimo, držimo se zavez, ki smo jih dali našim volivcem in vpisali tudi v koalicijsko pogodbo.

Pri pripravi sprememb in tega zakona, ki je danes na dnevnem redu, so sodelovali vsi deležniki. Toliko usklajevanj in sestankov, kot jih je bilo vsaj na področju zdravstva pri tem zakonu, se jaz ne spomnim. Sodelovali so vsi zdravniki, sindikati, zdravstveni delavci, zdravstveni zavodi, nevladne organizacije, pravna stroka in ne vem, če je še kak deležnik na področju zdravstva, ki mu ne bi prisluhnili. In ravno zaradi tega je tukaj pomembno, da se je, kar se tukaj očita, da je toliko amandmajev. Ti amandmaji so ravno zaradi tega, ker smo prisluhnili marsikateremu deležniku. Jasno pa je, da se z vsemi rešitvami vsi ne morejo strinjati. Ne morejo biti vsi zadovoljni. Interesi so različni, včasih celo diametralno nasprotni. Ene zadovoljujejo ene rešitve, druge pa žal ne.

Večkrat se poskuša prikazati, kar pa me od vsega najbolj moti, da se gremo neko vojno z zdravniki. Popolna manipulacija. Mi smo zavezniki zdravnikov, ker imamo vsi isti cilj, to je urejen zdravstveni sistem in skrb za pacienta. Mislim, da je kolega Horvat govoril nekaj o živalih in podobno, ampak ne bi ponavljal te zadeve. Sam osebno sem iz zdravniške družine in vem, kaj je empatija do pacienta, in vem, kaj pomeni poslanstvo, tako da se s temi zadevami ne bi ubadali. S te naše strani tukaj vseh teh zadev verjetno niste slišali in jih tudi ne boste več.

Spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti so nujne in tudi naša politična zaveza, kot sem že povedal, naša poglavitna naloga pa je ohraniti javni zdravstveni sistem, poudarek je na javnem. Zavedam se namreč, da je dobro urejen javni zdravstveni sistem edina garancija za dober zdravstveni servis za vse, poudarek je na vseh prebivalcih naše države, in to se je izkazalo tudi med epidemijo. Amerikanizacije na tem področju si vsekakor ne želimo in verjetno tudi prebivalci naše države ne. Nihče si namreč ne želi, ko se zbudi na bolniški postelji, da ob njemu ne stoji zdravnik, ampak zavarovalniški agent, ki bolniku prebere, kaj njemu v zdravstvu pripada in kaj ne. Nihče si ne želi, da bi stroški zdravljenja že običajnih težav povzročili velike pritiske na družinske proračune. Da o kakšni epidemiji, kot smo je bili deležni, niti ne razmišljam, da bi bili zaščiteni samo eni, ne pa vsi. Da se to v naši državi ne bo zgodilo, je potrebno okrepiti javno zdravstvo, ki edino omogoča enakopravni pristop v našem zdravstvenem sistemu vsem prebivalcem.

Zakon ureja marsikaj, čeprav se cela debata potem po navadi skoncentrira na samo ene določene segmente. Zakon nadgrajuje vstopne pogoje v sistem zdravstvene dejavnosti in mrežo zdravstvene službe. Zakon naslavlja učinkovito upravljanje javne mreže, povečanje digitalizacije v zdravstvu, krepitev vloge javnih zavodov. Jasno, tudi ukinitev oziroma zmanjševanje dvojnih praks v javnih zavodih, o tem je bilo že veliko govora. Prihaja namreč jasna razmejitev javne, zasebne in tržne zdravstvene dejavnosti. Poveča se transparentnost pri upravljanju zdravstvene dejavnosti, zmanjšajo se nasprotja interesov, stabilizira se delovanje javnih zdravstvenih zavodov, poveča se motivacija za zdravstvene delavce in s tem se poveča tudi zaupanje ljudi v javni zdravstveni sistem. Nenazadnje, novela Zakona o zdravstveni dejavnosti krepi delovanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, iz katerega se bodo zdaj vključevali vsi deležniki v javni mreži. Z boljšo organizacijo in naborom kadrov v neprekinjenem zdravstvenem varstvu se bo razbremenil marsikateri zdravnik, ki se bo lažje in kvalitetnejše posvetil svojemu pacientu in pacienti bodo lažje prišli do pomoči takrat, ko bo to potrebno. Torej tudi pri nas je, čeprav se očita, da ni, pacient v središču pozornosti in v središču sistema.

Kljub drugačnim navajanjem ali pa zavajanjem, ki smo jih deležni s strani opozicije in različnih zainteresiranih skupin in lobijev, je edini skupni cilj, ki ga zasledujemo pri spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti, urejanje zdravstvenega sistema, njegova boljša dostopnost, višja kakovost in, jasno, še enkrat, v središču je vedno pacient. Prepričan sem, da te spremembe podpira tudi večina deležnikov v zdravstvu, čeprav so tisti, ki jim odgovarja status quo, bistveno bolj glasni. Naša zaveza je in je še vedno, da po 30 letih končno naredimo nekaj v smeri boljšega zdravstva, in te zaveze se držimo. Ta zakon je pomemben del te naše zaveze.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Jelka Godec, izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Najlepša hvala.

V začetku seje smo vendarle dosegli,da je do nas prišel dopis Ministrstva za finance s sopodpisom ministrice za zdravje, s katerim se, moram reči, v določenem delu ali pa v prvem delu ali pa skoraj v celoti lahko strinjam. Da predlagane spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, predstavljajo obsežen, a nujen potreben poseg v obstoječo ureditev, bi se lahko strinjali, da je treba nekaj narediti za razmejitev javnega in zasebnega, ampak o tem kasneje. Stvari so kompleksne, na to kaže tudi takšen kup, zakon, amandmaji in tako naprej, brez pripomb, ki smo jih dobili, da o tem ne govorimo. Na koncu minister za finance in ministrica za zdravje napišeta: »Ponovno velja tudi opozoriti, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije o tej temi,« torej o koncesionarjih in njihovem delovanju, »že dvakrat odločalo, obakrat v prid koncesionarjem. Menimo, da so predlagane spremembe vsebinsko tako podobne, da dvomimo, da bi v tem primeru ponovne presoje Ustavno sodišče lahko odločalo drugače. Glede na vse navedeno vas vljudno prosimo za ponoven razmislek glede predlaganih sprememb, ki so kompleksne, daljnosežne in morebiti lahko tudi predmet ustavne presoje.«

Mislim, da je kolega Gregorič v prvi razpravi tudi povedal bistvo. Zdaj pa mene zanima nekaj, ministrica. Ali boste danes odstopili po vašem opozorilu glede zakonskih določil oziroma določil, ki bodo verjetno jutri sprejeta? Ali boste jutri odstopili, ko bodo zadeve sprejete? Ali boste odstopili, ko vas ne bodo poslanci poslušali glede tega, da opozarjate, da je zakonska materija lahko ustavno sporna? Je pa zadeva zelo shizofrena, moram priznati. Vi pripravite, ste predlagatelj zakona, pošljete v Državni zbor, pride do amandmajev, ki so po besedah koalicijske poslanke usklajeni z Vlado in z ministrstvom, sprejeti na odboru, potem pa ministrica skupaj z ministrom za finance podpiše opozorilo poslancem, naj vendarle premislijo o določenih določilih zakona, torej naj opravijo premislek in naj zadeve dobesedno ali posredno, pravite, popravijo. Danes pa poslušamo, da ne bodo popravili, a hkrati poslušamo, da stojijo za vami, torej vas podpirajo. V čem vas zdaj podpirajo? V tem, da opozarjate, da so stvari ustavno sporne, ali v tem, da ste predlagali že tako ali tako ustavno sporne zadeve? Kajti v zakonu, v obrazložitvi zakona na več mestih napišete, da so določila v zakonu lahko ustavno sporna po 74. členu Ustave, ki govori o gospodarski pobudi, in še po enem drugem, mislim, da 84. členu, pa vendar boste to pač predlagali in predlagate tudi seveda koaliciji, Državnemu zboru, da takšen zakon sprejme. Torej vprašanje za vas, ministrica, je, ali boste jutri po glasovanju odstopili, ker vaša opozorila koalicijskim poslancem ne bodo upoštevana. Če ne, potem je vprašanje, zakaj ste sopodpisali takšen dokument. Zakaj ste podpisali dokument, s katerim jasno poveste, da so določila zakona lahko ustavno sporna?

Kar se tiče zakona samega, jaz moram reči, tako kot sem že prej povedala na odboru, jaz sem si prebrala te zadeve. Veste, kdaj sem nehala brati? Ko so prišli tretji popravki amandmaja amandmajev. Takrat pa je zadeva postala absurdna. Jasno je, da gre za popolnoma ideološki zakon, kar je tudi danes v razpravah marsikdo jasno in glasno povedal, za kaj gre. Torej po mojem mnenju v zdravstvu ni glavni problem, kot vi pravite, dvoživkarstvo, glavni problem je neracionalna poraba denarja, glavni problem je netransparentno oziroma slabo vodenje, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Sprašujem se, kdo so paraziti, to besedo slišimo seveda od predsednika Vlade. Kdo so paraziti v zdravstvu? Ali so to res zdravniki? Paraziti so tisti, ki se napajajo iz javnega zdravstva. Kot sem na začetku dejala, gre za neracionalno porabo javnega denarja v javnem zdravstvu, in paraziti se napajajo iz tega. Ampak vi iščete parazite med zdravniki, tisti, ki pa so pravi paraziti, pa se zelo dobro, bom rekla, redijo, razmnožujejo, ampak niso to zdravniki.

Vlada ne sliši bolnikov. Tudi koalicija ne sliši bolnikov danes. Ne sliši tudi zdravnikov, ne sliši medicinskih sester. Danes govoriti o tem, da je bolnik v središču vašega zakona, daleč, daleč od tega. Ker če bi bil bolnik v središču, potem bi reševali to, torej najprej netransparentno porabo denarja v javnem zdravstvu. Potem bi reševali tudi to, kar ste na začetku sami govorili, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je, mimogrede, danes sem slišala, eden je povedal podatek, da ima ta zavarovalnica po novem 79 milijonov viška, torej dobička. Zavarovalnice, ki ste jih z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, bom rekla, ne uničili, ampak pač želeli preoblikovati v smislu, ker ste preoblikovali prostovoljno zavarovanje v obvezno, so imele 50 milijonov dobička, pa ste se spravili na njih, češ grde zavarovalnice, ki imajo dobiček. Danes v Državnem zboru poslušam, da ima monopolna državna zavarovalnica 79 milijonov dobička, pa nihče nič. Premier je leta 2023, mislim, da je bilo leta 2023 na začetku leta ugotovil, da je pa ZZZS tisti ključni problem, ker ima toliko dobička, zdaj je pa treba te zadeve rešiti. Do danes niste rešili ZZZS. Do danes ne! In danes v Državnem zboru poslušam s strani koalicije, 79 milijonov dobička, pa nihče nič. Hkrati pa govorite, da se v javnem zdravstvenem zavodu ne izvajajo zdravstvene storitve. Le zakaj ne?

Potem slišimo s strani predsednika Vlade, pa tudi koalicijski poslanci potem ponavljajo kot papige za njim, da zdravniki v dopoldanskem času ne delajo nič, popoldan, v zasebni praksi pa na polno. Ali ste se vprašali, zakaj dopoldan ne delajo nič in zakaj ima zdravstvena zavarovalnica 79 milijonov dobička? Potem pa hkrati slišimo, da naj ti zdravniki, ki dopoldan ne delajo nič, delajo popoldan dodatno delo, vendar v svojem javnem zdravstvenem zavodu. Torej dopoldne ne bodo delali nič, popoldan pa naj delajo v istem javnem zdravstvenem zavodu in bodo še boljše plačani. Zelo težko je razložiti, ker je stvar zelo shizofrena, to, kar razlagate. Torej zdravnik dopoldan ne dela nič, dobi pa plačo. Zakaj pa dobi plačo, če ne dela nič? Zakaj mu pa damo? Ali imamo mi to, koliko mora zdravnik narediti v dopoldanskem času, koliko operacij mora narediti, koliko mora imeti pregledov? Ne, nimamo. Popoldne dela v zasebnem sektorju, to vas moti.

A veste, koliko poklicev je, ki delajo dopoldne v javnem sektorju ali pa v javnih ustanovah, popoldne delajo pa privat? Veliko. Učitelj dela zjutraj šest ur, popoldne pa še šest ur inštruira. Pa učitelji učitelju pošiljajo na inštrukcije. To vas ne moti? Ni nobenega problema, zdravniki vas pa motijo. Zakaj ne dela dopoldne, zakaj zdravnik ne opravi toliko in toliko, pa ne bom rekla, naredi, ampak zakaj se v javnih zdravstvenih zavodih ne opravijo določene storitve? Zato, ker zavarovalnica ne plača. Dajte malo prebrati za nazaj in za naprej, kakršnakoli opozorila želite, od enih in drugih. Mislim, da je celo kolega Krajnc danes zadel bistvo, je celo to povedal. Zato se ne izvajajo določene storitve, ker niso plačane, ker je tu meja, toliko plača zavarovalnica, nič več, potem se začnejo pa pogajanja, ali boste plačali za nazaj ali ne, zato so tudi izgube v javnih zdravstvenih zavodih, ker naredijo več, ne dobijo pa plačanega tistega programa.

Potem je bilo danes rečeno, ti grdi koncesionarji, ker opravijo več pregledov kot v javnih zdravstvenih zavodih. Ali ni bolnik v središču pri vas? Če koncesionar opravi več storitev, opravi storitev na bolnikih, verjetno, kajne. To je zdaj smešno, koncesionar zdravi, opravi več storitev na bolniku, ampak to je smešno, ti so grdi koncesionarji, ker naredijo več. Zadnjič smo bili v enem zdravstvenem domu, kjer je bilo prikazano, mislim, da imajo sedem ali osem družinskih zdravnikov, mislim, da je bil eden koncesionar, vsi ostali niso bili koncesionarji. Kdo je imel največ opredeljenih? Koncesionar. In potem sem vprašala, zakaj pa ima koncesionar največ opredeljenih. Ja, zato, ker jih edini želi sprejemati. Ampak grdi koncesionar, on ima kvoto 2 tisoč 200, oni vsi tisoč 500, tisoč 600, ampak ta je najbolj grd, zato ker zdravi paciente, plača pa davke, to pa ni problem, plača pa davke, ampak je grd, ker pač zdravi paciente.

Gospodarska pobuda je v Sloveniji po 74. členu Ustave svobodna. O tem govori tudi ministrica, ki vas opozarja, ampak za vas to ni pomembno, da pride pacient prej na vrsto, pomembno je, da pač boste, ampak lažete, razmejili javno in zasebno in s tem povečali število storitev, ki bodo po vašem opravljene v državni bolnišnici. Zdaj pa glejte, vi lahko spravite na enem specialističnem delu, ne vem, na ortopediji recimo vse ortopede v eno bolnico, recimo na Celjskem noben več ne sme delati privat, torej lahko delate samo v celjski bolnišnici na ortopediji. Spravite vi notri vse ortopede, ampak število storitev se ne bo povečalo. Prvo kot prvo boste imeli problem s posteljami, drugi problem bodo ostali kadri, ker ni samo zdravnik, ker je tim, imate medicinsko sestro, radiologe in tako naprej, da ne bom vsega naštevala. Potem na drugi strani pride pa do zavarovalnice, ki ne bo plačala storitev, zato ker niste naredili popolnoma nobene spremembe na ZZZS in bo še vedno plačala, plastično povedano, sto operacij hrbtenice, ne bo jih plačala 105 ali pa 101. Pa bodo zdravniki sedeli tako križem rok in čakali. Ne bo več storitev, ne bo jih več!

Mislim, da je tudi kolega Felice Ziza danes povedal, kar se tiče določenih drugih specialnosti, pri katerih pa opozarjajo na to, da bodo šli zdravniki iz teh specialnosti ven, predvsem iz plastike, iz plastičnega dela. Določene stroke so namreč specifične, to je treba vedeti, da določenih zadev v okviru javne mreže sploh ni možno izvajati in jih ne izvajajo, zato se pač izvajajo v zasebnem delu. Na to vas opozarjajo, ampak ne, vi boste naredili vse, ker vi ste najbolj pametni, ker vi boste v Zidanem Mostu Savo prepričali, da teče nazaj gor, če je treba. Ne boste poslušali hidrologov, narave in fizike, da reka teče navzdol, vi jo boste obrnili navzgor, stoodstotno. Pravite, da ne gre za vojno proti zdravnikom. Gre, gre, ker spodbujanje sovraštva na ulici in ne odreagiranje in odgovor ministrice, da tisti, ki lepijo na tablo ministrstva Smrt dvoživkam, to ni noben problem, ker mi sodelujemo z vso civilno družbo, kaže na to, da gre za neke vrste vojno proti zdravnikom. Jaz moram reči, da zadnje čase hodim okoli zdravnikov in tistih, ki niso koncesionarji, ampak so v javni državni službi, in pravijo, da kaj takšnega, kaj tako ponižujočega, kot danes poslušajo, da so paraziti in da so dvoživke, še niso slišali.

Pravite, da ukinjate dvojne prakse. Ukinjate oziroma rušite še tisto, kar drži določene zdravnike, da delajo v javnem sektorju. Ja, verjetno je to smešno, ker boste rekli, zdaj spet SDS straši. Posledice bodo vidne nekje čez pol leta, leto dni, mogoče celo kasneje, ko bo druga vlada, katerakoli pač bo, vaša ne bo več, definitivno ne, in vas tudi več ne bo in nobene odgovornosti ne boste prevzeli. Čakalne dobe obstajajo že od nekdaj, čakalne vrste obstajajo že od nekdaj. Odkar se hodi k zdravniku, je treba čakati, od pamtiveka, če želite. Odvisno je samo, kako se spopadaš s čakalnimi vrstami oziroma čakalnimi dobami. Ta vlada se fenomenalno spopada s čakalnimi vrstami in čakalnimi dobami.

Tudi danes smo slišali, skrajševanje čakalnih dob ni po naravni poti, ampak zaradi dela ministrstva, zaradi administrativnih ukrepov. Priznali ste torej, da to ni po naravni poti, ampak zaradi dela Ministrstva za zdravje, zaradi administrativnih zadev. Lahko si ogledate magnetogram. Ampak še bolj fascinantno pa je to, kako predsednik Vlade pravi, kako se skrajšujejo čakalne vrste, ker če čakaš pri zdravniku v vrsti, tisti, ki pride na vrsto, gre k zdravniku, torej koliko dobiš številko, greš po vrsti lepo k zdravniku. Isto je, če gledate čakalne dobe, ko si na vrsti, te pokličejo, prideš, tako je po navadi, tudi tako je, če čakaš za muzej, ko si na vrsti, da prideš v muzej, pač greš notri, nobenega problema. Če se jaz kot pacient odločim, da pa ne bom več čakala v tisti čakalnici ali pa da ne bom čakala v čakalni vrsti, ki je leto dni, pa rečem, okej, grem pa jaz drugam, grem drugam in pride naslednji za mano. Tako naj bi bilo, po vrsti, kot so hiše v Trstu, so pri nas rekli, ampak ne, predsednik Vlade pa pravi, da ste pa zdaj vi to bolj pogruntali. Če se sprosti eno mesto v vrsti, ne pride naslednji na vrsto, ne, ne, tisti, ki najdlje čaka. Recimo ministrica se je vpisala pri ortopedu, ne vem, pred pol leta in je bila čakalna doba eno leto, lepo čaka v vrsti, jaz se pa danes vpišem, imam čakalno dobo leto in pol, ampak ne bodo ministrice poklicali, naj pride, ko se bo vrsta sprostila, ne, ne, mene bodo poklicali, ker sem najdlje, pa sem prišla kasneje v vrsto.

Ja, ja, poglejte si predsednika Vlade v njegovih izjavah, fenomenalno. To je, še enkrat bom dala primer obiska muzeja, stoji v vrsti cela garda ljudi, dva pred tabo se odločila, da ne bosta šla v muzej. Pridem jaz na vrsto, mogoče, mislim, da bi bilo dobro, ne, ne. Kustos gre nazaj in tistega zadnjega pokliče in reče: »Ti pojdi noter.« Kaj bi naredili? Po mojem bi vam dvignilo dekl, po domače povedano. Ampak tako predsednik Vlade pravi, da vi skrajšujete vrste in dajete občutek tistemu, ki je zadnji v vrsti, da sploh ni čakalne vrste, da je sploh ni. Ja, jaz bi se tudi zamislila, ampak dajte si pogledat predsednika Vlade v njegovih izjavah. To je fenomenalno. Kako preskočiš vrsto po Golobovo, to je to.

Prej je bilo tudi v eni razpravi rečeno, da imajo koncesionarji boljšo opremo. Kako nesramno, da vlagajo v boljšo opremo. To je fajn, to je super. Jaz se strinjam gospod Gregorič, to je prav, ampak vprašanje je, zakaj tega ni tudi v javnih zdravstvenih zavodih. Zakaj te boljše opreme tudi ni v javnih zdravstvenih zavodih? Zakaj? Zaradi parazitov, ampak to niso zdravniki. Greš v javno bolnišnico na odstranitev znamenja, mogoče po desetih letih, petih letih je že kaj boljše, odstranjujejo samo kirurško, ne z laserjem, ker nimajo denarja za laser. Kaj ti reče zdravnik, če imaš, ne vem, znamenje tu nekje? / pokaže zboru/ Ja, pridite k nam zasebno, mi pa imamo laser. Ženske, ali bi se dale tu / pokaže zboru/ operirati, da bi imele brazgotino? Ne, na laser boste šli. Zakaj laserja ni v javnem zdravstvenem zavodu, zakaj ga ni? Zaradi parazitov, ker se preplačuje material, ker se preplačuje oprema, zaradi tega. To bi moralo biti prvenstveno, da se javni zavodi krepijo, torej na tem področju, da se znižajo stroški, da se oprema, da se delovni pogoji, da se vse ostalo krepi, ne pa to, kar vi danes delate, ne krepite javnega zdravstva, ampak še tisto podirate, kar ga je v bistvu držalo gor.

Zdaj pa še en absurd. Ko je čakalna doba predolga, lahko greš k zasebniku v tujino oziroma lahko greš na zdravljenje v tujino, to piše v ZZVZZ, komot, in potem prideš nazaj in daš zahtevek za povračilo stroškov in ti v določenih procentih lahko vrnejo, lahko tudi v 100 % vrnejo ali pa 80 %, pač kolikor se tam na ZZZS odločijo po tistih svojih merilih, ki jih imajo. Super, hvala bogu, da je bolnik ozdravljen, da je rešen, karkoli je pač imel, in dobi povrnjene stroške. Ko gre k nam k zasebniku, ne dobi niti evra, pa je bila čakalna doba, ne vem, 365 dni za neko zadevo. Ne bom čakal, ne morem, zato ker moja bolniška traja že leto dni, jaz imam dosti tega, jaz moram biti zdrav, da delam, jaz moram biti zdrav, da kvalitetno živim, in grem k zasebniku, ne dobim povrnjeno. Če pa bomo šli čez na Hrvaško, kjer rastejo zdaj klinike kot gobe po dežju, boš pa dobil povrnjeno.

Zakaj tega ne rešite? Zakaj za boga tega ne rešite? Pa ne mi govoriti, zakaj niste vi. / oglašanje iz dvorane/ Ja, čakajte, zdaj ste na Vladi vi in vi ste tisti, ki ste dejali na začetku tega mandata, da boste rešili javno zdravstvo, da boste rešili čakalne dobe, ki jih rešujete danes administrativno tako, da napotnico zelo hitro s 14 dni podaljšate na 30 dni. Tisti, ki čaka 25 dni, je bil prej nedopustno dolgo čakajoč, danes pa ni več nedopustno čakajoč. Farbate ljudi. Lagali ste pred volitvami, lagali ste leta 2023, ko ste podpisali zavezo, da boste naredili digitalizacijo, da boste sprejeli zakon o digitalizaciji, da boste sprejeli Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da boste uredili plačni steber za zdravnike in še marsikaj drugega. Celo tako daleč ste šli, da je bivši minister Bešič Loredan v oktobru 2022 podpisal s sindikati sklep, ki je bil objavljen v Uradnem listu, da bo, mislim, da do 1. 6. 2023 rešen plačni sistem. Ni bil. Vi ste tisti, ki ste dali obljubo, ne mi, vi ste jo dali. Vi ste dali obljubo. In danes dajete obljubo volivcem, bolnikom, pacientom, vsem pacientom, vsem državljanom, da bo s sprejetjem tega zakona več storitev opravljenih v državnih ustanovah. To je vaša obljuba danes. To je vaša obljuba, nič drugega, samo to, več storitev v državnih bolnicah, državnih, javnih zdravstvenih domovih, to je vaša obljuba. Pa bo res? Še enkrat, če ZZZS ne bo preoblikovan, ne bo več storitev, ker jih ne bo plačal ali pa se bodo izgube bolnišnic enormno dvignile in s tem, ko se bodo ... Kdo pa plača potem to izgube? Država mora plačati, ker po Zakonu o zavodih plača izgube država, torej davkoplačevalci.

Kakšni so učinki preoblikovanja prostovoljnega v obvezno zdravstveno zavarovanje? Nični. Kaj je boljše za pacienta? Vem, kaj boste rekli, da ne plačujejo 50, plačujejo pa zdaj 35 pa še nekaj oziroma 37 evrov. Mene zanima, če pridem kaj prej na vrsto. / oglašanje iz dvorane/ Seveda ima zvezo s tem, zato ker ima zavarovalnica 79 milijonov viška. To vas pa ne boli. Košarica se je razširila. Ja, še več pravic, ljudje pa plačujejo enormne zneske za zdravstvo, na koncu se zdravijo v Zagrebu, prinesejo sem in dobijo plačano nazaj. Potem to, vseh čakajočih, lažne novice. Ministrica pravi tako, ima drugačne podatke, NIJZ za javnost objavlja druge podatke, potem danes govoriti, zato ker imamo digitalizacijo, ne vem kaj vse, dajte no. Najbolj žalostno je to, da rečete, da so se skrajšale čakalne dobe ne po naravni poti, ampak zaradi administrativnih zadev.

Kar pa se tiče tega železničarskega doma in amandmaja, ki je danes pred nami. Rekli ste, da ministrica tega amandmaja ne more podpreti, zato ker če Ministrstvo za zdravje oziroma država nista lastnika nekega doma, ga ne moreta nadzorovati, da kvalitetno lahko nadzoruje le tiste, kjer je ministrstvo ustanovitelj. Kaj pa je potem zakon o kakovosti? Zakaj pa smo to sprejeli? Saj smo sprejeli zakon o kakovosti, kjer gledamo kakovost vseh zavodov, saj moramo gledati tudi pri zasebniku. To je larifari, kaj govorite. Ta amandma SD je v bistvu čisto okej in ne govori samo o enem, verjetno je še kje kakšna zadeva. Pravite, da ga ne morete nadzorovati, ker niste njegov lastnik, potem pa ga kupite, ampak imamo zakon o kakovosti, zato ne farbati, da ne morete nadzorovati kakovosti in izvedbe železničarskega zdravstvenega doma. Ni res.

Jaz mislim, da po vseh teh kolobocijah, zdaj bodo izjave takšne in drugačne. Ja, razmejiti je treba javno in zasebno, ampak ne na tak način, kot vi danes delate. Pravite, saj ni problema, če bo zakon ustavno sporen, če bo Ustavno sodišče odločilo, da je zakon ustavno sporen. Pa kaj. Še ena zadeva, tako kot tista zadeva s sledenjem FURS, ko je celo Levica rekla, da ga bo podprla, potem ga bo pa dala sama presojat na Ustavno sodišče. Nebuloze. Mislim, to je bilo pa tako, da človek ni več vedel, pri čem je. Tisti zakon je res ustavno sporen in tudi ta bo, ampak to vas ne briga, vi morate narediti kljukico. Še enkrat, s tem zakonom ne boste oziroma niste in ne boste nikoli postavili bolnikov na prvo mesto.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Tako, preden dam postopkovno, kolegica, vam izrekam opomin. Zakaj? Prvič, ker ste nas vse skupaj proglasili za shizofrene, namreč poslanci v zakonodajnem postopku smo zmeraj tisti, ki z amandmaji dopolnjujemo in nadgrajujemo predlagane zakone, in to je popolnoma normalna praksa. Drugič, ker ste izvedli nedopusten pritisk na ministrico s svojo pobudo, naj odstopi, samo zato, ker smo pač poslanci z amandmaji nekaj dopolnili, s čimer se pač nismo strinjali, kar je naša popolna pravica. In tretjič, ker tukaj na veliko promovirate, kot da je javno zdravstvo in javna zdravstvena mreža gospodarski biznis in da tukaj velja prosta tržna pobuda. Oprostite, kolegica, ne velja. Javno je javno, zasebno je zasebno. V javnem zdravstvu nimajo profiterske in biznis prakse kaj iskati, in to je tisto, kar danes razmejujemo. Tako da vam resno izrekam opomin. Mi je zelo žal, ampak bili ste žaljivi do poslancev Državnega zbora in do ministrice, in to je tisto, za kar vam v prvi vrsti izrekam opomin.

Zdaj pa ima postopkovno najprej Lucija … / oglašanje iz dvorane/

No, izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Najlepša hvala, predsedujoča. Ko ste vi kršili poslovnik oziroma ko ste kršili postopkovno, vam nihče ni odgovarjal, celo predsednica je rekla, da vas pusti. Ko so drugi poslanci izražali svoje mnenje, s katerim se jaz ne strinjam, nisem rekla, dajte mu opomin, ker se ne strinjam s tem, kar govorijo. Tretjič. Jaz sem rekla, da je situacija shizofrena, ne da so poslanci ali ministrica shizofrena. To je že predsednica Državnega zbora rekla, če govoriš o dejanju, da to ni žaljivo. Četrtič. Jaz nisem ministrici rekla, naj odstopi. Jaz sem jo vprašala, ali bo odstopila. Jaz sem jo vprašala, ali bo ministrica odstopila jutri po glasovanju, ker poslanci koalicije ne bodo sledili njenim opozorilom. Torej, predsedujoča ... / oglašanje iz dvorane/ A zdaj pa že pritiskam na koga? Na ministrico? Še enkrat vas, ministrica, vprašam. Ali boste jutri odstopili? Če to čutite kot pritisk, potem izvolite, odgovorite ali pa bodite tiho, saj meni je čisto vseeno, jaz sem jo vprašala.

Še enkrat, predsedujoča, če se ne strinjate z mojim mnenjem, potem mi ne morete dati opomina, ker v Državnem zboru lahko poveš svoje mnenje, zaenkrat še, razen če boste izglasovali, tako kot na odborih, odvzem besede opozicijskemu poslancu, takrat potem pač moram biti tiho. Ampak še enkrat poudarjam, rekla sem shizofrena situacija, nisem govorila o ljudeh. Drugič, ministrici sem postavila vprašanje. In tretjič, izražala sem svoje mnenje, s katerim se vi ne strinjate, in zato, ker se ne strinjate, mi dajete opomin. Jaz imam svoje mnenje o zdravstvenem sistemu in sem ga jasno povedala. Če se z mano ne strinjate vi ali koalicijski poslanci ali državljani, je moj problem, ne vaš.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovana kolegica, zelo dobro sem poslušala vašo razpravo. Niste rekli, da je shizofrena situacija, rekli ste, da je to popolnoma shizofreno. Letelo je tako na … To je žaljivo do poslancev, nismo prav nič shizofreni, če z amandmaji poskušamo dopolnjevati in popravljati zakone. To počnete navsezadnje tudi vi. To je normalna parlamentarna praksa, zato vam izrekam opomin. Tudi to, kako provocirate ministrico, je popolna provokacija in pritisk, ki je nedopusten. Dajte vi to malo … Mislim, ne morete tukaj tako pometati z ministrico, zato ker smo mi poslanci pripeljali na mizo nek amandma. In tretja stvar, govorite, da lažemo, da je nekaj ustavno sporno, ja, oprostite, izvolite, to bo presodilo Ustavno sodišče, ne vi, kaj je ustavno sporno, zato sem pač opomnila, ampak to je pod črto, to niti ni toliko pomembno, da pač prostotržna dejavnost javno zdravstvo pač ni in ne more biti. Ravno to je tisto, kar je narobe in zaradi česar je sploh tak zakon potreben.

Izvolite, Lucija … / oglašanje iz dvorane/

Ja, izvolite še enkrat, kolegica Godec.

JELKA GODEC (PS SDS): Resnično dejstvo ni žalitev. Ja, sem povedala. Še enkrat bom vprašala ministrico, pa jaz mislim, da to ni pritisk, to je vprašanje, ali bo odstopila zato, ker opozarja koalicijske poslance, da bi lahko bila zadeva ustavno sporna. Večkrat vmes sem rekla, predsedujoča, da bi lahko bilo ustavno sporno, ker tudi ministrica piše, da je lahko ustavno sporno. Ja, hudo je, ker ko nekaj ne želi slišati, je hudo. V tem Državnem zboru, še enkrat, opoziciji na takšen način ne boste žugali. Ne boste žugali! / oglašanje iz dvorane/ O ja, žugate, žugate. In še enkrat, resnično dejstva niso žalitev, to je pa izjava predsednice Državnega zbora.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani, vsak ima svojo percepcijo. Kar je za vas resnično dejstvo, še ni nujno zares resnično dejstvo. Nihče vam ne žuga, imate vso pravico razpravljati, niti vam nisem vaše zlorabe postopkovnega, ker to itak vsi počnemo, vključno z mano, kar sem večkrat povedala, niti vam tega ne oporekam, sem vas pustila, da ste povedali svoje, ampak dovolite. Jaz vodim sejo. Presodila sem, da ste bili žaljivi do poslank in poslancev, ki smo kreirali amandma ... Ja, seveda, shizofreno. Jaz pač nisem shizofrena, mislim, da moji poslanski kolegi tudi ne. Nisem, oprostite, nisem. In če nič drugega, že zato ostajam pri tem, da sem vam izrekla opomin. Ja, mislim, saj sem tudi jaz kdaj dobila kak opomin s strani vašega predsedujočega takrat. In kaj zdaj? A je to tisto, da vam kaj onemogočam? Ni. Torej, zaslužili ste si opomin.

Izvolite, kolegica Lucija Tacer, še vi imate verjetno … / oglašanje iz dvorane/ Kaj imate, repliko? Aja, repliko imate, okej.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala lepa.

Bila sem parkrat narobe razumljena. Rečeno je bilo, hudo je, če nekaj ne želiš slišati, mislim pa, da je še huje, če nekaj sploh ne slišiš. Zdaj moram dvema zadevama oporekati. Stalno se govori o potencialni ustavni spornosti določenih členov in tem pismu, ki sta ga poslala naša dva ministra. Očitno kolegica pred mano pač ni poslušala naših razprav, ker mi smo se opredelili do obeh ustavnih določb zelo vsebinsko. Če bi ona želela kakorkoli osporavati našemu razumevanju, bi lahko to storila, bi lahko predvsem tisto iz leta 2018, ki obravnava podobno situacijo zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, bi lahko povedala, zakaj se ona ne strinja z obrazložitvijo člena, v bistvu z amandmajem člena, ki smo ga dali, kjer smo zelo jasno nakazali, kje so razlike s tisto določbo in zakaj menimo, da je zdaj ta oblika tako člena kot obrazložitve, ki sta oba zelo pomembna, bolj dodelana, bolj sorazmerna in zato menimo, da sta ustavno dopustna. Seveda, zadnjo besedo pa ima Ustavno sodišče in ni vprašanja glede tega. To je eno, ker je zdaj zelo … Jaz res nisem navajena na tak način pogovarjanja, ampak tukaj toleriramo vse sorte.

Druga zadeva, ki pa je bila absolutno narobe razumljena iz naših razprav ali pa se namenoma stalno narobe ponavlja, je pa to, da zdravniki, ki želijo delati več, ne morejo delati več. To ni res. Mi se strinjamo, in tudi nekateri moji kolegi so povedali, da moramo reformirati tudi našo zavarovalnico. Ta zakon prihaja, tako da ne vem, zakaj nam to stalno polagate usta, da nam ni mar glede reformiranja zavarovalnice. Tudi to je treba popraviti. Ni pa res, da s tem zakonom onemogočamo zdravnikom, ki želijo delati več, da delajo več. Kako lahko delajo več? Najprej, če program ni izpolnjen v njihovem javnem zavodu, lahko po davčno razbremenjenih podjemnih pogodbah delajo več v svojem matičnem zavodu. Če je tam izpolnjen program, tako kot ste sami govorili, pa lahko delajo več s soglasjem javnega zdravstvenega zavoda v drugem javnem zdravstvenem zavodu ali celo pri koncesionarju za javni del storitev. Tako. Ampak mi še vseeno stalno poslušamo, da onemogočamo ljudem, ki želijo delati več, želijo prispevati k našemu zdravstvenemu sistemu, da delajo več. Ni res. Torej, obe stvari sta vezani tako na ustavno spornost, kako ocenjujemo in zakaj bomo danes podprli ta člen, in vezani na neresnične trditve glede dela zdravnikov. Morala sem replicirati.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Ta krog pri tem členu je bil izčrpan. Želi še kdo razpravljati o drugem členu? Želi, zato odpiram prijave.

Prosim, prijavite se.

Najprej ima besedo kolegica mag. Tamara Kozlovič.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo.

Najprej bi se želela zahvaliti ekipi na ministrstvu, najprej seveda ministrici dr. Valentini Prevolnik Rupel, nato Jasni Humar, direktorici Direktorata za javno zdravstvo, in tudi gospe Mateji Radej Bizjak, pravnici, ki je v tem letu in še več aktivno sodelovala tako z nami poslankami in poslanci kot tudi z različnimi deležniki v zdravstvu. Jaz sem pogledala, ker si nisem zapomnila datuma, v bistvu mi smo izhodišča za ta zakon sprejeli lansko leto maja, od tega smo se že prej nekaj mesecev usklajevali, kako in zakaj, in od takrat dalje smo v bistvu več kot eno leto praktično skorajda aktivno delali na tem zakonu. Zakaj je toliko časa trajala ta priprava na ta zakon? Ker smo želeli slišati vse predloge iz različnih deležnikov. Meni je prav bizarno poslušati s strani opozicijskih poslancev, ki imajo bistveno več izkušenj v parlamentarni praksi kot mi iz Svobode, tako imenovani novi obrazi, kako smo sprejemali amandmaje in spremembe na amandmaje. Jaz mislim, da je naša naloga in naša odgovornost, da pripravimo amandmaje, ki bodo najbolj izvedljivi v praksi. Mi smo pripravljali amandmaje, zato ker smo skušali upoštevati mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je opazila morda nekaj pomanjkljivosti, ki smo jih mi spregledali, na kar so nas opozorili različni deležniki, tudi Zdravniška zbornica Slovenije, in jaz mislim, da je treba to pohvaliti, ne pa kritizirati. Neresno bi bilo, da ne bi sprejeli amandmajev, da se ne bi posvetovali z deležniki. Ta merila opozicije so sila, sila nenavadna.

Ministrici bi se želela na tem mestu opravičiti zaradi tega političnega cirkusa, ki ga je pri tako resnem zakonu danes deležna. Ministrica zelo dobro ve, da vsi poslanci Svobode krepko, trdno stojimo za njo, da jo podpiramo, da smo z njenim delom zadovoljni. Zakaj bi ministrica odstopila? V pripravi imamo še ne vem koliko zakonov, ki jih želimo spraviti skozi. Pa saj ni neumna, da bo vso delo, ki ga je zdaj leto in pol vložila v vse zakone, ki nas čakajo, kar vrgla čez ramo. Ne vem. Jaz mislim, da ni. Kar se tiče poslancev svobode, bomo absolutno še naprej stali za njo in se trudili, tudi če se morda kdaj ne bomo strinjali. Ali vladamo v enoumju? Jaz ne vem, opozicijski poslanci, kaj pri vas je tako, da ko eden nekaj reče, vsi takoj kimate? Pri nas se kdaj tudi ne strinjamo, tako da ne vem, tudi ta bizarnost, ki nam jo očitate, je meni nenavadna. Slišala sem, poslanci, prosim, premislite, ali je ta pot prava. Pa ljudje božji, v Sloveniji se 30 let pogovarjamo o dvojnih praksah, o razmejitvi javnega in zasebnega, dajmo se še 30 let naprej pogovarjati. Ja, mi se ne želimo še naprej pogovarjati, mi hočemo nekaj glede tega narediti.

Še en absurd se tudi konstantno ponavlja, in to je, meni se zdi to res nekoliko podcenjevanje volivk in volivcev doma, to je, da mi razpravljamo ideološko, populistično, da želimo na račun teh razprav dobivati različne glasove. Mi delamo to, kar je prav, ne zaradi tega, da bi bili populisti, da bi bili ideološki in tako naprej. Zakaj to trdim? Od leta 2006 je bilo namreč ne vem koliko poročil Računskega sodišča, ne vem koliko poročil Komisije za preprečevanje korupcije, ki so opozarjala na anomalije, na neke nepravilnosti, nedodelanosti v posameznih členih. Pa saj oni niso ideološki, to je neka stroka! Ni samo ta stroka opozarjala na to, kar danes s tem zakonom, ki ga obravnavamo, rešujemo. Tudi zdravstveni delavci so opozarjali. Jaz sem šla gledat članke za nazaj, od leta 2006, 2009, 2010, 2012, to je toliko prošenj po pomoči primarno s strani zdravnikov in medicinskih sester. Meni je žal in se jim v bistvu opravičujem v imenu politike do danes, ker zdaj sem tudi jaz politik, da jih politika prej ni želela slišati. Jaz upam, da v tej politiki danes končno vidijo tiste, ki jih bodo uslišali in ki bomo te prakse danes rešili.

Lucija je že lepo povedala, da ta zakon ničesar ne omejuje, ta zakon regulira javno in zasebno. In da mi ne bodo očitali ideologije, mi ni dalo mira, seveda, gradiva znanstvenih raziskav v Sloveniji, pa še bolj v tujini, je nešteto. Jaz bi vsem tem, ki nam očitajo ideologijo, vključno z nekaterimi predstavniki zdravniških organizacij, ki so nam pošiljali neke povezave do raznoraznih dokumentov, bi svetovala, dajte vtipkati malo dual practice, izkušnje, ker so članki večinoma v angleščini, pa vpliv razmejitve javnega in zasebnega ali pa vpliv privatnega sektorja na javni sektor. Boste tam videli iste stvari, na katere deležniki v zdravstvu 20 let opozarjajo politiko, naj jih razreši.

Recimo članek iz leta 2016, to so vsi članki, objavljeni v profesionalnih medicinskih medijih, strokovnih revijah, ne na nekih čiračara spletnih straneh, in pisali so jih strokovnjaki, bodisi znanstveniki bodisi medicinski strokovnjaki ali kombinacija obeh. Potem vsi ti članki, ki sem jih jaz zasledila, recimo ta iz 2016 ugotavlja na podlagi znanstvenih metod, da dvojna praksa negativno vpliva na dostopnost, na enakopravnost dostopa do zdravstvenih storitev in na enakost, recimo. Raziskava je delana na podlagi analize večjih držav. Potem v letu 2018 spet en članek. Ta je bil zelo eksakten, kar trd, bi rekla, in pravi, nehajte nasedati mnenjem ali pa ideologijam, da bo privatna praksa rešila cel svet. Oni v tem članku pravijo, da ne bo. Predvsem je bilo njihovo stališče tako, zdaj jaz prevajam sproti, dvojne prakse bi morale biti v vseh evropskih državah prepovedane. Torej, oni so ugotovili v tem članku, da bi morale biti te dvojne prakse prepovedane. Seveda navajajo razloge, zakaj.

Potem je analiza iz leta 2020. Avstralija, lepa država, moderna država, tudi večkrat se po njej zgledujemo. Na podlagi njihovih izkušenj tudi oni v tem članku svetujejo ostalim državam, prosim, ne zanemarjati dvojne prakse, ukvarjajte se s problemi, ki jih prinaša dvojna praksa in razširjanje privatne prakse. Dajte to regulirati, zato ker je v Avstraliji to povzročalo slabšo zdravstveno oskrbo za paciente, manjšo dostopnost, večje stroške zaradi napak, ki so se izvajale pri zdravstvenih storitvah v takih bolnišnicah. In še to so ugotovili, da kadar so nadzirali zasebne bolnišnice, so ugotovili, da v bistvu tudi ljudje, ki so tam delali, so bili bolj nezadovoljni kot tisti, ki so delali v javnem zdravstvenem sistemu, zato ker so tudi v privatnih bolnišnicah šparali na kadrih. Tisti kadri, ki so sicer z višjimi plačami tam delali, so morali delati še bistveno več kot recimo isti profili v javnem zdravstvu. Podobno ena analiza, ki analizira tudi več držav, kar 195 držav sveta, iz leta 2021 ugotavlja, da je najpogostejši razlog, da se nekdo odloči delati v privatnem sektorju, seveda višja plača kot v javnem in da je največji razlog, to oni pišejo, ne Tamara, ne Svoboda, da ne bo pomote, da zdravstveni delavci delajo malo v privatnem in malo v zasebnem sektorju, to, da je to njihova priložnost za rekrutment, torej za pridobivanje pacientov.

Recimo članek iz leta 2021, analiza 195 držav. Enako ugotavljajo v članku, da ne bom vsega citirala, leta 2023 spet tuji znanstveniki in 2024, ki spet pravijo, da kombinacija obeh praks in slaba regulacija prinaša neenakost, predvsem za socialno šibke, slabšo kakovost, slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev in daljšanje čakalnih vrst. To, kar mi poslušamo v Sloveniji že 20 let. Nenazadnje so bili isti očitki očitani opozicijskemu ministru na interpelaciji, takrat leta 2006. V bistvu bi na tisto interpelacijo lahko samo dali danes datum 2025 in v vseh razpravah vmes bi lahko poslušali o enih in istih izzivih. Danes, ko poslušamo opozicijo, se vse sliši tako enostavno, dajmo rešiti nabave v zdravstvu, dajmo popraviti delovanje javnih zdravstvenih zavodov, dajmo izboljšati ZZZS. Seveda je treba to vse narediti. To že 30 let vsi v Sloveniji govorimo, 30 let. Zato me veseli, da bo kmalu na mizi zakon o digitalizaciji, ker je spet trajalo dlje časa. Zakaj? Ker smo se mi v Svobodi zavezali, da se bomo usklajevali z deležniki v zdravstvu. In to zahteva svoj čas. Jaz upam, da kmalu dobimo na mize tudi izboljšanje delovanja ZZZS. Predvsem, ker smo v opozicijskih razpravah slišali, da si tudi oni to prizadevajo, tudi za digitalizacijo in za izboljšanje poslovanja ZZZS, me že danes veseli, da bomo imeli njihov glas pri teh dveh zakonih, da bodo takrat glasovali za in da bodo dokazali, da je tudi njim mar in da ne govorijo samo, da jim je mar, ampak s tem, ko bodo stisnili za tista dva predloga zakona, bodo tudi dokazali, res tudi nam je mar za paciente.

Veliko laži se pojavlja okrog tega današnjega zakona, da nič ne prinese pacientu. Jaz sem to že večkrat ponovila. Jaz mislim, da je vsakemu pacientu v interesu pregleden, urejen zdravstveni sistem. In s tem zakonom postavljamo temelje za še bolj urejen in pregleden javni zdravstveni sistem. To je primarno v interesu pacienta. Da so zdaj vsi proti zakonu, to ne drži. Lahko drži, da se kakšen deležnik s kakšnim določilom ne strinja, ampak saj ste videli, še mi v Svobodi se z vsemi členi ne strinjamo. Nič nenavadnega. Živela demokracija, bi rekli. Današnji zakon podpira Zbornica zdravstvene in babiške nege, podpira Združenje zdravstvenih zavodov, podpira Združenje organizacij pacientov, podpira famozna zdravstvena zavarovalnica, torej ZZZS, in podpirajo ga tudi občine. Ne drži, da ga občine ne podpirajo. Temu zakonu se dela škoda, ker se tolminski primer zlorablja na plečih tega zakona. Da imajo oni te probleme, ki jih imajo, je to na podlagi obstoječe zakonodaje, ne na podlagi tega zakona. Zakaj imajo oni problem? Ker smo vsi politiki 30 let gledali stran in smo rekli, saj je v redu, če malo delajo na nezakonit način, pa malo utajajo davke, saj je v redu. Ni v redu!

Jaz mislim, da je prišel čas, da ne smemo več gledati stran in da moramo opozorila, ki jih je KPK leta 2013, torej več kot 10 let nazaj, napisala v svojih priporočilih, da je treba to področje urediti, opozarjala Državni zbor in Vlado, pristojno ministrstvo, dajte to urediti, ker bo kaos v javnem zdravstvenem sistemu, ker bodo ljudje odhajali, denar bo poniknil, vrste čakajočih se bodo daljšale. Na vse to so oni opozarjali, eni izmed mnogih. In zdaj s tem zakonom, ker v Sloveniji smo vsi inovativni pri branju različnih členov, žal zaradi te inovativnosti potem moraš biti še ti bolj inovativen, moraš eksplicitno napisati, veš, levo roko pa lahko dvigneš, desne pa ne smeš, ampak to zato, ker je žal narava človeka taka. Če bi se vsi držali pravila, da če je nekaj nepravilno ali pa nezakonito, da tega ne počnemo in da ne zlorabljamo veljavne zakonodaje, bi bil svet in tudi Slovenija bistveno, bistveno lepša.

Jaz sem predvsem ponosna na ta današnji zakon, v razpravah več poslancev, tako naših kot prej je Meira izrazito lepo razložila, zakaj je ta zakon pomemben za ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema, ampak ta zakon naredi še eno stvar – krepi javne zdravstvene zavode. Jaz sem že večkrat rekla, da so javni zdravstveni zavodi, res je, da tudi zaradi zakonodaje, tisti, ki so edini v tej državi 365 dni na voljo za vse zdravstvene storitve, 24 ur na dan. Vsem nam, ki bomo prej ali slej pacienti, tudi zdravstveni delavci in sodelavci bodo verjetno prej ali slej pacienti, bomo pristali v teh javnih zdravstvenih zavodih. In zato je prav, da jim damo prednost, točno zaradi tega razloga, ker verjetno tudi zdravnik nekih posebnih specialnosti, ki jih je malo, mogoče ima kakšnega družinskega člana, ki se mu bo pripetila neka slaba stvar, in bo prišel v ta javni zavod, ki bo oskrbel tega družinskega člana, verjetno je tudi njemu v interesu, da so v tem javnem zavodu na voljo vse zdravstvene storitve, vsi zdravniki vseh specialnosti. Jaz res težko razumem, da nismo vsi tukaj pri tem enotni, da se tega ne zavedamo dovolj jasno. Lahko ne bomo mi jutri, bo nekdo od naših bližnjih. In kako reagiramo, ko ima nekdo od naših bližnjih določeno potrebo? Zanj bi naredili vse, kar je v naši moči. Zato je pomembno, da javne zdravstvene zavode krepimo.

Absolutno se v tem delu s kolegico Godec strinjam, potrebno je zagotoviti najboljšo opremo, ampak ne moremo biti mi v Svobodi danes krivi, ki smo tri leta na oblasti, da ti zavodi nimajo najboljše opreme, da nimajo najboljše infrastrukture. Tukaj so zatajili vsi v tem procesu. V bistvu je dobro, da se o tem vsaj pogovarjamo in da iščemo rešitve. Dobro je, da se je zagotovilo veliko sredstev, predvsem za zdravstveno infrastrukturo. To je ena stvar, ki jo je prejšnja vlada naredila zelo pozitivno in jaz to pozdravljam, da je zagotovila dodatna sredstva za infrastrukturo. Vem, da se ministrstvo tudi intenzivno trudi, da se zagotovi tudi najboljšo drago medicinsko opremo, da ne bo treba, ne vem, kot smo slišali, ljudem hoditi k privatnikom, ker ne bo laserskega posega možnega v javnem zdravstvenem zavodu.

Še ena napaka oziroma dezinformacija, ki se nam očita, da smo mi proti zasebnikom. Mi nismo nič proti zasebnikom v Svobodi, sploh ne, tudi nič nimamo proti koncesionarjem. Nasprotno, vedno, od prvega dne mandata se še spomnim našega prejšnjega vodjo poslanske skupine, zdajšnjega ministra za obrambo, ki je večkrat jasno vstal in povedal, koncesionarji so pomemben del javne zdravstvene mreže. To mi ves čas poudarjamo. Želimo pa, da za tistega, ki dela malo v enem sektorju in malo v drugem sektorju, veljajo jasna pravila, da je zadeva transparentna, da se ne dogaja konflikt interesov ali sistemska korupcija, na kar je opozorila spet KPK, nisem jaz opozorila. Jaz citiram, kaj so ugotovili strokovni neodvisni organi nadzora. S tem zakonom bomo vsaj delno ali pa, jaz upam, v celoti te konflikte interesov izničili, zminimizirali.

Seveda tudi nihče ni rekel, prej smo slišali, da zdravniki nič ne delajo v delovnem času. Mislim, jaz se ne spomnim, da bi kdo od nas poslank in poslancev to kdaj rekel. Jaz se niti ne spomnim, da bi to kdo od predstavnikov Vlade, niti naš predsednik rekel. To je čista manipulacija. Kar se je reklo, je to, da obstajajo primeri, ko nekdo v rednem delovnem času mogoče manj naredi kot kakšen drug zdravnik in popoldne, v popoldanski praksi naredi v istem času še enkrat več storitev kot dopoldne. Vedno smo rekli, da je takih primerov nekaj, ampak so v manjšini. In vedno smo rekli, da zdravstveni delavci in sodelavci, ki smo jim neizmerno hvaležni, in danes mislim, da so vsi poslanci koalicije to jasno poudarili, veseli smo, da ti požrtvovalni kadri držijo naš javni zdravstveni sistem že 30 let pokonci. Jaz verjamem vanje, verjamem, da jim je mar za naše paciente, in verjamem, da tudi oni doživljajo, da je to humanistični poklic, da jim je mar za paciente, ker tako tudi razpravljajo, kadar se oglašajo v javnosti. Vsaka jim čast za to. Zato jaz ne verjamem tem strašenjem, grožnjam, da bodo kar vsi šli stran, zato ker so to srčni ljudje, ki jim je mar za nas paciente.

Kaj smo želeli narediti s tem zakonom? Tistim najbolj marljivim dati možnost, da bodo nagrajeni. Zdravstveni delavci so rekli, zakaj se jaz moram voziti nekam v drug javni zavod ali k zasebniku, če bi rad več delal v svojem zdravstvenem zavodu. Tega do danes niso mogli, z izjemo nekih redkih izjem. S tem zakonom jim to možnost damo, ampak veste, na to so zdravniki več kot deset let opozarjali. Očitno je morala priti Svoboda s to koalicijo, da jim bomo zdaj to možnost s tem zakonom dali. Plačna reforma je omogočila tudi nagrajevanje, bistveno višje. Zdaj smo poznali 20-odstotni povečan obseg dela, zdaj bo 30 %. V primeru zdravstvenih delavcev ta zakon omogoča, da bodo ti ukrepi stopili prej v veljavo. Seveda mi politiki ne moremo vsega zapisati, ampak mi smo s tem dali direktorjem javnih zdravstvenih zavodov orodje. Jaz upam, da ga bodo modro izkoristili, da bodo pravično razdelili nagrade tistim najzaslužnejšim.

Tudi ne drži, kar je bilo prej povedano v eni razpravi, aja, zdaj pa oni ne bodo delali čez dan nič, zato da bodo lahko imeli te ugodnejše podjemne pogodbe popoldne in da bodo lahko na ta način obogateli. Prvič, ta izjava je žaljiva do zdravnikov. Naj to takoj povem, ker se jih tako podcenjuje. Potem nam očitajo, da mi zdravnike podcenjujemo, ampak okej. Drugič, ta izjava ne drži, zaradi tega, ker zakon uvaja merjenje fiktivne obremenitve v rednem delovnem času. Direktor javnega zavoda, če bo videl, da nekdo nič ne dela, pa saj, ali je nor, da bo sklepal podjemne pogodbe popoldne, saj neko odgovornost mora nositi. Da ne govorim o tem, da že desetletja zdravstveni delavci opozarjajo, da je zelo naporno delati v urgentnih službah, izvajanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, so se jezili, da ni korektno, zato da ker se nekateri koncesionarji, spet ne vsi, da ne bo me kdo narobe razumel, ne vključujejo. In zdaj s tem zakonom želimo tem požrtvovalnim, ki sobote, nedelje, petke, svetke delajo in pomagajo ljudem, ko smo nekateri kdaj doma, da bodo dobili pomoč in bodo s tem razbremenjeni. Zato jaz res ne razumem opozicije, kako je lahko proti takim ukrepom. Kako je lahko proti ukrepom, da urgentnim službam zagotovimo dodatno pomoč zdravstvenega osebja? Res ne razumem. In potem smo mi tisti, ki smo proti zdravnikom, ne oni. Razumi, kdor lahko.

Jaz ne bom govorila o neprofitnosti, ker že tri dni govorim o tem. Mislim, da sta tudi Lucija in Meira zelo lepo argumentirali, obe sta pravnici, tako da sta zagotovo bolj kvalificirani kot jaz. Jaz lahko samo to dodam, da imamo zato Ustavno sodišče. Mi menimo, da členi, ki nam jih nekateri očitajo, da so protiustavni, niso protiustavni, to je naše mnenje, mi smo skušali to tudi razložiti, zakaj menimo, da niso protiustavni, seveda pa nismo mi Ustavno sodišče, zato se ne morem opredeliti, kaj bo reklo Ustavno sodišče. Lahko povem, da se meni, Tamari Kozlovič, poslanki Svobode, to ne zdi protiustavno. In ne samo meni, jaz sem dobila ogromno mnenj različnih pravnikov, ki so podprli naše obrazložitve, ampak še vedno, odločali bodo o tem ustavni sodniki.

Seveda ta zakon, tudi večkrat smo slišali, ne rešuje najnujnejših stvari v zdravstvu. Mi nikoli nismo rekli, da je ta zakon magična palčka, ki bo rešila vse probleme v zdravstvu, ki so nastajali 30 let. Ne bo. Ta zakon rešuje en delček, kar pa ne pomeni, da ta koalicija ne dela tudi na ostalih izzivih v zdravstvu. Jaz bi si tudi želela, da bi bili deležniki v zdravstvu bolj enotni, da bi se strinjali o vsakem predlogu rešitve na en problem, zato ker bi bilo nam politikom bistveno lažje, ker če se vsi v zdravstvu strinjajo, vsi deležniki, pacienti, medicinske sestre, zdravniki, direktorji javnih zdravstvenih zavodov, ne vem še kdo vse, potem ne vem, zakaj bi bili mi poslanci proti, ker verjetno, če se cel ta sistem strinja z neko rešitvijo, pomeni, da je verjetno velika verjetnost, da je ta rešitev dobra. Ampak kaj se zgodi? Mi dobimo vse možne predloge zakonov, in pri zdravstvu je to še posebej prisotno, ker pri drugih zakonih ni tako, kot je tukaj. Vedno se nekdo oglasi, ki se z nečim ne strinja, in potem, ker se eden od 20 deležnikov ne strinja, potem izpade, kot da je zakon slab, škodljiv in tako naprej, kar seveda ne drži. Meni je žal, da se v zdravstvu ne znamo poenotiti, meni je tudi žal, da smo dobili to pismo štiri tisoč in več zdravnikov, ampak jaz verjamem, da bomo skupaj s pomočjo zmogli, ker vsi vemo, da je pacient tisti, zaradi katerega smo mi tudi nenazadnje tukaj in zaradi katerega imamo javno zdravstvo in je prav, da ga vzdržujemo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Replika, kolegica Jelka Godec.

Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Ja, kolegica Tamara Kozlovič, rečeno je bilo, da nihče nikoli ni dejal, da dopoldne zdravniki ne delajo nič. Mogoče sem se jaz prej narobe izrazila, me ni razumela, ampak predsednik vlade je na gostovanju na RTV Slovenija v oddaji Odmevi, 30. maja 2024, izjavil: »Verjamem, da je to način za skrajševanje čakalnih vrst, ne pa to, da nekdo dopoldne v javni instituciji ne dela nič, popoldne pa se te iste paciente vozi k zasebniku.«

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Gremo naprej. Besedo ima kolega Franc Medic.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Spoštovana ministrica, spoštovani kolegi in kolegice!

Tu sem si zapisal kar nekaj stvari in zmeraj jih je več, tako da hvala lepa, da sem prišel do besede. Kot prvo bi se rad zahvalil gospe poslanki Kozlovič, ki se je v imenu opozicije opravičevala svetu. Zdaj pa, da bom vam vrnil uslugo, se opravičujem v vašem imenu tudi jaz, ker so vas morali 27 minut, 43 sekund poslušati, vsa ta pametovanja, ki ste jih …

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Na to vas bom takoj opozorila. Kolegica ima svoj čas, odlično je govorila, odlično razpravljala, kvečjemu jo lahko pohvalite, da lahko govori 27 minut. Žalitev pa res ne dopuščam. Prosim, ne se spuščati na ta nivo.

Nadaljevanje FRANC MEDIC (PS NSi): Jaz sem rekel, da je pametovala, kakor ona tudi opoziciji govori …

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Ne, nobeno pametovanje. Prosim, da smo drug do drugega spoštljivi, sploh do poslank in poslancev, do poslank, to bom zdaj govorila o ženskem spolu, ker zelo radi moški žalite ženske s tem, da rečete, da nekdo pametuje, če odlično in celovito razpravlja. Tako da lepo vas prosim, spoštljivo.

Nadaljevanje FRANC MEDIC (PS NSi): Se bom potrudil, prav? Se opravičujem, če vas nisem spoštoval, gospa, ampak po mojem tisto, kar ste govorili, niso bile resnice, niso bile stvari, ki jih zakon ureja oziroma ki jih bo nehal urejati.

Zdaj pa, če gremo v … / oglašanje iz dvorane/ Ali je to spoštovanje?

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Ne. Bodo tudi kolegice in kolegi seveda spoštljivo poslušali vašo razpravo, se strinjam. Ni spoštljivo se smejati, tako da prosim, z vso resnostjo in ustrezno pozornostjo prisluhnimo kolegu, ki bo spoštljiv v razpravi.

Nadaljevanje FRANC MEDIC (PS NSi): Za opravljanje katerekoli družbe in tudi zdravstvene dejavnosti so pomembne te tri ključne zadeve: ena je denar, druga je prostor oziroma infrastruktura, tretja pa je osebje. Ko govorimo o zdravstvu v Sloveniji, prva točka, denar, če ga imamo, ga imamo, če ga nimamo, dvigujemo davke oziroma si sposojamo v mednarodnih institucijah in to zadevo nekako rešimo. Kar se tiče prostora in infrastrukture, je že gospa Kozlovič povedala tudi, da se to rešuje in da verjame, da se bo v enem letu naredilo tisto, kar se v treh letih ni zgodilo. Kar se pa tiče osebja, to je pa neka zelo težka zadeva, zahtevna zadeva. Po 40 letih dejavnosti v zasebnem sektorju so mi zmeraj govorili, od začetka, kot mladeniču, vse to že pred davnim časom, osebje je najbolj pomemben člen katerekoli zdrave in uspešne družbe, ali je to v poslovnem okolju ali kjerkoli drugje. In glej ga zlomka, zdaj bom omenil primer Idrije in primer Tolmina in boste rekli, da sta tam neka dva otoka, kjer očitno ne znajo pridobiti novih zdravnikov, kar se povsod, po celi državi dogaja. Ampak kaj se je zgodilo lani? Dva zdravnika v Zdravstvenem domu Idrija sta se upokojila. Ni bilo zamenjave za tista zdravnika. Veste, kaj to pomeni? To pomeni tisoč plus ljudi, ki so izbrisani iz zdravstvene oskrbe, za vsakega zdravnika. In potem se je nekaj podobnega zgodilo v Zdravstvenem domu Tolmin, kjer so dali odpoved štirje zdravniki. Od 12 družinskih ambulant jih deluje 5, polovica.

Ministrica je pred nekaj meseci pravila, da se bo ta naš sistem malo zamajal. Kar mi je dalo pobudo za današnjo razpravo, so prav te njene besede. Ministrica je negotova, kaj se bo zgodilo z zdravniki, ki danes delajo v javnem sektorju oziroma v državnem, da se razumemo. Ne ve, kaj se bo zgodilo, ali bodo ostali ali bodo šli. Čakaj malo, če bomo mi problem zdravstva rešili z nekim zakonom, za katerega ne vemo, kaj se bo zgodilo z zdravniki, z osebjem, ki ga zdaj itak imamo premalo, potem je to tako, kot skočiti v bazen, preden se preveri, ali ima vodo. To je en bivši predsednik, mislim, da je rekel nekaj takega, se bomo vrgli, potem bomo pa že gledali, če ima bazen vodo ali pa je nima. To je neodgovorno dejanje. Vas sigurno ne bom prepričal, ampak jaz mislim, da s tem delate veliko škodo zdravstvu, še dodatno, kar ste že naredili.

Ministrica za zdravje, minister za finance vas je tudi svaril, da ne sprejmete tistega amandmaja, ker limitira nekako dobiček ali ne vem, kako je to, teh pogodbenih koncesionarjev. Oni sami so tukaj zapisali: »Glede na vse navedeno vas vljudno prosimo za ponoven razmislek glede predlaganih sprememb, ki so kompleksne, daljnosežne in morebiti lahko tudi predmet ustavne presoje.« Tako da vi greste z valjarjem glasovanj vse skozi. Jaz ne vem, če je tukaj, bom skušal biti spoštljiv, socialistično razmišljanje Miha Kordiša bolj nevarno ali ste bolj nevarni vi, ker boste danes izglasovali ta zakon. Ne om prosil za razmislek, ker vem, da se boste začeli posmehovati, zato ker je že vse dogovorjeno. In to, kar je vaša predhodnica tam, ki je sedela na predsedniškem mestu, rekla, da ona ne bo dovolila, da se bodo tukaj izvajali nedopustni pritiski. Zakaj pa smo tu? Tu smo zaradi debatiranja in da skušamo en drugemu spremeniti razmišljanje, in to delamo pred kamerami, nikamor se ne skrivamo, drugi se pa skrivajo pred kamero, pa tudi izvajajo pritiske.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Kar malo ste kontradiktorni, ker ste zdaj ravnokar potrdili, da se izvaja pritisk, samo da eni pred kamero, eni za kamero. Kolegica, ki je predsedovala pred menoj, je seveda tista, ki je skrbela v tistem trenutku za red v dvorani in je presodila, da ni primerno izvajanje pritiska. Jaz ji dam prav, ker je seveda kot predsedujoča popolnoma legitimno o tem presodila, vi pa nimate pravice presojati o tem, kar je ona odločila do nekoga tretjega. Zame ne. Imate postopkovno? Izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Ja, seveda. Hvala lepa za besedo. Jaz nič ne presojam, jaz samo rečem, da je ona rekla, da ne bo dopustila nedopustnega pritiska, nekaj takega je rekla. Jaz mislim, da smo tukaj za razprave in da smo tukaj zato, da spremenimo mišljenje, tisto, ki ga imamo nasproti, in to je nek način pritiska. To delamo pred kamero. Ali je bilo …

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Jaz mislim, da smo tu, da soočamo različne argumente, ne pa da spreminjamo mišljenje nekoga.

Nadaljevanje FRANC MEDIC (PS NSi): Se trudimo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Če pa izhajate iz tega, da morate spremeniti mišljenje nekoga, potem pa je to res lahko oblika pritiska, ampak zdaj sva obadva zašla in bomo tukaj prekinili. Dali bomo besedo vaši kolegici oziroma naši kolegici dr. Vidi Čadonič Špelič.

Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Ja, ne bom vršila prav nobenega pritiska, rada bi pa vendarle nekaj ministrico vprašala. Dejansko smo danes poslušali, da je ta zakon zelo dober, da ne rečem celo idealen, a realnost je drugačna. Nekaj tisoč zdravnikov je pisalo, da naj razmislimo, ali je to zakon, ki je dober za zdravstveni sistem. Toliko najprej o tem, da ta zakon vendar ni to, kar se je danes želelo prikazati, osebno pa si želim, da bi bil ta zakon dober, da ne rečem zelo dober, zaradi tega, ker smo najbrž vsi na poti v neko ambulanto, prej ali slej, in si vsi dejansko želimo učinkovitega zdravstvenega sistema, in vsaj tukaj, drage kolegice in kolegi, smo si enotni. Vsi si želimo učinkovitega javnega zdravstvenega sistema, samo poti do njega so mogoče različne.

Tisto, kar mene skrbi, je dvoje. Eno, kar sem prečitala, poročali so mediji, vi veliko govorite o javnih zdravstvenih zavodih, nosilne so seveda bolnišnice, potem pa tudi lokalni zdravstveni domovi. In piše tako: »V bolnišnicah so izgube podvojili – na kar 75 milijonov evrov.« To je bilo v začetku letošnjega leta. Torej, naši upi so uprti v bolnišnice, ki so delale izgube in ki še zdaj delajo izgube, ki jih vodijo še vedno isti direktorji. Mi smo rekli, da bomo tem direktorjem dali veliko pooblastil. Pravilno. Ali ste se vprašali, če so ti direktorji sposobni ta pooblastila uporabiti v prid pacientom tako, da jih bodo uporabili tudi v prid zaposlenim in da bodo na eni strani ostali odnosi znotraj zavoda dobri in da se izgube ne bodo povečevale. Če bi namreč hotela gledati zelo ozko, pa tega ne želim, bi vam rekla, da mi polagamo v roke vodenje javnih zdravstvenih ustanov direktorjem, ki jih glede na številke, ki menda ne lažejo, ni zaupati. Jaz imam sicer srečo, in to povem vedno s ponosom, prihajam iz Novega mesta in tam javne zdravstvene ustanove zelo dobro delujejo, tako na primarni ravni kot tudi bolnišnica. V tem istem članku piše, da je najbolje poslovala bolnišnica Novo mesto, in na to sem ponosna. Tiste, ki so slabo poslovale, jih tukaj ne bom čitala, povem samo dobre stvari.

Moj strah pa vendarle je, tudi glede na pismo teh tisočih zdravnikov, da se ta sistem, o katerem sem zdaj govorila in v njega verjamem, to je ta moj novomeški sistem, ne bi slučajno začel podirati, kajti zdaj pa moje osnovno vprašanje, ministrica. Vemo, da imamo zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja premalo. Zdaj se sprašujem, kako boste z manj zdravnikov dosegli večjo učinkovitost in skrajševanje čakalnih dob. Sami ste povedali, da ne veste, koliko, pričakuje pa se, da bo nekaj zdravnikov, predvsem vrhunskih specialistov, o katerih je govoril danes naš kolega, zdravnik Ziza, odšlo iz zdravstvenega sistema. To se pravi, manj zdravnikov, zmanjševanje čakalnih dob, to mi nekako ne gre skupaj. Samo čarobna palčka. Morda jo imate.

Tudi ne vem, na kakšen način boste prisilili zdravnike, da bodo dejansko delali več v svojih matičnih ustanovah. Vi vsi dobro veste, danes tega nismo, meni se zdi, slišali tukaj, da je mnogo zdravnikov reklo, da odhaja delat izven matičnih ustanov zaradi tega, ker so tam boljši pogoji dela, ker so tudi odnosi boljši. Tudi to je en razlog. Kako zdaj naenkrat s temi direktorji, o katerih sem prej govorila, vse te stvari spraviti skoraj do ideala. Torej, tudi, če jih boste več plačali, jaz sicer mislim, da ne bo tako, kot se zdaj čita, kajti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju vendar daje omejitve, pa vem, da ste tukaj naredili določene izjeme, vendar ne boste mogli zdravnikov prisiliti, da bodo delali več, kot je njihov uradni delovnik, razen z dežurstvi, ki pa imajo tudi omejitve. Zato vendarle dovolite, da izrazim skrb, da bo ta zakon lahko zamajal, kar je tudi ministrica rekla, nekje delujoč zdravstveni sistem, nekje pa slabo delujoč, in tam pa se bo lahko seveda porušil. Tega si nihče ne želi.

Zato jaz tega zakona ne morem podpreti, bi bila pa vesela tudi ministričinega odgovora glede tega, kako vendarle doseči, da bodo zdravniki v javnem sektorju delali z veseljem več. Saj ne gre za zaslužek, to je zame drugotnega pomena, njihov zaslužek, čeprav vsak, ki pošteno dela, mora tudi zaslužiti, ampak dejstvo je, da bo pacient dobil storitev, kot jo potrebuje. In za zaključek, najbrž se vsi strinjamo, kadar pa smo v resnici bolni, iščemo zdravnika, kjer vemo in znamo, ne gledamo, kaj piše tu na njegovi halji, kdo je njegov delodajalec. Pomembno je samo, da dobimo čim hitreje, čim bolj kvalitetno zdravstveno storitev. To zadnje si pravzaprav želim za ta zakon.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Besedo ima ministrica dr. Valentina Prevolnik Rupel.

Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala.

Če grem malo širše. Prvo, dobiček ZZZS. Dejstvo je, da ZZZS oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že več let ne posluje pozitivno in ne more pokriti vseh potreb, ki jih imamo v zdravstvu, zato je imamo že več let transfer iz proračuna, tudi letos smo ga imeli, transfer iz proračuna, se pravi zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje so se nanašali na tistih 280 milijonov, ki so bili namenjeni kritju določenih storitev, tako da moramo gledati to poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje tudi v tej luči, da vedno ima le-ta sredstva tudi iz proračuna.

Če se spet dotaknem čakajočih, o katerih je spet bilo govora. Mogoče nisem čisto v redu razumela, ampak se mi zdi, da sem. Se pravi, imamo vrsto čakajočih. Če se sprosti nek termin, recimo, da se nekdo upraviči, da ne more priti na ta prosti termin. Kdo naj bi zasedel ta prosti termin? Zakaj je narobe, če ga zasede tisti, ki čaka najdlje? Jaz tega ne razumem. Kdo drug bi ga pa zasedel, kot ne tisti, ki čaka najdlje? Tisti, ki čaka najmanj, zagotovo ne, verjetno tisti, ki čaka najdlje. Kar pa smo želeli notri uvesti, da bi bilo pač to čakanje najdlje čim bolj pravilno opredeljeno oziroma definirano, pa je, da smo uvedli relativni faktor čakanja. To pomeni, da smo nekako s tega vidika čakanja skušali izenačiti stopnjo nujnosti v smislu, da upoštevamo število dni čakanja na zdravstveno storitev glede na dopustno čakalno dobo pri posameznih stopnjah čakanja. Ko se ta faktor izračuna, se vidi v celoti, kdo je čakal najdlje na to storitev, relativno čakanje se upošteva glede na stopnjo nujnosti, in potem ta prosti termin dobi tisti, ki čaka najdlje. Če najdlje čaka tisti, ki je naslednji v vrsti, ga dobi pač tisti. V bistvu ne znam odgovoriti, zakaj bi bilo to narobe, ker se mi zdi to logično. Seveda dobi naslednji termin tisti, ki čaka najdlje, ne pa kar nekdo. To bi bilo pač samo narobe.

Kar se tiče plačevanja ZZZS in programov zdravstvenih izvajalcev. Že dolgo časa ni tako, da zavod postavi plan in potem, ko ta plan izvajalci dosežejo, ne morejo delati nič več. To sami zagotovo veste, da se to več ne dogaja. Imamo programe, ki so plačani po realizaciji, pri čemer to seveda niso vsi programi, vemo, kaj se zgodi, če plačujemo vse po realizaciji, smo videli, so določeni programi, ki so plačevani po realizaciji, in tam imamo postavljene varovalke, zato da ne pride do različnih odstopanj. Poleg tega so to tisti programi, kjer je največ čakajočih, se pravi tam, kjer so čakajoči, damo program po realizaciji. Potem imamo določene programe, kjer je določen plan in določeno preseganje, ker vseeno želimo določene omejitve, da se ti programi vseeno ne bi preveč izvajali, spet glede na potrebe, vedno glede na potrebe. Vsako leto uredba, pa še med letom spreminjamo, kateri programi so tisti, ki se lahko plačujejo po realizaciji in kateri ne, glede na to, koliko ljudi na neke storitve čaka, koliko jih potrebuje te storitve in na splošno, kakšne so potrebe prebivalk in prebivalcev v Sloveniji.

Kar se tiče poslovanja zdravstvenih zavodov. Dejstvo je, da tudi ta zakon, res je, daje večjo avtonomnost direktorjem. To se vsi strinjamo in mislim, da je tako tudi prav, da so direktorji bolj avtonomni, da imajo v rokah orodja, s katerimi lahko delujejo. Skupaj z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je v zdravstvu ta posebnost, da se ne plačuje človeka po plači, pač pa plačujemo skozi storitve. To, da imamo v zdravstvu to izjemo ali pa, ne vem, ne bom rekla prednost ali pa slabost, pač posebnost je ta, da če se opravi večje število storitev, potem so tudi na voljo določeni dodatni viri. Zakon prinaša to, da bodo lahko ti viri razdeljeni zaposlenim, se pravi za njihove plače, in to se mi zdi izjemno močna motivacija in to se mi zdi tak pozitiven faktor, ki bo spodbujal zdravstvene delavce k večjemu opravljanju storitev v javnem sektorju.

Kar pa se tiče tega, ali bodo ti zdravniki in zdravstveno osebje, če bo kdo odšel, lahko opravili več storitev, mislim, da je to napačno vprašanje, zato ker tudi sedaj, ko smo recimo želeli motivirati, da bo več opravljenih prvih pregledov, je število zdravnikov in zdravstvenega osebja in timov pravzaprav ostalo enako. Znotraj njih smo samo preusmerili storitve tja, kjer so jih ljudje potrebovali, z določenimi finančnimi spodbudami. Seveda je to čisto majčkena stvar, majčkena vrstica v uredbi, ampak ravno ta vrstica je povzročila to, ta majhna finančna spodbuda, da so prvi pregledi plačevani več in da se, če se ta plan prvih pregledov ne doseže, vzame izvajalcu 10 % celotnega programa, prav ta je naredila to, da se je število nedopustno čakajočih na prve preglede zmanjšalo. Ne smemo vedno gledati samo tako, čisto na splošno, več zdravnikov, manj zdravnikov. Ne, treba jim je dati ustrezne spodbude, da bodo delali tisto, kar potrebujejo ljudje, ker samo tako bomo lahko zmanjšali število čakajočih in skrajšali potem kasneje tudi čakalne dobe, ko jih bomo pravilno izmerili. Pri čakalnih dobah imamo veliko težavo, ker smo jih merili od trenutka, ko je bila izdana napotnica, do trenutka, ko je človek dobil prvi okvirni termin, zdaj pa merimo po novem realizirane čakalne dobe, od takrat, ko se nekdo prijavi na storitev, do trenutka, ko jo dobi. Jaz mislim, da je tako prav. Vsi mislimo, po moje, da je to prav. Takrat se konča čakalna doba, ko storitev dobiš takoj.

Zdaj bi pa še samo eno repliko gospe poslanki Godec, ki je sicer ni več, in sicer je to 30 dni pri zelo hitro. Da, pravilnik je podaljšal dopustno čakalno dobo s 14 dni na 30 dni. Zakaj? Zato, ker je tako menila stroka. To je potrdil Zdravstveni svet, in sicer zato, ker 14 dni, kar je bila sedaj najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti zelo hitro, ni omogočala, da zdravstveno osebje pacienta ustrezno pripravi na storitev in je bila vedno presežena in je pacient postal nedopustno čakajoč. Zato smo upoštevali mnenje Zdravstvenega sveta in smo to v pravilniku skrajšali. Da, res je to v tistem trenutku administrativno spremenilo število nedopustno čakajočih, ampak pri podatkih, ki jih vedno navajamo, pri številu nedopustno čakajočih, ki so padli, tega ne zajamemo. To se je zgodilo prej. Mi pa podatke poročamo od avgusta naprej. Upam, da sem vse pojasnila.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo pri tem členu razpravljati? Mislim, da smo izčrpali razpravo in da lahko zaključimo razpravo pri 2. členu.

Zdaj dajem v razpravo 5. člen, amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 6. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 8. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 31. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Kolega Prednik, želite razpravljati? Ne. Potem pa zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 34. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 35. člen, amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 37. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem amandma Poslanske skupine SD. Želi tu gospod Prednik razpravljati k 43.a členu, ki je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 45. členu, zato bomo seveda o njiju razpravljali skupaj? V razpravo torej dajem 43.a in 45. člen ter amandmaja Poslanske skupine Socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Niti kolega Prednik ne. Nehajte klepetati. / smeh/ Zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 44. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zaključujem razpravo.

V razpravo dajem še amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov za novi 46.č člen. Želi kdo razpravljati? Kolega Baković, Zrim? / oglašanje iz dvorane/ Ni časa, žal ni časa, tako da zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 47. člen ter amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne in zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVILIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer ministrici za zdravje dr. Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

DR. VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje): Najlepša hvala za besedo.

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih. Naj uvodoma poudarim, da Zakon o zdravilih natančneje ureja področje zdravil v Republiki Sloveniji. Nacionalna zakonodaja se na tem področju usklajuje s pravnim okvirom EU, saj je regulacija zdravil primarno določena na evropski ravni. Cilj zakona je zagotoviti, da so vsa zdravila na trgu varna, kakovostna in učinkovita, ter zagotoviti nadzor nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo. Zakon o zdravilih je torej ključen za zaščito javnega zdravja, saj zagotavlja, da so na trgu le tista zdravila, ki izpolnjujejo stroge standarde varnosti in kakovosti. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami prenašamo v slovenski pravni red več evropskih predpisov, vključno z direktivo 2017/1572, ki ureja in določa pravila za dobro proizvodno prakso za zdravila za uporabo v humani medicini, in izvajanje uredbe 2022/123, ki podrobneje ureja okrepljeno vlogo Evropske agencije za zdravila, to je EMA, pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov na način, da se JAZMP podeli pristojnost za izvajanje te uredbe. Predlagane spremembe zakona upoštevajo tudi določbe uredbe 536/2014, ki ureja klinična preizkušanja zdravil za uporabo v humani medicini, in uredbe 2019/6, ki ureja področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Pri tem bi poudarili, da sta ti dve področji primarno urejeni na ravni EU in obe uredbi že veljata. Določbe iz omenjenih uredb, ki nalagajo implementacijo na nacionalni ravni, pa so urejene z uredbo Vlade o izvajanju uredb EU.

S predlaganimi spremembami torej usklajujemo določbe zakona z evropskim pravnim redom na omenjenih področjih, pri čemer v obstoječo ureditev dodatno ne posegamo. Predlog zakona pa prinaša tudi druge novosti, katerih glavni poudarki so sistemske rešitve za financiranje in dostop do zdravil v izjemnih razmerah ali kriznih situacijah za vse paciente v Republiki Sloveniji. S tem se uveljavljajo mehanizmi, ki v kriznih situacijah omogočajo hiter odziv in tako prispevajo h krepitvi pripravljenosti krize. Krepitev odgovornosti imetnikov dovoljenja za promet z zdravili za zagotavljanje ustrezne in neprekinjene preskrbe z zdravili. Strožji nadzor nad oglaševanjem izdelkov, ki niso zdravila. Uvedba ukrepov za obvladovanje tveganj, pomanjkanje zdravil na trgu, vključno z obveznostmi deležnikov v celotni dobavni verigi zdravil glede obveščanja o prihodu zdravila na trg, sporočanja informacij o začasnem ali stalnem prenehanju upravljanja prometa z zdravilom ter o motnjah v preskrbi z zdravilom in sporočanja podatkov o obsegu zalog, porabi, nabavi in izdaji zdravil. Celovita ureditev področja priprave in uporabe nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje za uporabo v humani medicini in uradna kontrola kakovosti učinkovin v prometu zaradi varovanja javnega zdravja.

Predlog zakona torej naslavlja več ključnih področij z namenom zagotavljanja večje varnosti, učinkovitosti in dostopnosti zdravil. Z uvajanjem jasnejših postopkov in izboljšanjem nadzora nad trgom zdravil postavljamo zakonodajni okvir, ki bo odražal najvišje standarde varnosti in kakovosti ter hkrati omogočal hitrejši in enostavnejši, predvsem pa varen dostop pacientov do terapij.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici kolegici Veri Granfol.

Izvolite.

VERA GRANFOL (PS Svoboda): Hvala lepa.

Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

Predstavnica predlagatelja, ministrica za zdravje, je predstavila predlog zakona, katerega namen je, da so vsa zdravila na trgu varna, kakovostna in učinkovita ter da je zagotovljen nadzor nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo.

Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je predstavil mnenje ZPS in povedal, da vloženi amandmaji naslavljajo zgolj številne nomotehnične in vsebinske pomisleke ZPS, medtem ko neskladnost veljavne in predlagane ureditve z ustavo ostaja.

Predstavnik Komisije Državnega sveta je predstavil pisno mnenje in poudaril, da komisija predlog zakona podpira. Izpostavil je nekatere poudarke iz razprave članov komisije, in sicer predloge glede razdeljevanja tablet kalijevega jodida, pomisleke in pričakovanja glede ureditve področja donacije zdravil poslovnih subjektov izvajalcem zdravstvene dejavnosti ter opozoril na pomanjkljivo obrazložitev finančnih posledic predloga zakona.

Direktor Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je povedal, da so sodelovali pri oblikovanju predloga zakona in ga podpirajo. Opozoril je na potrebo po spremembi določbe, ki bi agenciji dodelila večjo samostojnost pri zaposlovanju ter večjo fleksibilnost pri določanju višine plač zaposlenih.

Predstojnica centra za informatiko v zdravstvu Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, zakaj nasprotujejo množičnemu razdeljevanju tablet kalijevega jodida prebivalcem v okolici Nuklearne elektrarne Krško, ki ga predvideva predlog zakona.

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je opozorila na nedefiniran način in obseg financiranja v predlogu zakona, iz katerega ni bilo mogoče ugotoviti, kdo bo plačnik zdravil. Pri tem je izrazila mnenje, da mora imeti plačnik možnost vpliva na višino stroška, vključno z možnostjo dogovarjanja za nižje stroške priprave ter zdravljenje s temi zdravili.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije je povedala, da lekarniška dejavnost pozdravlja določene ukrepe iz predloga zakona, ki bodo pomagali pri razreševanju pomanjkanja zdravil. Glede člena predloga zakona, povezanega z zagotavljanjem zdravil za namen jodne profilakse, je predstavila stališča zbornice ter pozvala k ustrezni ureditvi tega člena v sodelovanju z več deležniki.

V razpravi je poslanec koalicije povzel nekatere ključne rešitve predlaganega zakona ter pri tem poudaril, da je le-ta nujno potreben in ga podpirajo. Strinjal se je s predstavnikom Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, da je materija predlaganega zakona živa in se spreminja. Menil je, da bo potrebno zakon najverjetneje že čez dve leti znova obravnavati. Med rešitvami je izpostavil zagotavljanje preskrbe z zdravili v izjemnih primerih ter nemoteno, neprekinjeno, stalno in transparentno dobavo in distribucijo zdravil, sankcioniranje v primeru zlorab in zavajanja z zdravili, boljše obvladovanje tveganj pomanjkanja zdravil na trgu in ureditev področja donacij zdravil. Predstavnica predlagatelja je ob zaključku razprave podala dodatna pojasnila na pomislek ZPS glede ustavnosti predloga zakona ter glede pomislekov na način razdeljevanja zdravil s kalijevim jodidom.

Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

Na podlagi sprejetih amandmajev na odboru je pripravljen dopolnjen predlog zakona, ki ga danes obravnavamo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministrica z ekipo, kolegice in kolegi!

Danes obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih. Regulacija zdravil je primarno določena na evropski ravni, s predlaganimi spremembami predloga zakona pa se v slovenski pravni red prenaša evropske predpise. Socialni demokrati menimo, da je ključno, da so vsa zdravila na trgu varna, kakovostna in učinkovita, kar je tudi cilj tega zakona. Hkrati pa je z zakonom zagotovljen tudi nadzor nad zdravili, njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo, predvsem za uporabnike potrebno označevanje embalaže in navodila za uporabo. Predlog zakona ureja področje proizvodnje zdravil za uporabo v humani medicini ter klinična preizkušanja le-teh. Nadalje uvaja lažje sankcioniranje v primeru kršitev na področju prepovedi zavajajočega oglaševanja izdelkov, ki niso zdravila, prepovedi obvladovanja pomanjkanja zdravil ter bolj celostno ureja področje uporabe pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje. Ureja pa se tudi poenotenje nacionalne zakonodaje z uredbo Evropske unije glede vloge Evropske agencije za zdravila v primeru krize ali nove epidemije ter uvedbo centralne baze zdravil.

Med drugim uvaja novosti na podlagi preteklih izkušenj s pandemijo, kot sta na primer uvajanje celovite sistemske rešitve za financiranje in dostop do zdravil v kriznih situacijah. Predlog zakona podpira tudi Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, čeprav v svojem poročilu opozarja na pomanjkljivo obrazložitev finančnih posledic. Vloženi amandmaji pa naslavljajo predvsem nomotehnične pomisleke, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba. Morebitne vsebinske neskladnosti pa bodo urejene s podzakonskim predpisom, saj gre po besedah direktorja Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke za zakon, ki zaradi narave same materije potrebuje nenehne izboljšave.

Socialni demokrati predlog zakona podpiramo, saj je zaradi zamud pri implementaciji le-tega nujno potreben. Še posebej izpostavljamo ažurnost glede vpeljave protokolov za neprekinjeno preskrbo in razdeljevanje zdravil v izjemnih primerih ter boljše obvladovanje tveganj pomanjkanja zdravil na trgu. Skladno s povedanim bomo zakon soglasno podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolegica Eva Irgl.

Izvolite.

EVA IGRL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Poslanci stranke Demokrati. smo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih proučili tako z vidika zaščite javnega zdravja kot tudi strateške odpornosti države v kriznih razmerah. Zdravila so namreč strateško blago, v letu 2023 so predstavljala 34 % slovenskega izvoza. Ob tem pa se soočamo z realnostjo. Pomanjkanje zdravil ni več izjema, ampak postaja sistemski izziv. V tem kontekstu pozdravljamo in podpiramo osnovno usmeritev zakona ter določene rešitve predloga zakona.

Naj povem, kateri so tisti ključni poudarki, ki jih podpiramo. To je sistemska ureditev preskrbe z zdravili v izjemnih razmerah, o tem govori 141. člen, in sicer z ureditvijo financiranja v kriznih situacijah. Potem možnost sprostitve zdravil iz državnih blagovnih rezerv. Če Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke oceni, da gre za kritično pomanjkanje, lahko predlaga torej sprostitev zalog. To menimo, da je korak v pravo smer, a bi hkrati želeli večjo operativnost in, tako kot že tudi pri prejšnjem zakonu, manj administrativnih zavor oziroma ovir. Potem uvedba minimalnih zalog zdravil za imetnike dovoljenj, veletrgovce in lekarne. S tem država tudi prvič določa natančno odgovornost zasebnih deležnikov za pripravljenost sistema. Donacije zdravil, urejene v celoti, podpiramo torej v tem smislu večjo preglednost, jasne roke odgovornosti donatorjev in vključitev humanitarne pomoči na podlagi bilateralnih dogovorov ali mehanizmov EU. Prav tako podpiramo krepitev vloge javne agencije kot osrednjega regulatorja na področju zdravil. A zraven izražamo tudi nekatere pomisleke. Tukaj bi omenila najprej zamudo pri implementaciji direktive. Jaz se zavedam, da bi lahko to tudi že prej naredili, da ni to vse samo odgovornost te vlade, ampak zamuda je bila kar 8 let. Takšna neodzivnost pa nas kot državo slabša znotraj Evropske unije in tudi slabi naš ugled na področju farmacevtske zakonodaje.

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke v tem zakonu pridobiva nove naloge, a obenem moramo omeniti, da pa je kadrovsko podhranjena, tako kot še nekateri drugi segmenti v javnem zdravstvu. Z letno distribucijo okoli 50 milijonov škatlic zdravil in vse večjimi zahtevami je neodgovorno, da javna agencija še vedno nima možnosti samostojnega zaposlovanja v okviru lastnega finančnega načrta. In kot so sami opozorili v javni agenciji, še vedno ne morejo dodatno zaposlovati v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi. Tudi Zavod za blagovne rezerve tukaj opozarja, da ni pripravljen za morebitno vlogo uvoznika zdravil, saj v bistvu opravlja zgolj nalogo skrbnika zalog, kar pomeni, da pri morebitni širitvi nalog sistem izredne preskrbe odpove že pri prvi oviri. To mora biti torej sistemsko urejeno, ne zgolj prepuščeno improvizaciji. Moram pa še opozoriti, da ni predvidenega mehanizma za odziv na nova tveganja, kot so recimo bioepidemije ali pa geopolitične krize v oskrbovalnih verigah. Mi si želimo, da bi imeli varno, stabilno in transparentno oskrbo z zdravili. Verjamem tudi, da je to eden od korakov, ki gredo v to smer s to zakonodajo. To mora tudi postati ena od prioritet nacionalne varnosti, primerljiva recimo z energijo, vodo.

Poslanci stranke Demokrati. bomo ta zakon podprli, ker prinaša nujne ukrepe za okrepitev sistema preskrbe z zdravili, odpira vrata boljšemu kriznemu upravljanju in odgovarja na številne pobude stroke. Vendar pa je potrebno v prihodnje nasloviti ključna vprašanja, ki so bila v tej fazi bodisi prezrta ali pa ne dovolj domišljena, predvsem ko govorimo v zvezi z viri za izvajanje, nadzornimi mehanizmi in proaktivno pripravo na prihodnje krize. Tukaj naj omenim samo letno posodabljanje zalog zdravil, razmisliti o ustanovitvi vladnega strateškega sveta za zdravila, vsekakor pa je od vseh nas dolžnost, da bodo zdravila varna, kakovostna ter pravično dostopna.

Kot že rečeno, pa bomo poslanci stranke Demokrati. ta zakon podprli.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega mag. Rastislav Vrečko.

Izvolite.

MAG. RASTISLAV VREČKO (PS Svoboda): Hvala, predsedujoča.

Spoštovana ministrica in ekipa, cenjene kolegice in kolegi poslanci!

Z novelo zakona, ki jo danes obravnavamo, bomo predvsem uvedli večje spremembe na področju zagotavljanja preskrbe z zdravili, predvsem v izjemnih razmerah. Celostna in sistemska ureditev zagotavljanja preskrbe z zdravili v izjemnih razmerah bo z manj administrativnimi ovirami. Zagotavljanje proračunskih sredstev za nabavo potrebnih zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, preskrbo končnih uporabnikov s temi zdravili in odstranjevanje odpadnih zdravil, možnost predpisovanja teh zdravil več posameznikom hkrati, možnost vročanja in izdaje ne glede na razvrstitev zdravil. Celostno se ureja tudi donacije zdravil. Dopolnjuje se vsebina, vezana na zagotavljanje tablet kalijevega jodida ter predčasnega razdeljevanja navedenih tablet v okolici Nuklearne elektrarne Krško za namen izvajanja preventivnega zaščitnega ukrepa.

S predlogom zakona se v nacionalno zakonodajo ravno tako prenaša določba evropskih predpisov, ker v prejšnjih spremembah niso bili v celoti preneseni. Predlaga se nov 90.a člen, v katerem se ureja izdaja potrdila o kakovosti zdravil, ki vstopajo v mednarodni promet na ozemlju Republike Slovenije, s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Usklajuje se tudi časovni vidik javljanja posameznih sprememb, vezanih na dovoljenje za proizvodnjo zdravil, in dodaja obveznost javljanja dodatnih sprememb podatkov iz dovoljenja za proizvodnjo zdravil. Prav tako se uvaja obveznost zagotavljanja storitev v javnem interesu tudi imetnikom dovoljenj za promet z zdravili, ki morajo zagotavljati ustrezno in neprekinjeno dobavo zdravil, za katera so sporočili prisotnost v prometu v Sloveniji. Predlog prinaša tudi spremembe, ki bodo omogočale lažje izvrševanje nekaterih določb Zakona o zdravilih ter spremembe z namenom boljšega obvladovanja tveganj pomanjkanja zdravil na domačem trgu. Ključni cilj predloga zakona je tako zagotavljanje varnih, kakovostnih in učinkovitih zdravil na trgu ob zagotavljanju nadzora nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona seveda soglasno podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolegica mag. Karmen Furman.

Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala za besedo.

Spoštovani navzoči!

Po navedbah predlagatelja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih prinaša implementacijo več evropskih direktiv in uredb ter uvaja nujno potrebne spremembe na področju zagotavljanja preskrbe z zdravili v izjemnih razmerah, spremembe, ki bodo omogočile lažje izvrševanje nekaterih določb zakona, ter spremembe zakona, vezane na boljše obvladovanje tveganj pomanjkanja zdravil na trgu. A tako kot pri večini zakonov, ki jih v tem mandatu v Državni zbor pošlje vlada Roberta Goloba, smo tudi pri tem priča naslednji praksi. Vlada kot predlagatelj uvodoma poudarja izjemne rešitve, ki naj bi jih prinesel zakon, pred obravnavo zakona na matičnem delovnem telesu pa koalicija vloži številne amandmaje. Zakonodajno-pravna služba, večinoma pa tudi deležniki, pa opozarjajo na številne nedoslednosti ter protiustavne možne spremembe. Kot rečeno, tudi pri Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih se to dogaja. Sicer nekatere nujno potrebne rešitve in posodobitve zasenčijo nepregledni in na mestih nerazumljivi amandmaji ter mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja na neskladje veljavne ureditve kliničnega preizkušanja zdravil za uporabo v humani medicini in zdravil za uporabo v veterinarski medicini z ustavo. Koalicija je z amandmaji, sprejetimi na seji matičnega delovnega telesa, odpravila zgolj nekatere nomotehnične dileme, več od tega pa ne.

Torej, koalicija, ki se je oklicala za prvo braniteljico pravne države, bo sprejela zakon, za katerega Zakonodajno-pravna služba eksplicitno zapiše, citiram: »Predlagana zakonska ureditev ne rešuje neskladnosti veljavne ureditve z ustavo na področjih kliničnega preizkušanja zdravil za uporabo v humani medicini in zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ampak jo še poglablja.« Konec citata.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zaradi vsega navedenega Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilih ne moremo podpreti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolegica dr. Vida Čadonič Špelič.

Izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Ministrica, še enkrat lepo pozdravljeni!

Ja, od zdravnikov k zdravilom. Torej, v slovenski pravni red se z omenjenim zakonom prenaša direktiva, ki dopolnjuje direktivo glede načel in smernic dobre proizvodne prakse za zdravila v humani medicini. Ureja pa se tudi izvajanje uredbe o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem obvladovanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, kot pristojni organ pa se seveda za izvajanje te uredbe določa Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Strateški svet za zdravila, ki je posvetovalni organ ministra, se zadolži, da pripravi seznam esencialnih zdravil. Torej, javna agencija za zdravila bo lahko bolj samostojno določala, katere zunanje strokovnjake bo vključevala v reševanje zadev s področja svojih pristojnosti. Prav tako bo lahko samostojneje imenovala svoje zaposlene ali zunanje strokovnjake v odbore in strokovna delovna telesa Evropske agencije za zdravila, z izjemo članov upravnega odbora Evropske agencije za zdravila, ter v organe, ki deluje v okviru mreže vodij nacionalnih pristojnih organov za zdravila, kar je v našem primeru JAZMP.

V Novi Sloveniji ocenjujemo kot pozitivno, da se v izogib prevaram jasno zapiše, da je prepovedano oglašati ali dajati v promet izdelke, kakorkoli predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih, če nimajo dovoljenja, da so lahko v prometu dejansko kot zdravilo. To pomeni, da mora biti iz centralne baze zdravil razvidno, da ima izdelek dovoljenje, na podlagi katerega je v prometu in se dejansko predstavlja kot zdravilo. Ureja se tudi področje zagotavljanja in financiranja zdravil v izjemnih razmerah, torej v krizah. Spomnimo se, kakšne pomanjkljivosti so bile v času covid krize. Zato izrecno pozdravljamo tako uredbo, o kateri sem prej govorila, ki jo je sprejela Evropska komisija, in tudi prenos uredbe v naš pravni red. S tem se bo torej za to področje pravzaprav omogočilo, da hitreje sprejema ukrepe, da hitreje nabavlja zdravila.

Širijo se tudi obveznosti deležnikov v celotni dobavni verigi zdravil, tudi glede obveščanja o prihodu zdravila na trg, sporočanja informacij o začasnem ali stalnem prenehanju opravljanja prometa z določenim zdravilom ali o motnjah v preskrbi z določenim zdravilom, kar se v danem trenutku še vedno dogaja. Navesti moramo tudi razloge za motnje v preskrbi oziroma z zdravili in oceniti vpliv na javno zdravje in navesti ukrepe za zmanjšanje morebitnega negativnega vpliva, torej manjkajočih zdravil. Edino vprašanje, ki se nam v Novi Sloveniji postavlja, je, ali in v kolikšni meri lahko deležniki v dobavni verigi dejansko ocenijo vpliv pomanjkanja zdravil na dejansko javno zdravje.

V Novi Sloveniji ocenjujemo, da zakon vendar prinaša nekaj pozitivnih sprememb, predvsem pozdravljamo, kot sem že rekla, spremembo pri zagotavljanju in financiranju zdravil v izjemnih primerih, zaradi tega temu zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, vendar ker predstavnika Vlade trenutno ni v dvorani, prehajamo naprej.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Milanu Jakopoviču.

Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 35. seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predstavil razloge za sprejetje predloga zakona in njegove ključne rešitve. Med drugim je pojasnil, da predlog zakona naslavlja nekatera vprašanja in pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju zadnje novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Pobude za spremembe zakona so bile podane v okviru strokovnega odbora Ekonomsko-socialnega sveta, ki je dosegel dogovor o spremembah 2., 18. in 19. člena veljavnega zakona, ki se s predlogom zakona tudi urejajo.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da so bila k mnenju podana tudi pisna pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, iz katerih izhaja, da sta 1. in 2. člen predloga zakona ustrezno obrazložena. V zvezi s 3. členom je pojasnila, da izrecno navajanje, da za poslovodne osebe ni treba voditi evidence o izrabi delovnega časa, ni potrebno. Amandma koalicijskih poslanskih skupin k 3. členu pa odpravlja nejasne sklice, zato je z zakonodajno-tehničnega vidika ustrezen.

Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlog zakona podpira. Med drugim je izpostavil, da so predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu opozorili, da zakonodaja na tem področju še vedno ne ustreza aktualnemu stanju, in pričakujejo, da bo pristojno ministrstvo čim prej pripravilo zakon, ki bo ustrezno naslovil izzive sodobnega časa, kot so na primer sodobne oblike dela, ter hkrati zadostil zahtevam in pričakovanjem delojemalcev.

Članice in člani odbora iz poslanskih skupin opozicije so v razpravi izpostavili, da so spremembe zakona nujne in potrebne, sprejete pa bi bile lahko že veliko prej. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je že večkrat v zadnjem letu predlagala spremembe veljavne zakonodaje na področju evidentiranja delovnega časa, vendar so bile te vsakič zavrnjene. V zvezi s slednjim so v koalicijskih poslanskih skupinah izpostavili, da so bili pretekli predlogi Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke izrazito na strani delodajalcev, medtem ko koalicija sledi predlogom, ki so usklajeni med socialnimi partnerji. V Poslanski skupini Nova Slovenija so pojasnili, da s predlogom zakona koalicija uvaja debirokratizacijo lastnih predlogov in da imajo ti predlogi velik vpliv na gospodarstvo, plače in preživetje državljanov. V poslanskih skupinah koalicije pa so poudarili, da je bila tudi zadnja novela zakona, pri izvajanju katere so zaznali težave v praksi, usklajena med socialnimi partnerji, vendar še v času prejšnje vlade, zato so glede socialnega dialoga izpostavili, da je še veliko prostora za izboljšave.

Odbor je po zaključeni razpravi v skladu s 28. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

Sprejeti amandma pa je vključen v dopolnjeni predlog zakona, ki je sestavni del tega poročila.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Miran Jakopovič.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa.

V Poslanski skupini Levica podpiramo predlog spremembe zakona, ker ohranja bistvene varovalke za delavce in delavke, hkrati pa odpravlja nekatere nejasnosti in birokratske pasti, ki so se pokazale pri izvajanju Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Toda, še preden gremo v podrobnosti, ne moremo mimo hinavščine, ki spremlja razprave o tem zakonu skozi ves čas. Zgodba o evidenci delovnega časa, ki jo današnja opozicija posmehljivo imenuje štempljanje in ki je bila uvedena prav v času vlade Janeza Janše v letu 2006, je v resnici zgodba o politični hinavščini, sprenevedanju in dvoličnosti. Govorimo o istih političnih akterjih, ki so se včeraj kot vlada Janeza Janše aktivno trudili in delali za sprejetje obveznega elektronskega vodenja evidenc za vse, z vnosom vseh možnih podatkov, vključno z odmorom oziroma malico, referenčnimi obdobji na dnevni bazi in mesečnimi seštevki, in vse to počeli celo v času pandemije. Sedem sej pogajalske skupine, obravnava na Ekonomsko-socialnem svetu in dosežena usklajenost s socialnimi partnerji. To ni bil njihov mimobežni predlog, to je bil, lahko rečemo, kar strateški projekt vlade Janeza Janše in njegovega ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja iz Nove Slovenije.

Danes in vse od sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti aprila 2023 pa ti isti akterji, isti ljudje iz opozicijskih klopi taisti zakon zaničujejo kot neumnost, dušenje gospodarstva, ministra označujejo za nesposobnega, zakon za ideološki konstrukt, sebe pa kot edine in najbolj pametne rešitelje sistema. Tudi danes bomo zelo verjetno poslušali njihovo pokroviteljsko izvajanje, a zdrava pamet govori, da verodostojni ljudje ne obračajo svojega mnenja za 180 stopinj, odvisno predvsem od tega, ali so v opoziciji ali na oblasti. Včeraj so uvajali štempljanje za vse, danes bi ga črtali za vse. Za en sam stolček več bi prodali državo, sprli narod in zanikali lastne predloge. Ena in ista ekipa danes v opoziciji je bila prva v vrsti, ko ga je bilo treba sprejemati, in prva v vrsti za mikrofon, ko ga je bilo treba zasmehovalno rušiti. Toliko o verodostojnosti njihovih predlogov.

Kar zadeva konkretne vsebine novele in sprememb, ki so pred nami, pomembno je, da ostajajo ključne varovalke za delavce, kot so obvezno beleženje prihodov in odhodov, nadur ter mesečni seštevki v posebnih delovnih pogojih – nočno delo, delo ob nedeljah in tako naprej. Hkrati pa se zakon razbremeni tam, kjer beleženje ni imelo praktične vrednosti, na primer pri odmoru. To ni popuščanje komurkoli, ampak uveljavljanje načela sorazmernosti in zdrave pameti. Ministrstvo za delo je z vso resnostjo in odgovornostjo spremljalo izvajanje zakona v praksi, zbiralo odzive in pripravilo ciljno usmerjene predloge sprememb, ki so danes pred nami, kar smo napovedali že ob sprejemanju zakonodaje aprila 2023. Posebej pomembno je, da se evidenca ohranja za širok krog oseb, tudi za študente, upokojence in sezonske delavce, saj gre pogosto za najbolj izkoriščane in najmanj zaščitene delavce. Zakon mora delovati zanje, hkrati pa preprečiti zlonamernim njegovo izigravanje. Z novelo zakona se omogoča tudi elektronsko obveščanje delavcev, kar pomeni večjo fleksibilnost in boljšo sledljivost. To niso popravki, ki bi zakon razvodeneli, temveč ga delajo bolj uporabnega, bolj pravičnega in bolj jasnega.

V Levici bomo zakon podprli, ker ščiti jedro tega, kar je pomembno: pravico delavca do pregleda nad lastnim delom, zaščito pred izkoriščanjem in jasna pravila za vse. Hkrati pa bomo opozarjali na tiste, ki bi danes rušili to, kar so včeraj s peno na ustih predlagali. Ker ne gre le za zakon, gre tudi in predvsem za verodostojnost.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolegica Eva Irgl.

Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred seboj imamo torej novelo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Že ko je prvotna sprememba zakona prišla v Državni zbor, sem opozarjala, da se bodo, če ne prej, pa v praksi, ko bo zakon začel delovati, pokazale ključne anomalije in nesprejemljivosti omenjenega zakona, kar bo seveda imelo posledice, zlasti birokratske in administrativne, na ključne deležnike, saj so nekatere določbe povsem neživljenjske in ne izhajajo iz realnega stanja, v katerem se nahaja poslovno okolje. Vsekakor so spremembe zakona nujne, bi pa se lahko zgodile že bistveno prej, saj smo tako v opoziciji kot delodajalske organizacije na to ves čas opozarjali. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti tako ureja področje večje varnosti za delavca v okviru delovnega procesa, predvsem pa določa jasnejša razmerja, zagotavlja pravico delavca do vpogleda v podatke iz evidenc, delodajalcu pa nalaga, da mora evidence hraniti, če bi kršil zakonska določila, pa je zanj predvideno plačilo globe.

Že v času sprejemanja teh sprememb je bilo opozorjeno na to, da se določene ureditve znotraj zakona podvajajo, saj so urejene že v nekaterih drugih področnih zakonih, kar nedvomno vnaša zmedo v že obstoječ sistem. Sedanje spremembe zakona pa gredo predvsem v smeri natančnejše opredelitve oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih tudi potrebno voditi evidenco oziroma je tudi za njih vodenje evidenc utemeljeno. Definicija delavca se tako spremeni, da ne zajema več tistih oseb, ki delo pretežno opravljajo s sredstvi delodajalca, pa dela ne opravljajo osebno in niso vključena v njegov delovni proces. To pomeni, da evidence o izrabi delovnega časa ne bo več treba voditi na primer za poslovodne osebe, za prokuriste, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe civilnega prava.

Črta se tudi obveznost beleženja izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom. Namesto dnevno bo lahko delodajalec mesečno vodil evidenco o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in tekočem seštevku ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. Delodajalec bo lahko zaposlenega po podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa obveščal tudi na elektronski naslov, za katerega se dogovorita. Jasneje se določa, da se evidence in dokumentacijo hranijo na sedežu ali na kraju opravljenega dela. Izrecno se določa, da za poslovodne osebe delodajalcu ni treba voditi evidence o izrabi delovnega časa, na kar smo ves čas, ko se je sprejemala ta zakonodaja, tudi že opozarjali. Potrebno je tudi opozoriti, da so delodajalci tudi ob teh spremembah pojasnili, da zakonodaja na tem področju še vedno ne ustreza aktualnemu stanju in da pričakujejo bolj kompleksne in bolj sodobnemu času prilagojene rešitve, saj se oblike dela spreminjajo in zato so tudi v zakonodaji nujne posodobitve in prilagoditve, vendar pa ne na način, da še dodatno krepijo birokratske ovire podjetnikom in gospodarstvu.

Tako kot povsod je tudi tukaj potrebno najti določeno ravnovesje med varnostjo in zaščito delavcev na eni strani in avtonomijo delovnega procesa na drugi strani. Poslanci stranke Demokrati. verjamemo, da je namreč največ takšnih podjetij, ki vendarle želijo, da se njihovi delavci v službenem okolju dobro počutijo in da za to že sami ustvarjajo takšne pogoje, ki pripomorejo k izboljšanju delovnega procesa. Tam, kjer pa se dogajajo nepravilnosti, je potrebno opraviti nadzor in uvesti sankcije.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolegica Sandra Gazinkovski.

Izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala, predsedujoča.

S predlagano novelo zakona naslavljamo težave, ki so bile zaznane pri izvajanju Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti v praksi, ki smo ga poslanke in poslanci podprli v tem sklicu državnega zbora. V koaliciji sledimo usklajenim zakonskim predlogom na Ekonomsko-socialnem svetu, tako pred dvema letoma kot tudi danes. Vselej si prizadevamo upoštevati obe strani, tako delodajalce kot tudi sindikate. Ko govorimo o zakonodaji s področja dela in socialne varnosti, si namreč ne smemo privoščiti namerne pristranskosti. Kolegi iz opozicije nas radi opomnite, da so bile pred dvema letoma uzakonjene spremembe neumnost, s čimer se seveda ne moremo strinjati. Treba je spomniti, da se je spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa usklajevalo v več vladah, tudi v času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja, ki je osnutek s precej bolj rigoroznimi spremembami od teh, ki jih je ta koalicija potrdila leta 2023, poslal na Ekonomsko-socialni svet, kjer pa se je seveda zataknilo.

Ker se je v praksi izkazala potreba po spremembah, je, kot je bilo obljubljeno, ministrstvo za delo pripravilo rešitve, s katerimi se odpravlja ugotovljene težave, in, kar je najpomembneje, dobile so tudi zeleno luč Ekonomsko-socialnega sveta. Med predlaganimi spremembami je črtanje evidentiranja odmora za malico, mesečno in ne več tedensko vpisovanje podatkov, kot je evidentiranje ur v posebnih pogojih dela, denimo nočno delo, nedeljsko delo in izmensko delo. Predlagana je tudi izrecna določitev, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, delavec pa bo o podatkih iz evidence lahko obveščen tudi po elektronski pošti. Bolj jasno se tudi določa, da je ob zaposlenih delavcih evidenco treba voditi tudi za tiste, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, začasno ali občasno delo upokojencev ter začasno ali občasno delo v kmetijstvu.

V Poslanski skupini Svoboda nas veseli, da je minister za delo držal obljubo in pripravil rešitve, za katere verjamemo, da odpravljajo vse tiste pomanjkljivosti, ki so se v praksi izkazale za nefunkcionalne. Kljub spremembam pa še vedno zasledujemo za nas najboljši cilj, in sicer namen zakonodaje s področja urejanja evidenc delovnega časa, to je, da prav vsak zaposleni dobi plačilo za opravljeno delo. V Poslanski skupini Svoboda bomo zato novelo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti soglasno podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolegica mag. Karmen Furman.

Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo spremembo zakona podprli. A prav je, da vas tudi spomnimo, zakaj je do te spremembe, ki jo obravnavamo danes, sploh prišlo. Namreč sprememba, ki je po skoraj dveh letih od takrat, ko ste zakon v koaliciji sprejeli, sedaj predlagate, je nujna in je potrebna. Nujna in potrebna pa je zato, da se odpravijo neumnosti, ki ste jih v koaliciji uzakonili spomladi leta 2023. Takrat smo vas v Poslanski skupini SDS opozarjali, da je zakon neživljenjski in da se s takšno vsebino, kot ste jo takrat predlagali in uzakonili, ne bo mogel izvajati. Kasneje smo kar trikrat predlagali odpravo sprejetih sprememb in bili vedno znova s strani koalicije zavrnjeni, in to z grobimi očitki, da izvajamo politični piar. V koaliciji ste vztrajali, da je potrjena sprememba nujna in potrebna, saj bodo lahko inšpekcijske službe le na spremenjeni zakonodaji učinkovito odpravljale kršitve, ki se pojavljajo v praksi. A čas je sedaj pokazal svoje. Danes je namreč očitno, da ste takrat uzakonili neumnost, na kar smo vas opozarjali tako v opoziciji kakor tudi delodajalci in celo sami zaposleni.

Dobronamerni predlogi opozicije za razveljavitev sprejetih sprememb so bili s strani koalicije očitno zavrnjeni zgolj zato, ker smo jih pač predlagali v opoziciji. V največji koalicijski stranki ste celo trdili, da so uzakonjene spremembe nujne, a danes imamo pred sabo spremembo zakona, ki pravzaprav spreminja ravno to, kar se je vam takrat zdelo tako nujno in potrebno, da ste zavračali naše predloge, in to je sprememba pri vnosu evidenc prihoda in odhoda zaposlenih v službo, kajti po novem predlogu zakona se bodo lahko evidence prihoda in odhoda z dela sedaj vpisovale tudi mesečno, pri čemer bodo tudi te evidence dovolj verodostojne, da bodo lahko inšpekcijske službe ob morebitnih kršitvah ustrezno ukrepale. Hkrati predlagate tudi črtanje vnosa časa odmora in počitka med delom, torej se sedaj z vašim predlogom odpravlja tudi tako imenovano štempljanje za malico.

Skratka, spreminjate to, kar smo v Poslanski skupini SDS doslej že trikrat predlagali, a bili zavrnjeni. Na tak način v bistvu poteka v tej koaliciji škodljiva politika. Najprej uzakonite neumnosti, na kar vas opozarjamo v opoziciji in ljudje, ki bi jih v praksi morali izvajati. In ker vi pri teh neumnostih vztrajate, v opoziciji pripravimo predlog sprememb, ker pač mi imamo stik z realnostjo, ki ste ga vi v koaliciji očitno že davno izgubili. A teh sprememb v koaliciji ne podprete, ker jih predlagamo mi v opoziciji. Potem pa kot odrešitelji v koaliciji ustanovite delovno skupino, ki proučuje vaše uzakonjeno štempljanje. In po dveh letih se ta komisija prebije do ugotovitev, da pa je potrebno zakon spremeniti. Tako imamo danes pred sabo spremembe, s katerimi bomo spremenili to, kar smo v opoziciji doslej že trikrat predlagali. A v opoziciji, konkretno v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, pač nismo enaki kot vi v koaliciji. Nam dejansko gre za to, da se stvari tudi uredijo, zato bomo spremembo podprli, ker je pač nujna in potrebna.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, zanjo kolega Aleksander Reberšek.

Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani državni sekretar, poslanke in poslanci!

Prejšnja novela zakona o evidentiranju je bila sprejeta 21. 4. 2023, uporabljati pa se je začela 20. novembra istega leta. Ves čas smo v Novi Sloveniji opozarjali na njeno neživljenjskost, saj je prinesla nepotrebne administrativne obremenitve delodajalcem in zaposlenim, kot je na primer evidentiranje malice. To so zdaj ugotovili tudi na ministrstvu, pristojnem za delo, in v zakonodajno gradivo k 2. členu zapisali: »Predlagamo črtanje 9. točke prvega odstavka 18. člena, sledi doslednemu uveljavljanju načela sorazmernosti urejanja določenega pravnega področja, saj je na podlagi spremljanja izvajanja novele zakona v obdobju od 20. 11. 2023 na podlagi podanih pripomb v trimesečnem javnem zbiranju mnenj in stališč možno ugotoviti,« pazite, »da uveljavljena zakonska sprememba v tem delu dodatnih obveznosti delodajalcev in posledično tudi delavcev nima predvidenih posledic na želene učinke dopolnitve s tem podatkom in s tem ne dosega predvidenih ciljev zakona.«

Dopolnitev obsega podatkov s podatkom o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom se je pokazala za neprimerno, ugotavljajo, saj ne zagotavlja, da bo takšen zahtevani podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom, ukrep, ki bi to zagotovil in bi bil z vidika zasledovanega cilja primeren, bi bilo podrobnejše vpisovanje podatkov o izrabi odmora med delovnim časom. Takšen ukrep bi bil sicer primeren in potreben z vidika zasledovanega cilja, ne bi bil pa sorazmeren z vidika povzročitve administrativne obremenitve delodajalcev in delavcev, saj bi ta bistveno presegla učinke ukrepa ter posledično povzročila nesorazmerne obremenitve glede na zasledovani cilj celovitega urejanja materije, vsebine področja. To samo kaže na to, da zakon pišejo tisti, ki razmer v gospodarstvu enostavno ne poznajo. Na to, da gre za nesmiselno birokratizacijo, smo ves čas opozarjali v Novi Sloveniji, pa nas žal niste slišali. Zdaj pa ste to ugotovili sami. Vrhunsko.

Vladna koalicija najprej uvede štempljanje na sto različnih načinov, potem ustanovi komisijo, ki bo ugotovila, kako odpraviti to štempljanje, in komisija na svojih sestankih natuhta, kaj bi se dalo narediti. Potem vložite zakon, ki del tega štempljanja, ki ste ga sami uvedli, tudi odpravlja. Spoštovane gospe in gospodje iz koalicije, zbirokratizirali ste debirokratizacijo. To lahko uspe samo vam. Čestitke. Problem pa je, sodobni poklici gredo vedno bolj v smer, da nimajo delovnika od 7. do 15. ure, važno je, da je delo opravljeno, ne pa, da nekdo sedi v službi osem ur. V Novi Sloveniji smo ves čas opozarjali, da bo ta zakon prinesel novo birokracijo, ne pa, da bo kršenja delovnopravne zakonodaje manj. Kdorkoli je že do sedaj kršil delovnopravno zakonodajo, jo bo še naprej. To je takrat na seji povedal tudi predstavnik Delavske svetovalnice. Gospa se bo štempljala, potem pa bo šla naprej dokončat delo in napolnit police v trgovini. Danes smo priča sposobnosti te vlade, najprej nekaj sprejmete, potem svoje rešitve razveljavite.

Kako izgleda debirokratizacija po vzoru vlade Roberta Goloba? Prvič, minister, ki nima niti ene ure v gospodarstvu, je v Državni zbor poslal zakon o štempljanju. Prva služba, poslanec Državnega zbora, prva ideja, štempljanje za vse, razen za peščico. Drugič, zakon, sprejet v Državnem zboru, v opoziciji opozarjamo, da je zakon neživljenjski in neizvedljiv v praksi. Pritožujejo se vsi. Tretjič, Luka Mesec ustanovi komisijo, ki se ukvarja s tem, kaj je koalicija sprejela. Po dolgih mesecih, letih pridejo do sijajne ugotovitve. Med malico se pa res ni treba štempljati. Četrtič, najprej sprejmete zakon, nato ga danes delno razveljavite, svoj lasten zakon. Petič, če vi temu pravite debirokratizacija, potem smo očitno odkrili nov nivo vrhunskega menedžeriranja. Šestič, res vrhunsko menedžeriranje v stranki Levica, ni čudno, da je še Miha Kordiš zapustil stranko, kjer se sprejemajo takšni zakoni.

Svetujem Vladi, ministrstvu za delo, Luki Mescu, ki je minister za delo in nedelo, da se začne resno ukvarjati z resnimi vprašanji, ki bi izboljšala trg dela, ne pa z neumnostmi, ki še bolj bremenijo gospodarstvo. Ste minister za delo in ne za nedelo, in to pokažite z dejanji. Kar počnete, predstavlja za številna podjetja, ki bi investirala pri nas, nepredvidljivo poslovno okolje. Če ni predvidljivega poslovnega okolja, ni dobrih podjetij, ki bi investirala pri nas, v naši državi, in ni boljših delovnih mest, kar posledično pomeni, ni boljših plač. V koaliciji večkrat omenjate Janeza Ciglerja Kralja in da se je zakon začel pisati v času naše vlade. Dejstvo pa je, zadnjo piko v tem zakonu ste napisali vi v koaliciji. Vi ste ta zakon v koaliciji prinesli v Državni zbor in vi ste ga podprli. V Novi Sloveniji smo bili proti.

Kot sem že povedal na odboru za delo, se v Levici lahko igrate v peskovniku, ne igrajte pa se z gospodarstvom. V Novi Sloveniji se bomo pri vašem eksperimentu z evidentiranjem delovnega časa vzdržali.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Načeloma se res ne spuščam v stališče, ampak to je bilo pa res precej žaljivo.

Kolega Baković, imate v imenu Socialnih demokratov. Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica za besedo.

Verjamem, da ni naključje, da imamo poslanci Poslanske skupine Socialni demokrati pri tej točki zadnjo besedo. Spremembe zakona, ki ureja delovno in socialno evidence, že dalj časa burijo duhove in dvigujejo precej prahu. Z nedavno sprejetimi rešitvami so bili še posebej nezadovoljni delodajalci, ki so ves čas trdili, da novela zakona po nepotrebnem administrativno obremenjuje delodajalce. Socialni demokrati smo zadnji predlog sprememb podprli zato, ker smo se strinjali z osnovnim ciljem zakona, opremiti Inšpektorat za delo z novimi orodji, s katerimi bo lahko izvajal učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem pravil. Sočasno pa smo podprli tudi idejo, da se ponovno premislijo tiste zakonske določbe, ki morda ne upoštevajo sodobnih oblik dela ali pa v praksi ne dosegajo svojega namena, kot je bilo to na primer pri beleženju odmora za malico. Veseli nas, da so socialni partnerji po dolgotrajnem usklajevanju končno našli kompromisno rešitev glede tega najbolj spornega vprašanja.

Po novem tako ne bo treba več beležiti časa za malico, poslovodne osebe bodo izvzete iz evidentiranja delovnega časa, jasneje se bo določila definicija delavca, za katerega je potrebno beležiti delovni čas, nadurno ali prerazporejeno delo pa se bo beležilo na mesečni namesto na dnevni ravni. Še posebej smo veseli, da so socialni partnerji uspeli najti soglasje za spremembo zakona o evidentiranju delovnega časa, ker je bil to eden izmed prvih kamnov spotike za ponoven zagon socialnega dialoga. S tem sta delodajalska in sindikalna stran ponovno pokazali zmožnost zaupanja v socialni dialog in iskanja skupnega minimalnega imenovalca v primeru nasprotujočih si interesov, kjer imata na koncu korist obe strani, tako delavci kot tudi delodajalci.

Pozdravljamo tudi dejstvo, da dosežen kompromis ne pomeni koraka nazaj pri varovanju pravic delavcev v smislu ponovnega slabljenja Inšpektorata za delo pri njegovi sposobnosti izvajanja nadzora nad vodenjem evidenc delovnega časa. Večina predlaganih rešitev je bila namreč sprejeta ravno na pobudo delovnega inšpektorata, ki je dlje časa opozarjal, da je področje beleženja delovnega časa eno izmed tistih področij, kjer delodajalci najpogosteje kršijo pravice delavcev, še posebej v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini. Pravilno in ustrezno vodenje evidenc je pomembno predvsem zato, da delavci prejmejo pošteno plačilo za vse delovne ure, ki so jih opravili za delodajalca. Pomembne so tudi za državo, saj preprečujejo nelojalno konkurenco na trgu dela, prispevajo k večji socialni zaščiti, omogočajo ohranjanje javnega zdravja in preprečujejo utaje pri plačevanju socialnih prispevkov ter davka na osebni dohodek.

Socialni demokrati bomo ponovno podprli predlagane spremembe zakona, saj gre za kompromisno rešitev, ki so jo po burnih razpravah dosegli socialni partnerji. Zavedamo pa se, da je zakonodaja živa materija, ki se mora vedno znova prilagajati razmeram v praksi, še posebej na področju regulacije dela, ki se tudi pod vplivom razvoja novih, sodobnih tehnologij nenehno spreminja. Tem spremembam mora slediti tudi zakonodaja na področju beleženja delovnega časa, ki mora zagotavljati zaščito pravic delavcev in dopuščati dovolj fleksibilnosti za tiste poklicne skupine, ki že danes takšen administrativni način beleženja delovnega časa dojemajo kot nepotrebno breme in omejevanja njihove avtonomnosti pri opravljanju svojega dela.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili jutri, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja mag. Karmen Furman.

Izvoli.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala za besedo.

21. julij 2023. Datum, ko ste v koaliciji, Svoboda, sprejeli svoj zakon o dolgotrajni oskrbi in z njim uzakonili še en nov, obvezen prispevek vsem delovnim državljanom in upokojencem, s katerim jim boste letno iz žepov pobrali dodatnih 600 milijonov evrov. Zakon, ki ureja tako pomembno in občutljivo področje, pa takrat ni bil usklajen s socialnimi partnerji, o njem niti ni bilo resne javne razprave. V parlamentu je bil uzakonjen na izredni seji med parlamentarnimi počitnicami po postopku za vojne in naravne katastrofe. Zanj je takrat glasovalo vseh 54 poslancev koalicije, čeprav je takrat Zakonodajno-pravna služba v obsežnem mnenju opozorila, da je zakon tako slabo pripravljen, da je celo ustavno sporen.

Danes smo žal daleč od tega, da bi bil sistem dolgotrajne oskrbe kljub velikim vladnim obljubam ustrezno vzpostavljen in dosegljiv vsem tistim, ki ga potrebujejo. V začetku preteklega leta se vam je najprej krepko zataknilo že pri izvajanju prve pravice, to je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema in dolgotrajnih postopkov so v javnosti odmevale zgodbe več kot tisoč razočaranih državljanov, ki so svoje vloge oddali, njihova zakonska pravica pa je več mesecev ostala le mrtva črka na papirju. Povsem diskriminatorno ste pri tem spregledali tudi upokojence, ki kljub vašim javnim obljubam še do danes statusa družinskega oskrbovalca sploh ne morejo pridobiti, pa čeprav so ravno upokojenci tisti, ki v največji meri skrbijo za svoje družinske člane.

Razkorak med sprejeto zakonodajo in potrebami na terenu je ogromen. Na nerazumne zamude in tveganja, da izvajanje tudi ostalih pravic v praksi ne bo pravočasno zaživelo, pa že kar nekaj časa javno opozarjajo tisti, ki dolgotrajno oskrbo izvajajo. Po veljavni zakonski časovnici bi se z julijem morala začeti izvajati pravica do oskrbe na domu, z decembrom pa tudi pravica do oskrbe v instituciji, a tisti, ki te storitve danes že izvajajo, se povsem upravičeno sprašujejo, kako bo z uveljavljanjem teh pravic v praksi, saj kadra že sedaj praktično ni. Brez odgovora ostajajo številna vprašanja, ki jih vaše nesposobno ministrstvo ne zna ali pa ne zmore rešiti, in tudi ključno, kje in kako bodo izvajalci našli nujno potrebne dodatno usposobljene kadre, če teh že danes v obstoječem sistemu kronično primanjkuje.

Poleg nevidnih 30 tisoč stanovanj, nevidnega dela kulturnikov, nevidnih hiš za poplavljene, bomo sedaj pod Svobodo očitno dobili tudi nevidno dolgotrajno oskrbo. A žal vse to z vidnim denarjem davkoplačevalcev, saj se vse bolj približuje 1. julij, ko bomo začeli plačevati še nov davek za dolgotrajno oskrbo, ki je pa žal kljub pravici na papirju očitno mnogi ne bodo dobili. A predsednik Vlade Robert Golob bi najbrž dejal, da nam zavidajo vsi, saj bomo edina država v Evropi, v kateri bodo državljani plačevali davek za storitev, ki je ni, brez kadra je namreč ni mogoče izvajati. Spoštovani minister, ki ga danes žal ni z nami, in poslanci koalicije. Ali se vam zdi pravično, solidarno in pošteno, da bodo državljani oziroma potencialni upravičenci do dolgotrajne oskrbe morali plačevati obvezen prispevek, čeprav ne vedo, kaj bodo v zameno za to prejeli? Kdo jim bo oskrbo zagotavljal, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji?

V Slovenski demokratski stranki menimo, da gre za povsem napačen pristop. Zavedamo se, da je urejena dolgotrajna oskrba nujna in potrebna. Nenazadnje smo prav v času naše vlade po več kot desetih letih sprejeli prvi zakon o dolgotrajni oskrbi, in to brez nepotrebnih finančnih obremenitev ljudi. Z zakonsko spremembo, ki smo jo pripravili in jo obravnavamo danes, pa predlagamo črtanje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo in uzakonitev statusa oskrbovalca družinskega člana tudi za upokojence. Ministrstvo pa naj do 30. junija 2027, torej po letu izvajanja zakona, pripravi analizo s finančnimi učinki, iz katerih bo jasno razvidno, ali in koliko dodatnih finančnih sredstev je potrebno zbrati s prispevki državljanov. Želimo namreč, da dolgotrajna oskrba zaživi na način, da bo ljudem resnično v pomoč, ko jo bodo potrebovali, in ne zgolj nova finančna obremenitev in pravica, ki živi le na papirju.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade dr. Luku Omladiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za solidarno prihodnost.

Izvolite.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Skupina poslancev in poslank je predlagala spremembo Zakona o dolgotrajni oskrbi na način, da bi se v zakon dodala določba, da je lahko oskrbovalec družinskega člana tudi uživalec starostne in drugačnih pokojnin. Vlada Republike Slovenije ob tem pojasnjuje, da je Ministrstvo za solidarno prihodnost navedeno spremembo že predvidelo v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Prav tako pa se na ministrstvu zelo intenzivno o tej noveli pogovarjamo, pogajamo s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

V nadaljevanju predlagatelji tudi predlagajo, da se iz zakonov črta 1. točka 48. člena, ki določa, da se pravice do dolgotrajne oskrbe financirajo iz prispevkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, in pač nekateri povezani členi. Nato pa predlagatelji predlagajo še spremembo 137. člena, in sicer da ministrstvo najkasneje do 30. 6. 2027 opravi analizo izvajanja zakona v prvem letu polnega izvajanja. Vlada in ministrstvo tukaj pojasnjujeta, da je pri oblikovanju ukrepov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe nujno upoštevati skrb za finančno vzdržnost sistema, da bo tudi v bodoče lahko zagotavljal ustrezno socialno varnost ljudem, ki že sedaj potrebujejo ali pa bodo v prihodnje potrebovali ustrezno socialno varnost in pomoč pri skrbi zase. Z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo in iz drugih finančnih virov se namreč po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in v skladu s prepovedjo diskriminacije vsem zavarovanim osebam zagotavljajo pravice do dolgotrajne oskrbe. Vlada meni, da je z vidika solidarnosti pravično, da v blagajno za dolgotrajno oskrbo prispeva tako delovno aktivna populacija kot tudi upokojenci, saj bo le na ta način lahko zagotovljena finančna vzdržnost sistema, to pa je tudi po našem mnenju pošteno.

Vzdržnost in zanesljivost sistema dolgotrajne oskrbe sta ključni tudi za medgeneracijsko solidarnost, saj bi tudi zaradi nestabilnih virov financiranja lahko porušili pričakovanja zavarovancev in s tem oslabili zaupanje v vzpostavljanje novega sistema socialne varnosti. Prav tako pa Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je veljaven in sprejet, že določa obveznosti priprave analize izvajanja zakona in tudi analizo finančne vzdržnosti, pri čemer mora ministrstvo prvo analizo pripraviti in Vladi Republike Slovenije tudi v enakem roku poročati.

Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Spoštovani poslanke in poslanci, če dovolite, bi še dodal, po vseh teh številnih letih tako premikov kot odmikov imamo končno imamo pred sabo v Sloveniji Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki deluje, ki ga zavarovanci že uporabljajo in ki bo v letošnjem letu pravzaprav v celoti implementiran. To pomeni, da se bodo dejansko v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo vključili sedanji uporabniki domov za starejše, ki bodo plačali bistveno manjše oskrbnine kot danes, da se vzpostavlja mreža izvajanja oskrbe na domu po občinah, ki bo pomenila velik prispevek in deinstitucionalizacijo sistema, in da pravzaprav, kako bi rekel, smo tik pred tem, da bomo lahko vsi skupaj, tako opozicija kot vlada kot ostali poslanci, ki so skozi ta dolga leta pri tem sodelovali, rekli, da smo zgradili nekaj dobrega, da smo utrdili socialno varnost naših državljanov in da bomo pač tudi vse te težke naloge, ki pa bodo pri implementaciji še pred nami, opravljali tako, kot je treba, na pravilen, konstruktiven in strokoven način.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Izvoli.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zakon o dolgotrajni oskrbi je med ljudmi, vprašanje pa je, ali je tudi za ljudi. Ali ljudem danes v resnici daje tisto, kar najbolj potrebujejo? To je več oskrbe brez dodatnega plačevanja ter pravično reševanje stiske vseh, ki pomoč najbolj potrebujejo. Ali resnično daje možnost izbire? Glede na dosedanje izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi lahko rečemo, da bi težko na ta vprašanja odgovorili z da. Prej lahko rečemo, da je delovanje Zakona o dolgotrajni oskrbi pred veliko preizkušnjo, saj pred tiste, ki ga izvajajo, in tiste, ki ga potrebujejo, postavlja mnoge izzive, največkrat takšne, ki imajo izvor v pomanjkanju specifičnega kadra, kar predstavlja slabšo kakovost obravnave in finančni moment, ki gre v dodatno breme tistih, ki pomoč nujno potrebujejo. Analize kažejo, da smo hitro se starajoča družba, da je slovensko prebivalstvo eno izmed najstarejših na svetu, da se bo v prihodnjih desetletjih število starejših v Evropski uniji še povečalo, da se bo število ljudi, ki bodo morda potrebovali dolgotrajno oskrbo, predvidoma povečalo za 19,5 milijona, kolikor je bilo leta 2016, na 23,6 milijona leta 2030 in 30,5 milijona leta 2050.

Številke torej pokažejo, kako pomemben je pravzaprav sistem dolgotrajne oskrbe v Evropski uniji in kako pomembno je, da se ga je seveda uredilo tudi v Sloveniji, vendar pa je vprašanje, ali na dovolj pravičen način. Vsi skupaj torej potrebujemo kakovostno, dolgotrajno oskrbo. Gre torej za podatke, ki jih je potrebno jemati resno in obravnavati z vso skrbnostjo, in za podatke, ki nakazujejo, da je potrebno bistveno več vlagati v zdrav način življenja. Več je potrebno vlagati v zdravo in uravnoteženo prehrano, še posebej v domovih starejših občanov in drugih oblikah institucionalnega varstva, obenem pa zagotoviti tudi kvalitetne in kakovostne zdravstvene storitve ter hitro pomoč za nekatere tudi v vsakdanjem življenju. To so stvari, ki so pomembne. Vemo pa, že ob prejšnjih točkah, ki so bile vezane na strogo zdravstveni sistem, smo lahko ugotavljali, da smo s kadrom zelo podhranjeni. Seveda je podhranjenost velika tudi v domovih starejših občanov oziroma v socialnovarstvenih zavodih. Jaz, ko hodim po terenu, ko mi pač predstavniki teh institucij povedo, se res vedno znova soočajo s temi vprašanji. Nekako bomo morali pač skupaj zarezati v to in reševati te stvari.

Torej potrebna je pomoč pri različnih opravilih in osnovnih življenjskih potrebah, ki jih posameznik zaradi starosti in spremljajočih bolezni žal ne more več opravljati sam. Spomnili se bomo obdobja epidemije. Takrat je bilo res zaostreno ozračje. Vlada je delala vse, kar je lahko, po svojih najboljših močeh, ampak takrat se je razkrilo tudi dodatne anomalije in slabosti institucionalnega varstva. Ne samo, da se je premalo vlagalo v ta tako pomembna področja, ampak se je zanemarjalo tudi resna vprašanja, vezana na dolgotrajno oskrbo in izboljšanje položaja starejših.

Ko se pogovarjamo z ljudmi, ki so najbolj vpeti v to delovanje socialnega varstva in drugih oblik institucionalnega varstva v domovih za starejše, pred kratkim sva s kolegom Logarjem ravno obiskala dom starejših občanov v Celju, seveda so tam lepo povedali, kljub temu, da je zelo dobro delujoč ta dom starejših občanov, da se vendarle soočajo z nekaterimi težavami, ki jih bo povzročil tudi ta zakon o dolgotrajni oskrbi. Pokazalo se je, da se je dejansko v preteklosti premalo pozornosti namenjalo tako kadrovskim kot finančnim izzivom, s katerimi se že dlje časa torej soočata tako zdravstveni sistem kot socialno varstvo. Da sta podhranjena, opozarjamo vsi poslanci tukaj, tudi nenazadnje v Državnem zboru. Evropska unija nas je dolga leta torej opozarjala na nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi. Mi smo bili dolga leta namreč tista država, ki tega področja do še pred kratkim ni imela urejenega, obenem pa ste v sedanji koaliciji že končno takrat sprejeti zakon umaknili iz procedure, zato se je odlašalo z njegovim sprejetjem. Tukaj je šlo bolj za vprašanje prestiža kot pa za karkoli drugega. In skrajni čas je, da tudi v politiki začnemo pač delati stvari zaradi tega, ker jih je potrebno, ne pa iz prestiža, če tako rečem. Prejšnja vlada je vsa ta priporočila vzela zelo resno. Po več kot 20 letih pogovarjanja in razprav, tudi pilotnih projektov, študij, je potem končno prešla od besed k dejanjem in Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil podan v potrditev v Državni zbor.

Če pogledamo sedanji zakon, po mnenju poslancev stranke Demokrati. ni dovolj premišljen, ima sicer finančni okvir oziroma finančno konstrukcijo, vendar pa na račun tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo. Obenem po pogovorih z mnogimi posamezniki, ki delujejo na socialnovarstvenem področju, ne rešuje stiske vseh tistih, ki to pomoč torej potrebujejo, tako v zdravstveni kot socialnovarstveni oskrbi. Glavna vsebinska poanta zakona bi morala biti, da starejši čim dlje ostanejo doma in se jim tam omogoči kakovost bivanja in nudi pomoč, ki jo potrebujejo, pa za kaj takšnega torej primanjkuje ljudi, ki bi lahko takšno pomoč tudi nudili. Najprej v domovih za starejše občane, nato pa še v obliki pomoči na domu. Najvišji delež dolgotrajne oskrbe je še vedno formalna oskrba v instituciji, ki temelji predvsem na tako imenovanem zdravstvenem modelu in ni dovolj prilagojena posamezniku. Poleg tega je treba vedeti, da se tudi ta pomoč razlikuje po regijah. Razlikuje se pomoč med urbanim delom, med podeželskim delom, in seveda to prinaša še dodatne izzive, na katere moramo biti pozorni.

Poslanci stranke Demokrati. pozdravljamo predlog, ki ga danes obravnavamo, in sicer, da bi lahko bili oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci, torej uživalci starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, da se odpravi prispevek obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki se sicer začne vplačevati s 1. 7. 2025. Pozdravljamo tudi, da se določi, da mora ministrstvo, pristojno za izvajanje dolgotrajne oskrbe, najkasneje do 30. junija 2027 opraviti analizo izvajanja zakona v prvem polnem letu njegovega izvajanja, vključno s finančnimi učinki in potrebami za uresničevanje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Če se izkaže, da nemoteno izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi ni mogoče brez zagotovitve dodatnih sredstev, pa mora Vlada predlagati spremembo zakona za zagotovitev finančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe.

Te spremembe, ki so jih predlagali v Slovenski demokratski stranki, podpiramo, torej bomo poslanci stranke Demokrati. predlagane spremembe podprli.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Sandra Gazinkovski bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala, predsedujoči.

Danes bomo poslanke in poslanci v Državnem zboru na pobudo Poslanske skupine SDS razpravljali o predlogu sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se mu zlasti v zadnjih dneh v medijskem prostoru posveča precejšnja pozornost. Predlagatelj predlaga ukinitev načrtovanega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ministrstvu nalaga, naj najkasneje do 30. junija 2027 opravi analizo izvajanja zakona v prvem polnem letu izvajanja, vključno s finančnimi učinki in potrebami, upokojencem pa želi omogočiti, da bi lahko tudi oni postali oskrbovalci družinskega člana.

V Poslanski skupini Svoboda si resnično želimo, da bi opozicija premogla več modrosti, razuma in spoštovanja do starejših in pomoči potrebnih. Prosim. Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, govorimo o pomoči ljudem, ne pa o volilnih glasovih. Če se v obstoječi zakonodaji pokažejo določene pomanjkljivosti, nimamo nikakršnih zadržkov pripraviti spremembe in izboljšave. Decembra lani smo tako v tej dvorani potrdili novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je odpravila v praksi zaznane pomanjkljivosti, ravnokar pa je v medresorskem usklajevanju predlog novih sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim upokojencem zagotavlja, da lahko postanejo oskrbovalci družinskega člana. Prav tako že obstoječa zakonodaja določa obveznost priprave analize izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki vsebuje tudi finančno vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe, pri čemer mora ministrstvo prvo analizo pripraviti in Vladi predložiti poročilo do 30. junija 2027.

Sedaj pa še nekaj besed o v resnici ključnem cilju predlagatelja novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, to je ukinitev načrtovanega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Če se ozremo nazaj v čas, ko ste, spoštovani kolegi na moji desni, v izjemno težkih časih epidemije covid-19 pripravili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi s figo v žepu. Zaradi vaše politične preračunljivosti je dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe ostalo neurejeno. Dodatno finančno obremenitev ljudi ste spretno odmaknili v leto 2025, ko naj bi sprejeli nov zakon, zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Vlada Roberta Goloba se ne poslužuje tovrstnih manipulacij na račun starejših in pomoči potrebnih – to je neprimerno in neodgovorno. Pri oblikovanju ukrepov v okviru sistema dolgotrajne oskrbe je treba imeti v mislih skrb za finančno vzdržnost sistema, da bo tudi v bodoče lahko zagotavljal ustrezno socialno varnost ljudem, ki že sedaj potrebujejo ali pa bodo v prihodnje potrebovali pomoč. Z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo in iz drugih finančnih virov se tako vsem zavarovanim osebam zagotavljajo pravice do dolgotrajne oskrbe. Z vidika solidarnosti je pravično, da v blagajno za dolgotrajno oskrbo prispevamo tako delovno aktivni kot tudi upokojenci. Vzdržnost in zanesljivost sistema dolgotrajne oskrbe sta ključni tudi za medgeneracijsko solidarnost.

Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki prispevek razume kot ključen vir zagotavljanja splošne dostopnosti storitev, se zaveda, da je vzpostavljanje novega stebra socialne države dolgotrajen proces, podvržen postopnosti, zlasti v izvajanju in merjenju potreb. Ker bodo širino mreže in storitev izvajalci vzpostavljali postopno, je težko podati tudi točno oceno o potrebah in javnofinančnih izdatkih zanje, a kot zagotavlja Ministrstvo za solidarno prihodnost, sredstva iz naslova pobranega prispevka niso prenosljiva v druge javne blagajne in bodo porabljena izključno znotraj sistema dolgotrajne oskrbe.

Z dolgotrajno oskrbo dobimo pravico do pomoči, ki lahko vključuje denarno podporo, oskrbo na domu ali v domu za starejše, pomoč pri samostojnem življenju in storitev e-oskrbe. Prebivalkam in prebivalcem so na voljo različne oblike oskrbe, ki se uvajajo postopoma od leta 2024 naprej, kot se je kot prva uveljavila pravica do oskrbovalca družinskega člana. V mesecu februarju je bilo v sistem dolgotrajne oskrbe vključenih tisoč 287 oskrbovalcev družinskega člana. S 1. julijem se uveljavlja brezplačna dolgotrajna oskrba na domu, storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba, s 1. decembrom pa še dolgotrajna oskrba v instituciji, za katero bo po novem treba plačati manj, le stroške nastanitve in prehrano. S 1. decembrom pa se uvaja še dnevna dolgotrajna oskrba in denarni prejemek.

Dejstvo je, da je dolgotrajna oskrba ključen steber socialne države, ki odraža našo zavezanost k zagotavljanju dostojnega življenja za vse generacije, predvsem pa za najranljivejše skupine naše družbe, starejše in osebe z omejitvami v samostojnem življenju. Dolgotrajna oskrba je tudi eden od temeljev slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Stališče Evropske komisije je zato jasno: zamik prispevka za dolgotrajno oskrbo ni možen ali, če povem drugače, zamik prispevka pomeni konec sistema dolgotrajne oskrbe.

Glede na vse povedano v Poslanski skupini Svoboda Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Poslanska skupina SDS s prvopodpisano poslanko Jelko Godec, ne bomo podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Zvonko Černač bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvoli.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem!

Najprej je potrebno popraviti dve manipulaciji in laži, ki smo jih sicer s strani svobodnjakov navajeni, tako s strani predsednika Vlade kot posameznih poslank in poslancev. Prva je ta, da naj bi se prvo izmed upravičenj iz Zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavilo v letu 2024, to ne drži. Prvo izmed upravičenj se je uveljavilo spomladi leta 2022 pod prejšnjo vlado, in to je bilo 5 tisoč uporabnikov e-oskrbe, za kar sem jaz kot takratni minister odobril prerazporeditev nekaj milijonov evrov sredstev iz dopolnitve kohezijske ovojnice za obdobje do leta 2027. In druga netočnost in napaka je ta, ne vem, od kje to pobirate, da je Evropska komisija opozorila, da sistema izvajanja ni, če ni prispevka. Ne vem, od kje vam to. Kar se tiče Načrta za okrevanje in odpornost, je tista kljukica, ki je morala biti odkljukana, bila odkljukana že decembra 2021, takrat, ko je bil pod prejšnjo vlado sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ste ga vi potem z vašim zakonom sredi leta 2023 razveljavili.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo to novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi vložili iz dveh ključnih razlogov, kot je bilo že povedano. Prvi je ta, da se tudi upokojencem omogoča, da so lahko oskrbovalci družinskega člana. Veliko upokojenih zakoncev skrbi za drugega zakonca, ki je pomoči potreben, in prav je, da se jim to možnost, da zanj skrbijo, tudi formalno omogoči in da za to prejmejo tudi ustrezno nadomestilo, če so seveda toliko vitalni in sposobni, da lahko to počnejo. Vi že leto dni obljubljate, da boste to spremenili. To smo predlagali že pred letom dni, zdaj slišimo, da imate v medresorskem usklajevanju to določbo. Jaz ne vem, kaj se je treba o tem usklajevati. En stavek je ta, ki smo ga dali v ta zakon, in namesto, da bi to podprli in je zadeva urejena, boste zdaj še pol leta to mencali in se medresorsko usklajevali, zato da se v ta zakon napiše en stavek, ki smo ga predlagali, in to je, da so lahko tudi upokojenci, ki imajo različne vrste pokojnine in so zdravstveno še vedno toliko sposobni, lahko oskrbovalci družinskega člana.

In druga bolj bistvena zadeva, ki pa globoko posega v žepe ljudi, ne bodo pa zaradi tega dobili nobene nove storitve, je seveda odprava tega dodatnega prispevka v višini 1 % oziroma 2 % od plač in neto pokojnin, kar je mimogrede protiustavno, ker posegate v neto pokojnine, to pomeni, da zmanjšujete pokojnine, ki so zakonsko upokojencem določene, ampak upam, da se bo kakšna asociacija s tega področja zbudila in to presojo čim prej sprožila. Ta prispevek ste v koaliciji namreč uzakonili z zakonom, ki sem ga prej omenjal, to je tisti zakon, ki ste ga sprejemali na hitro po tistem, ko ga je na dopisni seji potrdila Vlada mimo socialnega dialoga. Ta prispevek naj bi se plačeval oziroma se bo plačeval, če tega zakona ne podprete oziroma ne spustite v naslednjo obravnavo, od 1. julija letos. Gre za približno 500 do 700 milijonov evrov letno iz žepov davkoplačevalcev, ki ne v letošnjem ne v prihodnjem letu za izvajanje tega novega sistema niso potrebni. Ta sredstva niso potrebna ne v letošnjem ne v prihodnjem letu.

Zaradi tega predlagamo, da po izteku prvega polnega leta izvajanja vseh upravičenj iz zakona, in to bo prihodnje leto, leto 2026, takrat resorno ministrstvo opravi analizo izvajanja zakona v tem prvem letu. Če bi se na podlagi te analize pokazalo, da nemotenega izvajanja teh upravičenj ni mogoče brez zagotovitve dodatnih sredstev, v takem primeru pač naj ministrstvo Vladi predlaga ustrezne spremembe zakona za zagotovitev finančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe. Predlagamo torej, da ljudje ne vplačujejo vnaprej za storitve, do katerih ne bodo imeli dostopa. Več razlogov govori v prid temu dejstvu, da je ta dodatna obremenitev vseh zaposlenih, espejev, kmetov in upokojencev nepotrebna.

Kot vemo, naj bi se sistem oskrbe na domu začel izvajati od 1. julija letos, nov sistem oskrbe v domovih za starejše pa šele pet mesecev kasneje, s 1. 12. letos. Že nekajkrat smo poslušali o tem, da ni nobenih ocen finančnih učinkov, koliko sredstev bo potrebnih za ti dve novi upravičeni. Že večkrat smo poslušali, da se sistem ne bo začel izvajati s 1. 7., tudi s 1. 12 ne. S 1. 7. gotovo niti en upravičenec ne bo deležen sistema oskrbe na domu, niti eden. In verjetno, v najkrajšem možnem roku, ko se bodo lahko te odločbe izdale in bodo ta upravičenja tudi na voljo, lahko govorimo o jesenskem obdobju letošnjega leta, bolj verjetno je pa tam nekje proti koncu letošnjega leta. Ampak tudi če se bo to zgodilo in tudi če bo nekdo formalno dobil nek papir, neko odločbo, kje bo dobil zaposlene, da bodo te storitve izvajali? Že danes, ob bistveno nižjem obsegu pravic oskrbe na domu, ki se izvaja prek posameznih občin, teh ljudi, ki bi te storitve izvajali, ni dovolj. Pa gre za polurno, enourno pomoč, ne pa za celodnevno storitev. Torej tudi če bodo formalno neke odločbe izdane, ki pa jih pred koncem letošnjega leta ne bo, teh storitev ne bo mogoče izvajati. Nekaj podobnega je tudi pri storitvah, ki se navezujejo na oskrbo v domovih za starejše.

Torej nesporno je, da se bo ta sistem uvajal postopoma in da velika večina upravičencev, tudi če jim bodo storitve formalno odobrene, teh ne bo mogla koristiti, predvsem pa jih ne bo mogla koristiti v letošnjem letu. Ampak vsi zaposleni, vsi espeji, kmetje, vsi upokojenci pa bodo od 1. 7. dalje ne glede na to, da do teh storitev ne bodo mogli dostopati, bodo morali plačevati ta prispevek, torej za nekaj, kar pač ne bo na voljo.

Drugi razlog, zakaj predlagamo, da se ta prispevek črta in da se ga s 1. julijem letos ne uvede, je v tem, da je bila Slovenija že nekajkrat opominjana s strani mednarodnih institucij, ker ima preveč obdavčeno ali, če želite, preveč oprispevčeno delo. Ta dodatni prispevek to težavo samo še poglablja. Po podatkih organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj je obremenitev dela v Sloveniji med najvišjimi med članicami. Povprečen slovenski delavec brez otrok prejme samo 65,8 % svoje bruto plače, medtem ko je povprečje OECD 75,1 %. Prispevki delavca v stroških dela znašajo 19%, delodajalca 13,9, dohodnina 10,4. To Slovenijo uvršča na drugo mesto med državami OECD po deležu stroškov dela. Torej ta dodatna obremenitev in vse ostale, ki so na vidiku, bodo to stanje samo še poslabšale.

Naj vladajočo koalicijo spomnim tudi na zaplete, ki so se dogajali, ko ste konec avgusta leta 2023 uzakonili dodaten enoodstotni davek za popoplavno obnovo, tako imenovani solidarnostni popoplavni prispevek ste mu rekli. V Slovenski demokratski stranki smo takrat opozarjali, da je to napačna poteza, da v tistih razmerah s tem pošiljate napačen signal, ker so ljudje sami takrat brez prisile pokazali izjemno solidarnost, tako prek prostovoljne pomoči z delom kot s prostovoljnimi prispevki. Takrat smo navedli argumente, da ta dodaten denar, ta dodaten davek, ki ste ga uvedli, ni potreben, da je dovolj obstoječih finančnih mehanizmov, ki jih je potrebno najprej uporabiti, od neizkoriščenih nepovratnih evropskih sredstev do racionalizacije v sistemu javnih financ, ker je bil takrat idealen trenutek, da se preseka s slabimi praksami negospodarnega proračunskega trošenja, ampak ni pomagalo nič. Vi ste konec avgusta dva tedna oziroma mesec dni po poplavah ta dodaten davek uzakonili. In kaj ste naredili čez dva meseca? Se še spomnite? Odpravili ste ga, črtali ste ga sami, ker ste očitno ugotovili, da dejansko ta sredstva ne bodo potrebna. Danes lahko ugotovimo, da niso bila potrebna in da ne bodo potrebna. Upam, da se ne bo zgodilo tudi v tem primeru to, da boste danes ta naš utemeljen predlog, samo zaradi tega, ker prihaja s strani Slovenske demokratske stranke, zavrnili in čez dva meseca ta dodaten prispevek sami začasno zamrznili, ker bo pritisk takrat tako velik, da ga ne boste več zdržali s strani posameznih organizacij, z ene in z druge strani. To bi bil pa res najbolj brutalen populizem, ki mu v odgovorni politiki ne sme biti mesto.

Potrebno je tudi povedati, da ta vlada in resorno ministrstvo v skoraj treh letih tega mandata nista zagotovila tistega, kar bi bilo potrebno za uveljavitev posameznih upravičenj iz Zakona o dolgotrajni oskrbi. Kljub temu pa na tem resornem ministrstvu, kot beremo, skoraj polovici zaposlenih izplačuje dodatke za povečan obseg dela, dve tretjini pa naj bi jih delalo celo od doma. To je popolnoma neprimerno, popolnoma napačen zgled za vse, ki delajo v sistemu dolgotrajne oskrbe in dela ne morejo opravljati na daljavo, od doma. Ne morejo ljudi previjati, jim menjavati plenic na daljavo in tako naprej. Z novelo plačne zakonodaje pa ste jim še ukinili dodatek za povečan obseg dela, tako da so tisti, ki so bili že prej najslabše plačani, po tej vaši tako imenovani plačni reformi plačani še manj. In minister tišči glavo v pesek. Ob obisku enega od domov za starejše dva dni nazaj je žogico za reševanje težav, ki ste jih povzročili v vladajoči koaliciji, vrgel vodstvom domov. Res sprevrženo, moram reči. Sistem torej ne s 1. julijem in ne s 1. 12. letos ne bo zaživel.

Treba je tudi povedati, da Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet na predlog prejšnje vlade, ki jo je vodil gospod Janša, in ki ste ga z vašim zakonom odpravili, tega prispevka ni vseboval. V prvih letih izvajanja je določal delež sredstev iz zdravstvene in pokojninske blagajne, kjer so bila sredstva zagotovljena, in ta sredstva so v obeh blagajnah tudi danes. Vi v vladajoči koaliciji pa ste najprej zamaknili uveljavitev prejšnjega zakona za leto dni. O tem, da je to dobro, ste prepričali večino volivcev, potem pa ste jih z novim zakonom, ki ga je vaša vlada mimo socialnega dialoga potrdila na dopisni seji, še obremenili z novim davkom, z novim prispevkom, pravice pa niste zamaknili samo za leto dni, pač pa za dve oziroma tri leta. Dve ključni pravici ste zamaknili za dve oziroma tri leta, to je oskrba na domu in oskrba v domovih za starejše. Poleg tega 1-odstotnega dodatnega prispevka oziroma davka ta vaš zakon o dolgotrajni oskrbi določa tudi 10-odsotno doplačilo od leta 2028 dalje za posamezne storitve dolgotrajne oskrbe. Vaš novi zakon je tudi bistveno zbirokratiziral postopke, zmanjšal nabor upravičenj.

Ena izmed stvari, kjer ste vrgli po nepotrebnem skozi okno okrog 2 milijona evrov, je pošiljanje tistih odločb o tem, da smo zavarovani za dolgotrajno oskrbo. Se še spomni kdo tiste odločbe, ali še ima kdo kje shranjeno? Po moje nihče več ni kjer. Tiste odločbe so stale okrog 2 milijona evrov. En kup dela so povzročile. V prejšnjem zakonu je bila zelo enostavna določba, pisalo je, vsi, ki so zavarovani za obvezno zdravstveno zavarovanje, se jih avtomatično prevede kot zavarovance za dolgotrajno oskrbo. Enostavno opravilo v računalniku v enem dnevu. Vi ste pa napisali, da morajo vsi dobiti odločbe, ki so bile same sebi namen, pa 2 milijona evrov porabili, namesto da bi jih namenili za kaj konkretnega. In še številni drugi primeri govorijo o tem, da je zakon zbirokratiziran, zaradi tega tudi težko izvršljiv, zaradi tega povzroča tudi težave v praksi. Državljani so z njim dobili nove birokratske ovire in novi obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kot sem povedal, od leta 2028 dalje tudi obveznost za doplačevanje storitev. Žal pa teh storitev še nekaj časa ne bodo imeli na voljo, ker primanjkuje kadra. To se je pokazalo že pri prvem od upravičenj, ki zadeva najmanjše število upravičencev, nekaj čez tisoč, pri oskrbovancu družinskega člana, kjer se vam je pošteno zataknilo. To pravico ste namesto s 1. januarjem začeli uveljavljati tam nekje od sredine leta dalje, po petih, šestih mesecih. Seveda prihaja do zamud in zapletov tudi pri pripravah na uveljavitev drugih določb in pravic iz zakona. To sem že omenil, in sicer predvsem glede te osnovne, najpomembnejše pravice, to je oskrba na domu, ki naj bi zaživela s 1. julijem letos oziroma formalno s 1. julijem letos, v praksi pa temu seveda ne bomo priča.

Treba je tudi povedati, da se na drugi strani tudi domovi starejših soočajo že kar nekaj časa, skratka v celotnem mandatu te vlade z resnimi kadrovskimi stiskami. Vi ste z nekimi gasilskimi ukrepi, z nekim zakonom, ki je bil težek, če se prav spomnim, manj kot 10 milijonov evrov v štirih letih, se pravi, to je manj, kot ste razdelili tistim 70 tako imenovanim neprofitnikom po razpisu za tako imenovane nevladne organizacije za neko mentorstvo, ne vem komu, tam je bilo razdeljenih 12,4 milijona evrov, tukaj niti 10 milijonov evrov za to, da bi ta kadrovski primanjkljaj pomagali popraviti. Nič od tega ni, stanje je vedno slabše. Približno 10 % postelj v domovih za starejše je praznih, in prazne so izključno zaradi tega, ker ni dovolj ljudi, ki naj bi za te ljudi skrbeli. Če vemo, da je v sistemu okoli 22 ali 24 tisoč postelj, to pomeni med 2 in 2 tisoč 500 praznih postelj vsak dan, 365 dni v letu, 2 tisoč ljudi nima ustrezne oskrbe. Da ne govorimo o izpadu sredstev za te same domove in o izpadu teh sredstev za sistem. Torej, nobenih konkretnih pametnih ukrepov v teh treh letih nismo bili deležni. Zaradi tega v prihodnje ne bo nič boljše, slabše bo. Če menite, da bodo ta kadrovski primanjkljaj nadomestili tisti, ki bodo prihajali v Slovenijo iz tretjih držav, se pošteno motite. Seveda jih bo nekaj prišlo, ampak to je kaplja v morje problema, ki je v Sloveniji, potrebno bi se bilo reševanja stvari lotevati na drug način, ne pa tako, da ste tiste, ki požrtvovalno delajo v tem sistemu, z vašo plačno reformo še dodatno destimulirali.

Izhajajoč iz navedenega je nesporno dejstvo, da Golobova vlada in Ministrstvo za solidarno prihodnost nista sposobna izvajati sprejetega zakona in ob tem nista kos izzivom, ki smo jim priča na področju dolgotrajne oskrbe. Vlada Roberta Goloba raje dodatno obdavčuje državljane, vključno z upokojenci, ter s tem poslabšuje njihov gmotni in socialni položaj, ne da bi bili za to deležni boljšega ali večjega obsega pravic. V programu za delo koalicije 2022–2026, mimogrede, tudi tisti program za štiriletno obdobje, ne za dva mandata, kot laže vsake toliko, ko ga gledamo na ekranih, predsednik Vlade Golob, ki govori, da ste si vi zastavili delo za dva mandata, vaša koalicijska pogodba je za štiri leta, 2022–2026, tam ste se med drugim obvezali, citiram: »Do maja 2023 bomo sprejeli spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bodo ustrezno definirale pravice in njihovo izvajanje, kot tudi solidarno, pravično in vzdržno finančno konstrukcijo, ki bo temeljila na progresivni obdavčitvi premoženja in drugih proračunskih virih. Zagotovili bomo dovolj usposobljenega kadra za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe, uvedli bomo družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo, ne samo za invalida, ki potrebuje nego in varstvo.« Konec citata.

Vi niti lastnih podpisanih zavez ne uresničujete. Zaradi tega je stanje slabše, kot je bilo na začetku vašega mandata. Ste pa na drugi strani seveda našli denar za preplačano podirajočo stavbo na Litijski, ki vsak dan dodatno obremenjuje žepe davkoplačevalcev, za 13 tisoč zastarelih računalnikov, za nova ministrstva, nove zaposlitve na njih, za draga poslovna potovanja ter za dodatke k pokojninam za kvaziumetniško elito, ni pa bilo denarja za to, da bi poskrbeli za tisto, kar ljudje v tej državi potrebujejo, tako na področju zdravstva, oskrbe starejših, kot na številnih ostalih področjih.

Glede teh umetniških privilegirancev, to je še ena zanimivost, v tem istem obdobju, ko ste zavrnili naš zakon, ki smo ga predlagali glede odprave tega prispevka za upokojensko populacijo, ker je neprimerno, da upokojenci plačujejo nek prispevek, ki ga plačujejo celo aktivno delovno dobo, ste takrat novembra lani tudi to zavrnili, v istem obdobju ste vi prišli s tem zakonom in ga potem tudi sprejeli, glede teh umetniških privilegiranih pokojnin. Pazite zdaj, tem umetnikom, kvaziumetnikom, če zakon na referendumu ne bo zavrnjen in bodo prejemali izjemni dodatek k pokojninam, tem ne bo potrebno plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo, tega dodatka. Ne bo jim treba tega plačevati, pač pa samo od osnovne pokojnine. In vi mi govorite o solidarnosti. Recimo nekdo, ki prejema zdaj zajamčeno pokojnino, nekdo od teh kvaziumetnikov, v višini minimalne zajamčene za polno pokojninsko dobo, ki znaša 780 evrov, bo po tem novem zakonu, če ne bo na referendumu zavrnjen, prejel dodatek do 3 tisoč 180 evrov, kolikor znaša najvišja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Tako zakon. Ta en odstotni prispevek bi ta plačal samo od 780 evrov, ne pa od tega dodatka 2 tisoč 400 evrov, ki ga bo dobil zraven, tako piše v tem Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Je to solidarnost, ki jo kao zagovarjate, Levica? Je to blaginja za vse, ne le za peščico, kar je bil vaš slogan? Poglejte se malo v ogledalo. Delate v nasprotju z interesi ljudi in delate za peščico, ne pa za vse.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo predlog za odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo vložili zato, ker je nedopustno, da bodo davkoplačevalci plačevali za storitve, do katerih ne bodo mogli dostopati, stomilijonska sredstva pa bodo ostajala, kar je večkrat narobe. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato predlagamo, da opravite v koaliciji ponoven razmislek in omogočite nadaljnjo pot noveli tega zakona, ki zagotavlja pošten odnos do davkoplačevalcev, pošten odnos do zavarovancev in pošten odnos do uporabnikov storitev dolgotrajne oskrbe.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Aleksander Reberšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani državni sekretar z ekipo, spoštovane poslanke in poslanci!

21. julija 2023 je Državni zbor sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je uvedel obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Edina stvar, ki tukaj funkcionira, je prispevek. Prispevek za dolgotrajno oskrbo naj bi se začel zbirati 1. julija 2025, znašal pa bi 1 % za delavce, 1 % za delodajalce, 1 % za upokojence ter 2 % za samostojne podjetnike in kmete. Poleg tega je določena možnost uvedbe doplačila leta 2025 ali kasneje, če prihodki iz naslova prispevkov ne bodo zadoščali za izdatke za dolgotrajno oskrbo. Potem ko je lani stopila v veljavo pravica do oskrbovalca družinskega člana, bi morala letos 1. julija v veljavo stopiti pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, denarni prejemek ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana. Vendar pa se je zapletlo že pri prvi pravici oskrbovalca družinskega člana, saj je pravica več mesecev po uveljavitvi ostala le mrtva črka na papirju. Do zapletov prihaja tudi na pripravah na uveljavitev drugih določb, ki naj bi začele veljati letos. Odzivi županov jasno kažejo, da obstaja še veliko neznank in da so med občinami trenutno velike razlike, kar odpira vprašanje, ali bo sistem sploh povsod pravočasno vzpostavljen. Poleg tega še vedno ni vzpostavljen informacijski sistem, s pomočjo katerega bo izvajalec na podlagi opravljene storitve poslal zahtevek za izplačilo ZZZS.

Domovi za starejše občane, ki so ključni za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, se soočajo z vse večjo kadrovsko podhranjenostjo. Tudi z uveljavitvijo tako imenovane plačne reforme v javnem sektorju Vlada ni ustrezno poskrbela za kadre v domovih za starejše, saj so nekateri dobili celo nižje plače kot pred reformo, primer vodje kuhinje v DSO, ki smo ga videli v Tarči. Plače in pokojnine Slovenk in Slovencev so v času Golobove vlade iz dneva v dan bolj obremenjene zaradi vseh dodatnih prispevkov in davkov, ki jih le-ta uvaja. Za financiranje dolgotrajne oskrbe obstajajo drugi viri, ki bi jih bilo treba najprej izkoristiti, namesto da se uvaja prispevek, celo preden se bodo sploh začele izvajati vse pravice iz dolgotrajne oskrbe. V tem primeru bodo tudi tukaj plačevali za pravice, ki nam v praksi sploh ne bodo dostopne. Podobno je že v zdravstvu.

V Novi Sloveniji zagovarjamo, da bi bilo vsekakor treba med oskrbovalce družinskega člana vključiti tudi upokojence. Brez večjega števila oskrbovalcev bo lahko namreč že v bližnji prihodnosti, ko bo vse več upravičencev do dolgotrajne oskrbe, hkrati pa ne bo zadosti kadra za delo v domovih starejših občanov, sistem dolgotrajne oskrbe začel razpadati oziroma upravičenci ne bodo dobili podobnih storitev ali pa bodo nastale enake čakalne vrste, kot jih spremljamo v zdravstvu. Naj pa ob tem omenim, da smo v Novi Sloveniji vložili zakonski predlog, po katerem bi delovno aktivni upokojenci poleg plače prejemali tudi pokojnino, ne samo 40 %, kot velja sedaj. Enako ureditev bi želeli tudi za oskrbovalce družinskega člana, ki so hkrati upokojenci, torej polna pokojnina in polno plačilo za oskrbovanje družinskega člana. V koaliciji ste ves čas govorili, da je naš zakon o dolgotrajni oskrbi neizvedljiv, izvajanje zakona ste prestavili za eno leto, sedaj pa ugotavljamo, da je vaš koalicijski zakon neizvedljiv. Izvedljivo je seveda samo plačevanje, ki nas bo doletelo 1. julija letos, vse ostalo pa ostaja popolna neznanka in kaos na terenu, zato v Novi Sloveniji podpiramo današnji predlog zakona, ki bi odpravil plačevanje prispevka obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in omogočil, da tudi upokojenci postanejo oskrbovalci družinskega člana.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Trenutno veljavni zakon, s katerim po dolgih letih čakanja končno vzpostavljamo sistem dolgotrajne oskrbe, je v fazi intenzivnih priprav na izvajanje drugega dela tega zakona. Po 1. juliju se bo skladno z zakonom poleg dosedanje pravice do oskrbovalca družinskega člana začeli uresničevati tudi pravici do oskrbe na domu in e-oskrbe ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Sočasno pa se bo začel pobirati tudi prispevek za financiranje dolgotrajne oskrbe. Sistem dolgotrajne oskrbe, kot ga vzpostavljamo pri nas po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, bo predstavljal povsem novo in v celoti samostojno vejo socialnih storitev. Te storitve bodo namenjene vsem tistim, ki bodo zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebovali pomoč druge osebe.

Glede na številne razprave so pričakovanja javnosti upravičeno visoka. Zavedamo se, da če teh pričakovanj ne bomo izpolnili, bo zagotovo razočaranje ogromno. Največ pomislekov pri izvajanju zakona se poraja ravno v povezavi s plačevanjem obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ljudi upravičeno skrbi, kakšne storitve bodo dobili v zameno za plačane prispevke. Bodo te storitve dovolj kakovostne? Bodo zagotovljene v zadostnem obsegu? Bomo sploh uspeli zagotoviti dovolj strokovnega kadra? In tako naprej. Vsa ta vprašanja in pomisleki so v tem trenutku še kako na mestu, odgovore nanje pa mora podati Vlada, še posebej pristojno ministrstvo za dolgotrajno oskrbo, za katerega smo prepričani, da dela vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi vse pogoje za nemoteno uresničevanje pravic iz dolgotrajne oskrbe. Tveganja, da stvari ne bodo potekale povsem po načrtu, kot smo si jih zamislili, vedno obstajajo, še posebej pri vzpostavitvi popolnoma novega sistema, kot to velja v primeru dolgotrajne oskrbe. Z uvajanjem tako obsežnih novosti so vedno povezane številne nejasnosti in negotovosti, ki jih ni mogoče v celoti predvideti ali natančno izračunati. Naloga pristojnih pa je, da jih omejijo na najmanjšo možno mero. Kljub vsem neznankam in pomislekom menimo, da v tem trenutku ni pravi čas, da bi sedaj ponovno razmišljali o novih časovnih zamikih za uresničevanje posameznih določb zakona, saj na storitve dolgotrajne oskrbe resnično čakamo že predolgo časa. To velja tudi za pobiranje prispevkov za dolgotrajno oskrbo.

Socialni demokrati že od vsega začetka z javnostjo komuniciramo jasno in iskreno, tudi glede financiranja samega sistema in storitev. Jasno je, da si brez socialnega prispevka brezplačnih storitev dolgotrajne oskrbe v obsegu, kot so predvidene v zakonu, ni mogoče predstavljati. Ves čas zagovarjamo takšno socialno zavarovanje, v katerega bomo prispevali vsi po načelu medgeneracijske solidarnosti in pravičnosti, pri čemer se zavzemamo tudi za to, da bi se osnova za izračun prispevka razširila tudi na dohodke iz premoženja in kapitalskih naložb, ne le samo na dohodke iz dela ali pokojnin. Dolgotrajna oskrba namreč ne sme predstavljati finančnega bremena posameznika ali družine, ampak celotne skupnosti. Dolgotrajna oskrba presega zgolj ekonomski vidik in preprosto računico, kaj dobiš za plačane prispevke. Sistem dolgotrajne oskrbe temelji predvsem na solidarnosti in spoštovanju dostojanstva najranljivejših skupin, ki potrebujejo pomoč druge osebe.

Dejstvo je, da tudi predlagatelji današnjega zakona, s katerim bi črtali pobiranje prispevkov za dolgotrajno oskrbo, posredno priznavajo, da bo ta enkrat vendarle potreben. V svojem predlogu zakona namreč tudi predlagajo, da pristojno ministrstvo po dveh letih opravi analizo izvajanja tega zakona, vključno s finančnimi učinki. Če bi ta analiza pokazala, da bi bil za zagotavljanje storitev potreben dodaten denar, bi morala Vlada ponovno predlagati spremembo zakona za zagotovitev finančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe. Socialni demokrati dvomimo, da bi še ena strokovna analiza prinesla bistveno drugačne rezultate in zaključke, kot jih poznamo že sedaj. Že danes vemo, da potrebujemo stabilen in samostojen vir financiranja za dolgotrajno oskrbo. Če ne bomo pripravljeni plačevati prispevka, bo morala država zagotoviti druge načine financiranja ali zmanjšati obseg storitev. Če bi se dolgotrajna oskrba financirala izključno iz proračuna, bi to pomenilo tudi manj denarja za investicije v domove za starejše in drugo infrastrukturo, ki je prav tako potrebna za nemoteno delovanje sistema dolgotrajne oskrbe. V današnjih zaostrenih geopolitičnih razmerah, ko naši mednarodni partnerji pričakujejo od nas višjo porabo sredstev tudi za varnost, pa je absolutno nerealno obljubljati ljudem, da bo država zmogla pokriti vse dodatne stroške brez prevelikega zadolževanja ali zmanjševanja katerihkoli pravic.

Po našem mnenju so ocene, da bomo zbrali ne vem kako veliko količino denarja na zalogo, močno pretirane, saj se bo s 1. decembrom letos vsem stanovalcem v domovih za starejše samodejno začela plačevati oskrba in nega ravno iz teh sredstev. Tisti, ki bodo želeli, pa bodo lahko od tega datuma prejemali tudi denarni prejemek iz dolgotrajne oskrbe. Do takrat pa bodo številni posamezniki, ki bodo potrebovali pomoč druge osebe, že prejemali storitve iz dolgotrajne oskrbe, iz vseh preostalih pravic: oskrbovalec družinskega člana, oskrba na domu, e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Socialni demokrati menimo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Prvič, ker že danes vemo, da dolgotrajna oskrba zahteva stabilen in samostojen vir financiranja, ki bo solidaren in pravičen. Drugič, ker je že predvideno, da se najmanj na vsaka tri leta izvede analiza izvajanja tega zakona, pripravi poročilo ter morebitne predloge za spremembo zakona. In tretjič, ker je Vlada že pripravila svoj predlog sprememb zakona, ki bodo na celovit način omogočila upokojencem, da tudi oni postanejo oskrbovalci družinskega člana.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Predlog novele Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka, je še en primer neodgovornega in površnega pristopa k urejanju ključnih vprašanj socialne politike. Gre za predlog, ki ne rešuje resničnih izzivov dolgotrajne oskrbe, temveč jih izkorišča za politično promocijo, predvsem na račun starejših, ki pa si zaslužijo več kot le prazne obljube. Predlagana novela vključuje dve ključni spremembi: možnost, da tudi upokojenci postanejo oskrbovalci družinskih članov, ter zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za nedoločen čas. V Levici se zavedamo, da je danes veliko starejših, ki vsakodnevno in predano skrbijo za svoje bližnje, da upokojen mož skrbi za bolno ženo, upokojena hči za nepokretnega očeta. Takšna nesebična skrb zasluži priznanje in seveda sistemsko podporo, a ta podpora mora biti premišljeno urejena. Predlog SDS prinaša le kozmetično spremembo nekaj besed v enem členu zakona, brez jasnih pogojev, meril in zaščitnih mehanizmov. Na drugi strani je Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo novelo, ki je bila poslana v javno razpravo in celostno ureja možnost, da upokojenci postanejo oskrbovalci družinskih članov, rešitev, ki podrobno in jasno ureja to področje z vsem, kar resna zakonodaja potrebuje. Če bi želela SDS res prispevati k rešitvi, bi lahko podprla to usklajeno in odgovorno ureditev, žal pa je izbrala pot simbolnega populizma brez vsebine.

Drugi predlog, ki predvideva ukinitev oziroma zamik prispevka za dolgotrajno oskrbo z utemeljitvijo, da so potrebne dodatne finančne analize, ni le neodgovoren, temveč tudi zelo nevaren. Dolgotrajna oskrba brez stabilnega vira financiranja ne more delovati. Tu naj spomnimo, tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, je v 2. členu jasno predvideval obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, financirano po načelih univerzalnosti, solidarnosti in enakosti, a ker se je bližal čas volitev, se je ureditev financiranja preložila na dodaten zakon, ki pa ni bil nikoli sprejet. Uvedba prispevka je bila s tem dejansko preložena na naslednjo vlado.

Danes imamo vzpostavljen jasen, solidaren in vzdržen prispevek v višini 1 %, ki ga bodo plačevali delavci, delodajalci in tudi upokojenci in ki omogoča dejansko izvajanje dolgotrajne oskrbe. To je tisto, kar omogoča pravice in ne obljube. Kljub začetnim težavam, ki so prav pri tako zahtevni reformi neizogibne, se dolgotrajna oskrba postopno uresničuje. Že danes več kot tisoč 300 ljudi prejema oskrbo prek storitve oskrbovalca družinskega člana. Po podatkih ministrstva pa ima okrog 80 % občin že izbranega izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu ali pa je dogovor v sklepni fazi. S 1. decembrom 2025 bo uveljavljena tudi pravica do dolgotrajne oskrbe za več kot 20 tisoč trenutnih stanovalcev domov za starejše, ki bodo po novem plačevali le za namestitev in prehrano, torej bistveno manj kot danes. Vanjo bodo avtomatsko pretvorjeni vsi, ki so danes v domovih za starejše in potem naprej vsi novi. To so konkretni koraki k pravični in vključujoči ureditvi dolgotrajne oskrbe. Starejši ljudje si zaslužijo spoštovanje, podporo in dostop do javnih storitev, ne pa simbolnih potez brez učinka.

V Poslanski skupini Levica zato ocenjujemo, da je predlog SDS nepremišljen, neustrezen in škodljiv ter ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona. Najprej želi predlagateljica gospa Karmen Furman.

Izvoli.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa za besedo.

Jaz bi se želela odzvati na par navedb s strani koalicijskih poslancev v stališčih. V Slovenski demokratski stranki smo pripravili predlog sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer predlagamo dve konkretni zadevi, torej ukinitev plačevanja prispevka in pa uzakonitev statusa oskrbovalca družinskega člana tudi za upokojence. Da se najprej osredotočim na to spremembo, ki jo predlagamo, da torej tudi upokojenci lahko pridobijo status oskrbovalca družinskega člana in seveda s tem tudi posledično pridobijo plačilo in vse povezane pravice s tem statusom. Resnično, bom rekla, nehigiensko z vaše strani je, da nam očitate, kako bi lahko šli po drugi poti in podprli vaš predlog, ki ga trenutno še ni. Mi ga v Državnem zboru nimamo.

Je pa dejstvo, da vas že več kot eno leto oziroma vse od začetka lanskega leta, ko se je ta pravica uveljavila v praksi, opozarjamo, da ste v deprivilegiran položaj spravili upokojence, ker ravno oni v največji meri v praksi izvajajo to pravico, namreč po podatkih Ministrstva za zdravje je povprečna starost tistih, ki skrbijo za onemogle družinske člane, 63 let. Zato lahko iz tega sklepamo, kdo so tisti, ki dejansko to izvajajo v praksi, ampak vi ste jim s svojim zakonom preprečili, da bi lahko to pravico tudi uživali, ampak delo pa morajo izvajati. Mi vas na to že več kot eno leto opozarjamo. Lani maja je bila tudi sklicana seja z naše strani, kjer so bila priporočila tudi dana v to smer, ampak vaš minister eno leto obljublja. Eno leto! Še lani septembra na Festivalu za tretje življenjsko obdobje je tam pred upokojenci javno izjavil, da bo zadeva v kratkem urejena. Ne samo to, v spremembo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ste jo potem jeseni pripravili, ste najprej to vključili, potem decembra, ko je pa prišel uradni predlog v parlament, pa več te pravice ni bilo. Takrat ste se sklicevali, da urejate socialni dialog in da ne morete prek tega. Jaz bom rekla samo to, da je bil očitno takrat zelo uporaben ta socialni dialog, ampak vi ste pa cel zakon sprejeli mimo socialnega dialoga, po nujnem postopku v času parlamentarnih počitnic, takrat pa vas nič ni brigal socialni dialog. Zdaj, ko bi pa bilo potrebno popraviti to krivico, ki ste jo storili upokojencem s tem zakonom, pa se sklicujete na socialni dialog, obljubljate, ampak nič ne naredite na tem področju. Prav bi bilo, da se zadeve uredijo, da se status upokojencem popravi, da pridobijo to pravico, kajti navsezadnje, če zadevo v praksi tudi izvajajo, potem je prav, da jim to tudi popravite. Zdi se mi, da je ta predlog še kako na mestu, kajti z opozorili nismo več kot eno leto nič dosegli. Pri vas pa gredo zadeve zelo počasi, razen takrat, ko je treba uzakoniti nove davke za državljane, takrat pa znate to zelo hitro realizirati.

Kar pa se tiče plačevanja prispevka. Vi ste ljudem uzakonili prispevek, ne dobijo pa odgovorov na to, kdo bo [izvajal] to oskrbo oziroma kako se bodo te pravice realizirale takrat, ko jih bodo potrebovali. Odgovora ni z vaše strani, kajti tu vas vsi opozarjajo, predvsem pa tisti deležniki, ki oskrbo v praksi izvajajo, da je ključno pomanjkanje kadra, ki ga že sedaj občutijo. Že sedaj imamo vrste tako v domovih, torej v obliki institucionalne oskrbe, kakor tudi v drugih oblikah oskrbe, ker ljudje ne pridejo do storitev, ki bi jih potrebovali, zaradi tega, ker kadra že sedaj ni. S tem sistemom, ki je uzakonjen, se zadeva nadgrajuje, ampak kadra pa se ne rešuje.

Vi ste lani sicer prišli sredi poletja v parlament, na ministrstvo s spremembo zakona o začasnih pogojih za izboljševanje kadrovskih in delovnih pogojev za socialnovarstvene storitve. Ampak takrat ste dejali, kako je ta zakon nujno potreben, kako ga je potrebno hitro sprejeti. Takrat je minister dejal, da je pomembno, da bodo ti ukrepi čim hitreje v praksi tudi zaživeli, najboljše bi bilo, da zaživijo takoj. Kaj pa se je potem zgodilo? Tri mesece po tem, ko je zakon veljal, niste naredili niti enega javnega razpisa. Niti enega! Tri mesece ste potrebovali za to, da ste naredili prvi javni razpis za kadre. Naj povem, da je bilo to za pridobitev štipendij. Razpis je šel mimo oziroma je bil objavljen po tem, ko se je začelo novo študijsko leto. Toliko o tem, kako resno se vi lotevate problematike kadrov na tem področju.

Stanje v domovih za starejše. Trenutno po podatkih Skupnosti socialnih zavodov manjka 340 delavcev. Zaradi tega imamo toliko praznih postelj, kot je že bilo danes povedano. 340 delavcev. Zdaj pa vas opozarjajo, v naslednjih treh letih bo prišlo do novega vala upokojitev in pričakujejo izpad še 10 % zaposlenih in potem še v naslednjih dveh letih še 7 % zaposlenih. Torej bomo prišli v naslednjih petih letih do manjka kadra približno 17 % zaposlenih v domovih za starejše. Pa niste dali nikoli odgovora ali pa rešitve, kako boste ta kadrovski manko v bodoče pokrili, do danes še ne. Po drugi strani pa, da malo orišem, kakšne so še čakalne dobe za domove za starejše, tega si ne izmišljuje opozicija, ampak so to uradni podatki, in sicer po oceni domskih socialnih služb v Sloveniji je nujnih prošenj od 2 do 3 tisoč, nujnih. Ne govorim o tistih 19 tisoč prošnjah, ki jih imate v čakalni vrsti, ampak o tistih nujnih. Kako boste to rešili? Mogoče sekretar, ki je danes z nami, ker ministru se očitno ni zdelo vredno, da bi na tako pomembno temo sploh prišel v parlament.

Dolgotrajna oskrba na domu, tukaj je pa situacija še bistveno bolj pereča, kar se tiče kadrov, ampak jaz se bojim, da boste na koncu pač s prstom kazali na občine, ker so pač one tiste, ki so po zakonu pristojne za izvajanje te vrste dolgotrajne oskrbe in se bodo očitno morale znajti, kako se bodo pač znašle, vsaka za sebe, ampak dejstva so sledeča. Za pomoč na domu trenutno primanjkuje 3 tisoč 600 socialnih in zdravstvenih delavcev, spoštovani sekretar. In vi danes tukaj v parlamentu govorite, kako bodo ljudje s tem prispevkom dobili dolgotrajno oskrbo. Kdo pa jo bo izvajal? In to so besede predsednice skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ne besede opozicije.

Zdaj pa, če pa gremo na realizacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ta pravica bi se morala začeti izvajati s 1. 7. Govorim namensko v pogojniku, kajti najbolj optimističen scenarij, isto po besedah Skupnosti socialnih zavodov, če bo to pravico izkoristilo zgolj 70 % tistih, ki sedaj koristijo pomoč na domu, pa verjetno bodo poskušali vsi uveljavljati to pravico, ker je pač nadgradnja pomoči na domu in je brezplačna, in če bodo izkoristili zgolj najnižje število ur, to je 20 ur, ne 110, kar je najvišje, bi potrebovali še dodatnih 300 zaposlitev. No, pa smo že na številki skoraj 4 tisoč. Kje boste dobili kader? Kdo bo izvajal to? Ker prispevke boste pa pobirali, kajne.

Glede e-oskrbe imate tudi en velik izziv, namreč že sedaj je tisoč ljudi na čakalnem seznamu. Ali boste to rešili, bodo tudi ti ljudje potem dobili e-oskrbo, če bodo želeli to storitev uveljavljati oziroma če bo tako izhajalo iz tega načrta? A jo bodo? Tukaj pa je potrebno javnost seznaniti še z eno zadevo glede e-oskrbe, namreč ni enako kot pri domski oskrbi. Vsi tisti upravičenci, ki danes že imajo e-oskrbo, ne bodo avtomatično prevedeni s 1. 7., kar pomeni, da se jim bo pravica prekinila in bodo morali čakati, da pridobijo novo odločbo zato, da jim bo pravica znova priznana. Že kar nekaj časa vas opozarjajo na morebitna tveganja in kakšne posledice bi lahko to prineslo, celo morebitno smrt pri nekomu, ampak vaše ministrstvo do danes še nič ni ukrepalo glede tega.

Potrebno bi se bilo tudi seveda odzvati na nekatere navedbe, kot je, da očitate opoziciji nespoštovanje državljanov. Jaz moram reči, da je precej ironična zadeva, da sploh lahko v koaliciji, zlasti pa v največji koalicijski stranki Svoboda govorite, da v opoziciji ne spoštujemo državljanov. Spoštovani kolegi, vi ste ljudem uzakonili prispevek, za katerega bodo očitno morali plačevati, ker bo sprememba zakona očitno, tako je bilo razumeti iz vaših stališč, zavrnjena, ampak glede na to, kakšen je kadrovski manko, ne bodo dobili storitev, ki jih bodo potrebovali. In takrat ste zavajali, pred časom, ko smo vas že opozarjali glede kadrovskega manka, kako boste vi vse to popravili s plačno reformo, da boste stimulirali kadre, da bodo boljše plačani. Ista kolegica Gazinkovski je povedala takrat takole: »Zdravstveno osebje kot ostalo osebje v socialnovarstvenih zavodih potrebujemo, sploh pa takrat, ko nam je najhuje, zato jih moramo spoštovati, te poklice, in jih ustrezno stimulirati. Plačna reforma je tik pred zaključkom pogajanj in vemo, da se bodo zadeve spremenile, poudarjam, končno sistemsko spremenile.« Ja, spoštovana kolegica, danes vidimo, kako so se spremenile. Odziv medicinskih sester: »Na plačni dan ste nas poteptali, nas osramotili, nas ponižali,« pa ne bom nadaljevala še vseh ostalih odzivov. Skratka, toliko o tem nespoštovanju državljanov, kaj povzročate s svojimi škodljivimi ukrepi.

Skrb za finančno vzdržnost. Jaz bi tudi vprašala tukaj sekretarja, če že ljudem pobira polni prispevek, zakaj niste zagotovili finančnih sredstev v proračunu v letošnjem letu in v prihodnjem letu, tako kot ste se zavezali takrat, ko ste sprejemali Zakon o dolgotrajni oskrbi, namreč zavezali ste se, da bo prispevek iz državnega proračuna 190 milijonov, pa ga niste zagotovili, ne v letošnjem ne v naslednjem letu. Torej ljudem boste pobirali polni prispevek, ampak v državnem proračunu pa očitno ne bo tistega prispevka, ki ste ga obljubili, da ga boste doplačevali za dolgotrajno oskrbo. Jaz se strinjam, starejši si zaslužijo več, več si zaslužijo državljani, zato bi bilo prav, da se ne uzakonja prispevkov, davkov na pamet, da se najprej sploh ugotovi, koliko finančnih sredstev bo za to potrebnih, da zagotovite kader, ki bo to izvajal, in šele potem, ko bodo te storitve ljudem zagotovljene, pobirate prispevek.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo je želel dr. Luka Omladič, državni sekretar.

Izvolite.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Najlepša hvala.

Bom poskušal odgovoriti na nekaj stvari, ki ste jih izpostavili, spoštovane govornice in govorniki. Morda, če lahko začnem pravzaprav s tistim, kar je rekla gospa Irgl, da bi morala biti glavna vsebinska poanta Zakona o dolgotrajni oskrbi, da čim več ljudi ostane doma. Jaz se strinjam z njo in mislim, da to je glavna vsebinska poanta tega zakona, namreč vzpostavlja oskrbo na domu kot vsaj enakovreden steber institucionalne oskrbe v domovih. V tem načrtovanju, tudi finančnem, izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi imamo že leta 2028 približno izenačeno načrtovano število uporabnikov domov za starejše in oskrbe na domu, torej slabih 20 tisoč. Seveda, to je velik izziv. Oskrba na domu sloni na vzpostavitvi mreže izvajalcev. Kot vemo, je ta zelo močno povezana z občinami. To je pač storitev, ki mora biti organsko povezana z lokalno skupnostjo, še bolj kot institucionalna oskrba.

Tudi samo vzpostavljanje te mreže je ena izmed ključnih stvari, ki zdaj potekajo ob implementaciji Zakona o dolgotrajni oskrbi. Če lahko to podkrepim z nekaj številkami, na podlagi analize februarja letos imamo izmed 192 občin, ki so se odzvale na to anketo, 118 občin, torej več kot 61 % že izbranega izvajalca za dolgotrajno oskrbo na domu, kar je odstotek, s katerim smo relativno zadovoljni. Dodatnih 32 občin je v dogovarjanju z izbranim izvajalcem, niso pa še fiksno dogovorjene, 9 občin je pa še tudi v internih postopkih izbire med več možnimi izvajalci. Torej od sodelujočih občin jih je bilo trenutno 28, to je februarja letos, brez dogovorov z izvajalci in iščejo rešitve. Seveda mi vemo, katere občine to so. Mislim ne me vprašati zdaj, katere so, naši uradniki vedo, katere so, in smo tudi intenzivno z njimi v kontaktu. Mislim, da tukaj stvari potekajo v kar v redu smer, seveda pa nikoli ne bomo rekli, da je to lahka naloga, ki je pred nami. To je pač pravzaprav eden najpomembnejših momentov razvoja sistema dolgotrajne oskrbe, oskrba na domu, ki jo potrebujemo v Sloveniji.

Nato je bilo izpostavljeno vprašanje, pravzaprav je to eden izmed glavnih predlogov pobudnikov, razširitev oskrbovalca družinskega člana na upokojence. Strinjamo se s tem v našem resorju, to je natančno ta predlog, ki ga imamo v medresorski obravnavi in v obravnavi s socialnimi partnerji. To ni taka sprememba, ki bi jo samo dobrovoljno zapisali v zakon. Tukaj gre za resne tudi posege in križanja s pokojninskim sistemom, denimo po tej naši zasnovi te rešitve bo upokojenec poleg 1,2-kratnika minimalne plače prejemal potem tudi še, tako kot takrat, ko stopijo na trg dela, še 40 % pokojnine, to pomeni 40 % pokojnine in 1,2-kratnik minimalne plače. Seveda, ker gre tudi za istočasno prejemanje pokojnine, je to stvar, ki jo je treba dobro razdelati, dobro urediti, uskladiti in sinhronizirati s pokojninskim sistemom. In to v tem trenutku poteka.

Da je ministrstvo počasno, kar se tiče priprave zakonodaje, s to oceno se nekako ne strinjam. Ministrstvo je v času svojega obstoja, ustanovljeno je bilo leta 2023, je v letu 2023 sprejelo integralen zakon, nov Zakon o dolgotrajni oskrbi, poleti leta 2023, nato je poleti leta 2024 pripravilo in je bil sprejet v vašem zboru podporni zakon, to pomeni kadrovski zakon, decembra leta 2024 je bila sprejet prvi del novele Zakona o dolgotrajni oskrbi kot odziv na potrebe in pomladi leta 2025, upam, da bo sprejeta druga novela, tista novela tik pred implementacijo, z razširitvijo na oskrbovalca družinskega člana. Toliko o tem.

Morda še, kar se tiče druge ključne pobude predlagateljev, torej prispevka kot takega. Jaz bom tako rekel, veliko se tudi pogovarjamo s kolegi v tujini, v zahodni Evropi, tam, kjer dolgotrajno oskrbo imajo že nekaj let razvito v okviru recimo primerljive zakonodaje. Tako bom rekel, da ta 1 % je 1 %, za katerega si lahko zamišljamo, da bo magično šel stran, da ne bo potreben, kot je bilo rečeno, da ga bo mogoče koalicija sama umaknila. Izkušnje z državami, ki dolgotrajno oskrbo urejajo že dalj časa, so kvečjemu nasprotne. Smo v obdobju starajoče ali pa dolgožive družbe, če bomo želeli kvalitetno oskrbo, vsem dostopno oskrbo na našo starost, za nas in za naše svojce, bomo morali pač kot družba sprejeti ta družbeni dogovor, da bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo vse večji.

Mislim, da je torej ta odstotek zelo razumen, zelo odgovorno smo ga pripravljavci in koalicija sprejeli in določili. Lahko vam povem, da tak kot je, vključno seveda s tem dejstvom, da se začne blagajna zavarovanja polniti v letošnjem letu, ko pač vse storitve še ne bodo financirane oziroma v izvajanju in se bo prenesel v naslednje leto, ob tem dejstvu bo blagajna ravno vzdržna do leta 2028, kar je bil seveda naš cilj, to pomeni, ob prispevku, ki se začne plačevati v letošnjem letu, bo blagajna v naslednjih nekaj letih do leta 2028 vzdržna, kakor mora biti, in dodatno plačevanje, doplačilo ne bo potrebno. Ampak vzdržna, ne pa več kot to, torej nikakršnih ogromnih kopičenj prihrankov ne bo. Točno toliko bo prihodkov, kot bo potrebnih izdatkov. V letu 2028 recimo, samo toliko, da imamo za predstavo, bo skupna ocena teh potrebnih sredstev, potrebnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo že 783 milijonov. Če želimo, in tukaj moramo biti ambiciozni, dober, obsežen, robusten sistem storitev in dolgotrajne oskrbe, se moramo zavedati, da bo tak samo, če bo temeljil na trdno zagotovljenih finančnih pogojih, ki jih pač vsi državljani, vsi sloji prebivalstva aktivnega in upokojenskega kot svoj prispevek k temu družbenemu dogovoru prispevajo. Ne delajmo enega koraka nazaj tam, kjer ni potreben. Dajmo to sprejeti kot pravzaprav nekaj dobrega, nekaj, kar nam bo omogočilo bolj varno, bolj solidarno družbo v prihodnosti.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Kot prvi dobi besedo gospod Jožef Horvat.

Izvoli.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!

Takšne razprave so po moji oceni vedno dobrodošle. Govorimo o dostojanstvu človeka in popolnoma se zavedam, da skrb za ohranjanje dostojanstva človeka, skrb za dostojanstvo človeka tudi nekaj stane. Mi danes natančno vemo, koliko bomo plačali od 1. julija naprej, koliko bodo plačale gospodarske organizacije, ne vemo pa, za kaj bomo plačali. Če ste v koaliciji prst usmerili na opozicijo in nam očitate, da postavljamo neprijetna vprašanja, da baje zaviramo sistem vzpostavitve dolgotrajne oskrbe, se motite.

Pred eno uro je Gospodarska zbornica Slovenije, ne vem, kako jo imenujete, ali tudi opozicija ali ne, ampak je reprezentativna organizacija gospodarstva, ki bo tudi plačevalo prispevek za dolgotrajno oskrbo, in še enkrat, osebno verjamem in vem, sem prepričan, toliko sem star, da je treba takšne zadeve plačati, ampak moramo vedeti za vsak evro, ki ga damo v blagajno, takšno ali drugačno, kaj za to dobimo in za kaj plačujemo. Gospodarska zbornica opozarja na preplačilo in nedorečenost izvajanja dolgotrajne oskrbe. Imajo prav. Pred eno uro je bilo to objavljeno, morda so gledali program dela Državnega zbora, da so prav zdaj to objavili, ne vem. Gospodarska zbornica torej poudarja, da trenutni predlog financiranja dolgotrajne oskrbe ni ustrezno premišljen. Po naših ocenah, torej njihovih ocenah, bi država z dodatnim prispevkom zbrala okoli 300 milijonov evrov več, kot je dejansko potrebno. To je ključno vprašanje, gospe in gospodje, koliko zberemo in kaj in kdaj za to dobimo, ker sistem še danes ni vzpostavljen, prispevki se bodo pa obračunavali od 1. 7. naprej eksaktno, do centa natančno. Ocena Gospodarske zbornice je 300 milijonov evrov več, pobralo se bo več, kot je dejansko potrebno oziroma koliko bodo stroški izvajanja dolgotrajne oskrbe. Prav tako še vedno ni jasno, pravijo, katere storitve bodo vključene in kako se bodo izvajale. Tako Gospodarska zbornica, najbrž so pametni ljudje, tako da meni ni treba glede tega replicirati, obrnite se na njih.

Predlagajo, prvič, zamrznitev, ne ukinitev, zamrznitev oni predlagajo, uvedbe dodatnih prispevnih stopenj za eno leto. Drugič, natančen izračun dejanskih potrebnih sredstev. Tretjič, dorečeno in trajnostno rešitev, ki ne bo po nepotrebnem obremenila podjetij in državljanov. Meni se zdi, da so to smiselne zahteve. Kot poudarja generalna direktorica GZS, citiram: »Prav vsak izmed nas verjetno ima ali pozna nekoga, ki že danes potrebuje dolgotrajno oskrbo. Prav vsak izmed nas bo lahko že jutri sam potreboval takšno oskrbo. Zato je nujno, da dolgotrajno oskrbo uredimo trajno in sistemsko.« Najbrž med nami 90, tu nas sicer sedi peščica, ni nikogar, ki ne bi tega podpisal. Dajmo to urediti sistemsko, tako kot je treba, in ne s preplačili, kot pravi Gospodarska zbornica.

Nadaljujem morda nekoliko bolj čustveno ali pa, morda bo kdo rekel, filozofsko. Dejstvo je, da sodobna družba, slovenska in sicer sodobna družba težko sprejema staranje. Lepo je seveda biti mlad, lep, brez gub na obrazu, brez sivih las, bolečin v mišicah in sklepih, poln energije, volje do dela, zanosa in zdravja. To je lepo biti. Sodobna družba poveličuje seveda lepoto, mladost, produktivnost in hitrost, medtem ko staranje povezuje z upadanjem moči, boleznimi in na žalost tudi z zmanjšano vrednostjo človeka. Sam sem že dolgo prepričan, da je staranje velik privilegij, le če imamo veliko srečo, se bodo na naših obrazih z leti nabirale gube. Ni vsakomur dano, da jih dočaka. Staranje prinaša modrost, življenjske izkušnje in možnost, da cenimo stvari, ki jih v mladosti pogosto spregledamo ali pa se nam ne zdijo pomembne. Staranje je tudi dokaz vztrajnosti in prilagajanja izzivom življenja, dokaz, da se zmoremo po vsakem padcu pobrati in nadaljevati bogatejši za dodatno izkušnjo in z zavedanjem, kako dragocen je vsak dan. Zakaj bi se bali gub na obrazu? Te so zemljevid naših življenjskih zgodb, so dokaz, da živimo, da čutimo, da ljubimo, da rastemo. Sprejeti staranje pomeni sprejeti življenje v vsej njegovi lepoti, brez strahu pred minljivostjo in z zavedanjem, da je vsak dan darilo. Ravno zato moramo dolgotrajno oskrbo, med drugim, definirati, določiti zakonsko, določiti na sistemski ravni, z natančnimi pravili.

Zavedati se moramo, da se žal slovenska družba stara. Obenem se zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva, to je tistega, ki plačuje takšne in drugačne prispevke in davke v proračun. Tako je po podatkih Eurostata delež starejših od 65 let leta 2003 znašal pri nas 16 %, leta 2023 pa že 21 %. Zaskrbljujoče. Ravno tako se povečuje delež starejših od 80 let, leta 2003 je bilo takih starejših v celotni populaciji 2,7 %, leta 2023 pa že 5,7 %. Projekcije kažejo, da bosta leta 2050 Slovenija in Bolgarija demografsko najstarejši evropski državi. Poleg staranja prebivalstva pa posebno skrb za starejše narekujeta tudi dejstvi, da se zmanjšuje tradicionalna vloga družine in sosedstva pri skrbi za starejše ter da zahodna kultura vedno slabše vrednoti starost. To se odraža tudi z uveljavljanjem podpore, predvsem leve politične hemisfere, prostovoljnemu končanju življenja.

Naš cilj, torej cilj Nove Slovenije, je, da starejši čim dlje ostanejo polnopravni del naše družbe, zato bomo še naprej spodbujali njihovo aktivnost ter jim nudili podporo za življenje v domačem okolju in drugih skupnostnih oblikah, krepili bomo dolgotrajno oskrbo na domu, nudili oporo svojcem ter v pomoč starejšim vključili humanitarne organizacije. Področje nastanitev za starejše je bilo v zadnjih desetletjih do mandata Nove Slovenije, to je 2020–2022, ko smo imeli resornega ministra, dramatično zapostavljeno. Še naprej je treba krepiti skupnostne oblike oskrbe in kakovostno domsko oskrbo po sodobnih evropskih standardih. Zmogljivosti bomo tudi v prihodnje dopolnjevali skladno z demografskimi in negovalnimi potrebami ljudi, in pri tem bomo zagotovili pestrost oblik pomoči na domu, saj bomo le na tak način večjemu številu ljudi omogočili oskrbo v lokalnem okolju in obenem blažili pritisk na institucionalno varstvo.

Res sem ponosen na našega ministra, ki je uspel dobiti znatna evropska sredstva. Nimam nič proti, če danes pristojni minister gre in reže trakove pri novih domovih za starejše. Ja, tudi pri koncesionarjih, ker smo bili zasmehovani s strani opozicije KUL, da biznisiramo s SeneCuro in tako naprej. In glej ga zlomka, kako hitro se plošča obrne. Ampak to so brezzvezne stvari, res brezzvezne. Najprej … / oglašanje iz dvorane/ Saj če težko dihate, Berodual ali pa Symbicort pomaga, ne morem pa vam ga predpisati, nisem zdravnik. Zato prosim, da me ne motite.

Bi pa tukaj izpostavil, ko smo mi bili kritični in spraševali, kako bo deloval zakon, ki smo ga sprejeli 15. julija lansko leto, gre za Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta zakon je bil objavljen potem 24. julija lansko leto v Uradnem listu, veljavnost pa ima datum 8. 8. 2024. Mi smo bili kritični do tega, ker je bilo premalo finančnih sredstev, da bi ti ukrepi, ker namen tega zakona je dober, danes je vsaka četrta postelja v domovih za starejše prazna. Zakaj? Ker ni kadrov. In zato beremo v medijih seveda članke, ki imajo dobro osnovo, recimo, kako bo dolgotrajna oskrba zaživela v praksi, če pa kadra ni. Res, ta zakon, ki ga omenjam, mislim da je bilo zagotovljenih, državni sekretar bo točno vedel, okrog 9 milijonov evrov, ampak če to recimo razdelimo tako po aritmetiki na približno 120 domov za starejše, je to 75 tisoč na dom. Kaj boste vi naredili s 75 tisoč evri na dom za starejše? Upam, da bo kakšen učinek, ampak si enostavno ne predstavljam. Res je, da so se te določbe pri nekaterih izvajalcih začele uveljavljati s 1. januarjem 2025, zato zdaj še državnega sekretarja ne bom spraševal, kakšni so učinki, če se že kaj vidi, če pa so rezultati že vidni, bom pa vesel kakršnegakoli odgovora.

Kaj pravi stroka? Da ne bo samo opozicija tista grda, no, saj stroka ni grda, ampak stroko moramo poslušati, drugače smo nevedneži. Stroka pravi recimo takole: »Manj kot pol leta pred uveljavitvijo pravice dolgotrajne oskrbe vseh za uspešno uvedbo sistema potrebnih informacij še nimamo.« Tako opozarjajo na Skupnosti socialnih zavodov, torej nimajo še vseh informacij. Prav tako še ni povsem jasne razmejitve med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajno oskrbo. Za naše uporabnike pa je še bolj ključno to, da v tem trenutku ne vedo, koliko bodo sami stanovalci plačevali, poudarja sekretar skupnosti gospod Denis Sahernik. Ob tem se bojijo še, da bodo pravice iz zakona ostale mrtva črka na papirju, če ne bo ljudi, ki bi te storitve izvajali. Mi smo pričakovali, da bo plačna reforma, baje ena od ključnih reform te koalicije, toliko opevana, da bo dejansko naredila to, da bodo poklici, ki jih potrebujemo za izvajanje dolgotrajne oskrbe, atraktivni, da bodo tudi atraktivno plačani, da direktno povem, ker drugače enostavno ljudi ne bo. Vem, kakšna je situacija v naši pomurski regiji, in me to zelo, zelo skrbi. Kot nadaljuje sekretar skupnosti gospod Sahernik, najhujše težave so pri kadrih, kot so socialna oskrbovalka, bolničar negovalec, srednja medicinska sestra, dietni kuhar, vse to so profili, ki so nujno potrebni, da socialnovarstveni zavod sploh deluje.

Torej razprave o dostojanstvu človeka so gotovo potrebne in bi najbrž po moji oceni morale biti celo večkrat na dnevnem redu. In ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, govorimo o dostojanstvu človeka. Jaz samo želim, da bodo vse te napovedi, ki jih poslušamo s strani ministrstva, tudi meso postale, kot se reče. To bo dobro za naše državljane, za tiste, ki so res potrebni dolgotrajne oskrbe. Upam pa, da razumete, da ima opozicija dolžnost, da oblast sprašuje, nadzira in, seveda, da tu pa tam da tudi kakšen predlog, res pa je, da v teh dobrih tisoč dnevih te vlade praktično nobeden od predlogov opozicije ni bil upoštevan, kar je pa po svoje zgodovinski dosežek v vsem tem obdobju samostojne Slovenije.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo želi dr. Luka Omladič, državni sekretar.

Izvolite.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Hvala. Saj bom čisto kratek.

Seveda, morda vam lahko enkrat malo bolj obsežno, če želite tudi v okviru kakšnega poslanskega vprašanja, predočimo analizo učinkov kadrovskega zakona, da ne bom tukaj preveč zašel onstran naše teme.

Kar se tiče sredstev, ki jih namenjamo na Vladi, na resorju za kadre, za plače, seveda teh 10 milijonov za kadrovske neplačne ukrepe niso edina sredstva. V lanskem letu je iz Zakona o dolgotrajni oskrbi, tega 125. člena, šlo več kot 20 milijonov za plače in ker ste v Državnem zboru sprejeli decembra naš predlog novele 125. člena, bo v letošnjem letu dodatnih več kot 40 milijonov, predvidevamo, lahko pa bo ta številka zaradi učinkov plačne reforme še večja, šlo za plače v domovih, to pomeni do decembra. Od decembra naprej pa je Zakon o dolgotrajni oskrbi tudi zelo jasno zapisan na ta način, in to so seveda sindikati večkrat tudi med pogajanji od nas zahtevali in so zadovoljni z zagotovilom, da so vsi izdatki za plače v bistvu kriti iz financiranja Zakona o dolgotrajni oskrbi, torej 40 milijonov do decembra iz 125. člena, lansko leto 20 milijonov, od decembra naprej pa financiranje iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Mogoče samo na splošno kar se tiče kadrov in plačne reforme, spet tukaj morda stopamo čez današnjo debato, ampak vendarle je potrebno tukaj reči, veste, da sva se z ministrom takoj odzvala na pisma, ki so prihajala ob pregledu prvih plačnih listin s strani nekaterih delavcev, šla sva tja, želiva se pogovoriti z ljudmi in bova še hodila. Treba je videti, kaj se je zgodilo, če se je kje pojavila kakšna nepravilnost, ki jo je treba odpraviti, tukaj si ne zatiskamo oči, jo bomo popravili. Je pa vseeno treba reči, da pač po prvem mesecu celotne slike učinkov plačne reforme še nimamo. Zdaj se kaže, jo zelo pozorno spremljamo, tako resorno kakor na ravni Vlade in ministrstva, ki je za to pristojno. Še enkrat, zagotavljam vam, ne bomo si zatiskali oči, če kaj ne štima, bomo storili vse, da se bo to pač popravilo, kajti jasno je, da je cilj plačne reforme ureditev in zagotovitev, da bodo ta delovna mesta, ki jih tako potrebujemo, privlačna za delavce.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo dobi gospa Sara Žibrat.

Izvoli.

SARA ŽIBRAT (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo.

Starejši si zaslužijo več, je bilo rečeno s strani kolegice Furman, in ne bi se mogla bolj strinjati. Starejši si zaslužijo več, tako kot si tudi pacienti zaslužijo več, ampak če smo zjutraj s strani Poslanske skupine SDS poslušali njihovo nasprotovanje zdravstveni reformi, krepitvi javnega sistema za izboljšanje položaja pacientov, potem zdaj popoldan poslušamo njihovemu nasprotovanju krepitvi nove javne mreže dolgotrajne oskrbe. Če bi danes imeli na mizi predlog … / oglašanje iz dvorane/ Ja, na isti seji. / oglašanje iz dvorane/ Ja, javna mreža dolgotrajne oskrbe. Ja, nova. Ali je že stara? Prosim, če me ne motite, lahko se zunaj dobiva, pa razpravljava. Ja, nova javna mreža na ta način vzpostavljena z enim zakonom in z enim prispevkom, z enim novim zavarovanjem, proti kateremu ste. In ravno to je moja glavna poanta.

Če bi vi danes prišli s predlogom, da v sistem dolgotrajne oskrbe vključimo tudi upokojence kot oskrbovalce družinskega člana, to je rešitev, ki jo v bistvu tudi mi pripravljamo v drugi noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi, potem bi rekla, ja, poslancem SDS je mar za upokojence in z veseljem lahko ta predlog v bistvu podpremo, ker se, kot rečeno, že o njem pogovarjamo in ga tudi nameravamo uveljaviti. Vendar ste pa spet prišli z enim političnim pamfletom, ki nima nobene zveze z dolgotrajno oskrbo in spet odpirate temo prispevka, ki smo ga že v teh treh letih mandata večkrat prežvečili. Vi danes upokojencem prodajate zgodbico, da bi vaš sistem dolgotrajne oskrbe bil boljši brez prispevka, brez sistemskega financiranja, kot pa je danes naš. Jaz se ne bom sploh spuščala v težave sistema, ker se, mislim, da obe dobro zavedava, kolegica Furman, če me poslušate. / oglašanje iz dvorane/ No, super, verjamem, da. Obe se dobro zavedava, da bi se vi soočali s podobnimi težavami, administrativnimi težavami, ker pač prelagate neke nove pristojnosti, naloge na uradnike, ki morajo pač začeti požirati vse te naloge in izdajati neke nove odločbe, izvajati nove postopke. Ko vzpostaviš nov sistem, traja in seveda so administrativni zapleti.

Prav tako bi se soočali s kadrovsko stisko. Kolega Horvat se je prej hvalil, kako so podelili koncesije domovom, ki imajo sedaj prazne postelje, ker se pač niso ukvarjali s kadrom. Prosim, če si nehamo zatiskati oči, da bi se vi danes v naši vlogi soočali s povsem enakimi težavami, s tem, da bi vi še vedno prodajali ljudem zgodbice, da bo vse to, kar potrebujemo, financiral proračun, evropska sredstva in nek neobstoječi fiktivni demografski sklad. Samo to je razlika danes, o kateri se pogovarjamo. Vi danes upokojencem prodajate zgodbo, da bi iz proračuna financirali pacientom zdravstveno oskrbo, da bi iz evropskih sredstev financirali pacientom zdravstveno oskrbo. Ne. Tako kot imamo zdravstveno zavarovanje, zdravstveno blagajno, bomo imeli po novem tudi blagajno za dolgotrajno oskrbo. Tako kot imamo pokojninsko blagajno, bomo imeli blagajno za dolgotrajno oskrbo, ker proračun vsega tega ne prenese. In proračun smo v zadnjih letih še kako potrebovali za reševanje raznoraznih kriz, za reševanje krize covid, za reševanje energetske krize, zdaj pa se še moramo ukvarjati z vojno. In neodgovorno je, da vas skrbi za starejše in da jim tu lažete, kako lahko poskrbite zanje v starosti brez sistemskega financiranja. To je laž in to je absolutno zavajanje, manipuliranje z upokojenci.

Zdaj se bom pač vrnila na to, da vaš predlog ni bil nikoli iskren, ampak gre za predvolilno kampanjo. Bom šla kar lepo po posameznih točkah in neresnicah, ki ste jih navedli. Najprej. Trdite, da bomo pobirali nek prispevek za storitve, ki jih ne bo. Ja, čisto možno je, da se bo nekje v nekaterih občinah zgodilo, da občine ne bodo mogle poskrbeti za dovolj široko mrežo izvajalcev in da bo kdo moral počakati, da dobi storitev. Ravno zato smo dali v zakon varovalko, da bodo vsi prejeli od 1. decembra 2025 naprej denarni prejemek. Lahko se bodo odločili za denarni prejemek in bodo sami s tem denarjem nekako poskrbeli zase. Se pravi, nikoli nismo govorili o tem, da bomo metali denar v neko blagajno in tega denarja ljudje ne bodo prejeli nazaj. To je ta varovalka, ki se je seveda zavedamo, ker tudi država ne more biti odgovorna, če recimo v neki občini občina ne bo zagotovila izvajalca za pomoč na domu. Prav je, da v tem primeru zavarovanec lahko dobi denarni prejemek in sam poskrbi za to, kar pač potrebuje.

Kadrovska stiska ni idealna, ampak od kod mislite, da se bodo financirale plače? Tako kot zdravstvena blagajna krije storitve, storitve pomenijo, da se pač plača tiste, ki jih izvajajo. In tako kot so zdravstveni delavci plačani iz zdravstvene blagajne, bodo tudi zaposleni v domovih za starejše, tisti, ki bodo delali, zagotavljali oskrbo na domu. Oskrbovalci družinskih članov bodo praktično financirani iz te blagajne, zato je tako ključno, da imamo ta prispevek. Glede na to, da vi niste poskrbeli za plače v javnem sektorju, smo mi vendarle to vzeli kot prioritetno reformo. Res je, da so se plače izboljšale. Tu moram absolutno zavrniti zelo zavajajočo, tudi medijsko zavajajočo primerjavo plač iz decembra in januarja. Mislim, da je zelo nekorektno, da primerjaš plačo decembra, kjer imamo veliko praznikov, kjer so pač plače zaradi nekih dodatkov višje, morda se celo izplačuje določene nagrade ob koncu leta. Neprimerno je primerjati decembrsko plačo z januarsko plačo. Če pa primerjamo recimo podatke, ki smo jih dobili z ministrstva, so se pa januarske plače recimo januarja 2024 proti januarju 2025 dvignile in se še bodo dvigale, zaradi tega, ker je plačna reforma postopna in se bodo ti dvigi izvedli še v dveh letih. Najbolj pomembna stvar plačne reforme je, da so v bistvu bruto plače boljše, kar pomeni, da bodo vsi ti zaposleni imeli dejansko tudi dostojne pokojnine, ne pa, da bomo spet samo fokusirani na neto plače, potem pa bomo imeli kup novih upokojencev pod pragom revščine, česar si ne želimo, stanje upokojencev je treba izboljšati.

Tukaj v tem svojem političnem pamfletu ste navedli, da ta vlada samo ustvarja nove davčne obremenitve, kar ne drži. Uvedli smo kup nekih olajšav, uvedli smo olajšavo dohodnine za zaposlene do 29. leta starosti, sedaj subvencioniramo visoke cene omrežnine. Nova pokojninska reforma bo v bistvu uvedla nov zimski dodatek za upokojence, torej vedno gledamo na to, da izboljšamo položaj prebivalstva. Absolutno ne drži, da uvajamo nove davčne obremenitve. Navedli ste spet to prežvečeno zgodbo obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov mesečno. Ja, danes smo marca 2025, mi smo ukinili dodatno zavarovanje julija 2023, takrat, ko so zavarovalnice grozile, da bodo ta prispevek povišale za 10 evrov, tako da je praktično ta vlada prihranila vsem že več kot 200 evrov, ravno zaradi tega, ker smo preprečili ta dvig. Vprašanje, če bi zdaj že zasebne zavarovalnice pobirale večji prispevek, in smo dejansko prihranili ljudem še več. Ampak ne, to je pač za vas priložnost, da spet manipulirate s podatki.

Potem ste tu kar zavajali, da so se pokojnine realno zmanjšale, ker je bila letna inflacija leta 2023 7,4-odstotna, ampak spet ste pozabili povedati, da se pokojnine usklajujejo tudi glede na rast povprečnih plač, ki pa so šle gor zaradi dobrega stanja, zaradi gospodarske rasti, tako da so se v bistvu pokojnine rekordno uskladile in se niti približno niso realno zmanjšale. Potem ste govorili, seveda ste zlorabili, vedno, ko govorimo o upokojencih, temo dodatkov za kulturnike, za kulturne pokojnine, govorite o kulturnih privilegirancih, pozabite pa povedati, ljudem, da boste zapravili s svojo trmo glede tega neumnega referenduma več, kot bi v 50 letih izplačali dodatkov. Povejte to upokojencem, da bomo šli na nek neumen referendum, zato da boste vi zapravili toliko denarja, kot bi ga 50 let izplačevali izjemnim umetnikom v pokoju. In povejte še jim, prosim, da je vaša vlada podelila največ teh dodatkov, ker, mimogrede, upokojenci, ti dodatki že obstajajo, to ni nič novega, s tem, da jih sedaj podeljuje vlada, in vlada Janeza Janše jih je podelila največ, mi pa smo samo spremenili postopek, da bo to izvedla strokovna komisija na Ministrstvu za kulturo. Vaše denarnice, vaša pokojninska blagajna ne bo zaradi tega nič oklestena, ker bo ta sredstva zagotavljalo Ministrstvo za kulturo, proračun, ne pa vaši prispevki iz pokojninske blagajne. Tako da vas prosim, no, sploh ne vem.

Ja, saj sem že večinoma povedala. Mogoče samo še za konec. Mi smo pred kratkim sprejeli prvo našo vladno novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi, prihaja pa še ena novela, ki bo širša. Ravno ta bo zajemala ta edini vaš smiselni predlog, s katerim se strinjamo, da bomo lahko omogočili tudi upokojencem, da skrbijo za svojega družinskega člana v okviru dolgotrajne oskrbe. Če bi danes ta seja šla ravno o tem, da želimo izboljšati položaj starejših, bi bila jaz zelo srečna, ampak žal ni tako. Seveda se mi zakon ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo je želel državni sekretar dr. Luka Omladič.

Izvoli.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Hvala.

Če dovolite, bi samo podčrtal to, kar je gospa poslanka Žibrat rekla, ker se mi zdi res zelo pomembno, namreč natančno tja bo šel denar iz zbranega prispevka za dolgotrajno oskrbo, v plače izvajalcev, ker tako rekoč celotna cena dolgotrajne oskrbe po novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi so storitve in s tem prispevkom se bodo financirale plače izvajalcev za storitve za dolgotrajno oskrbo. V plače bo šel ta denar. In če pogledamo z druge strani, kakšna je situacija danes. Predstavljajte si, da greste v bolnico in da plačate v bolnici toliko več, kolikor težja je vaša bolezen. Če greste samo na to, da vam obrežejo prst, plačate malo manj, če imate poškodovano koleno, bi vam pa zaračunali, ne vem, nekaj 100 evrov ali pa tisoč evrov. No, tako je danes pravzaprav v domovih za starejše. Malo pretiravam, ampak ne toliko. Čim težjo vrsto oskrbe potrebujete, tem več plačate oskrbnine. In tako ne bo več od decembra letošnjega leta, po zaslugi Zakona o dolgotrajni oskrbi in po zaslugi prispevka, ki bo omogočil, da se bo delo teh oskrbovalk plačalo iz zavarovanja, tako kot se plača delo medicinskih sester v zdravstvenem domu ali pa zdravnikov.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Franci Kepa.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Lepo pozdravljeni, sekretar, kolegice, kolegi!

Menim, da se ta zakon, Zakon o dolgotrajni oskrbi, ne bo uveljavil s 1. 7. 2025, zaradi nevzpostavljenega sistema, ni kadra za delovanje sistema, ni ljudi za delo, prevelika obremenitev dela, imamo eno največjih obremenitev dela v Evropi, mislim, da takoj za Litvo. Spomnimo se, kar tako opevamo, da bomo to storili zdaj, 20 let se o tem pogovarjamo, da bomo dolgotrajno oskrbo obelodanili. Po 20 letih poskusov je prejšnja vlada, Janševa vlada, to začela ustanavljati, tudi ustanovila decembra leta 2021, izvajati pa se mora začeti s 1. januarjem 2023. Ob tem smo v takratni koaliciji poudarili, da skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije. Niso predvidena sredstva, kakor sedaj predvideva ta koalicija, po 1 % od delodajalcev, po 2 % od espejev in 2 % od kmetov, ampak so ta sredstva predvidena iz zdravstvene in pokojninske blagajne. Je pa tudi tako, kakor ta vlada govori, ta koalicija, da se bo to videlo na vsake tri leta, mogoče bi se to predvidelo že prej, in da se vidi, kje je potrebno dobiti sredstva, ali so ta sredstva zadovoljujoča ali bo potrebno še kje drugje dobiti dodatna sredstva.

Je pa problem, kakor je bilo že rečeno, v domovih za ostarele, že sedaj je velika podhranjenost kadrov. Tudi v plačni reformi, kot je bilo že rečeno, naj bi se predvidelo dodatna sredstva prav za te kadre, da bi dvignili prispevek za te ljudi, ki delajo v domovih za ostarele, ker so ti podhranjeni in bi bilo dobro, da prav za te ključne kadre damo dodatna sredstva, tako za zdravstveno osebje, predvsem pa za negovalce, ki jih ni dovolj. Kakor je bilo tudi že rečeno, imamo domove, kjer imamo notri proste sobe, ker ni delavcev, da bi tukaj delovali. Imamo celo prazne cele domove, ker ni kadra, ki bi tukaj deloval. Če tega kadra ne bomo dodatno plačali, pa ne bom primerjal s kom drugim v zdravstvenih domovih ali v bolnicah, tudi tam so verjetno podhranjeni, premalo plačani, vendarle je sedaj trenutek v domovih, tukaj manjka kadra in tukaj moramo ukrepati. Če bo kje drugje, je tudi drugje pomanjkanje, vendarle je tukaj najbolj pereče in tukaj bi morali najbolj pomagati s sredstvi, da se pridobi kader. Lahko bomo dobili, ne vem, en primer je v naši občini, nek kader iz Filipinov, dobro, tudi to je neka rešitev, vendarle je vprašanje, če je to rešitev na dolgi rok, tudi zaradi jezikovnih razlik. Mislim, da je tu treba narediti korak naprej pri plačni reformi, kakor so tudi same zdravstvene delavke dejale, da tukaj ni narejen pravi korak, kakor bi moral biti, za domove pa še dodatno ni narejen.

Tukaj bi dodal, da je še vlada dr. Roberta Goloba v prejšnjem obdobju uvedla več novih davčnih obremenitev, kar je sprožilo številne kritike, tudi med strokovno javnostjo in gospodarstvom. Gospodarstvo ni zadovoljno, da nima nekih pravih usmeritev, da se skozi celo leto ne spreminjajo davčne obremenitve, pri delu smo pa tako in tako eni najbolj obremenjenih, tudi po OECD. Nekje je bilo rečeno, da smo obremenjeni malo manj pri nepremičninah, vendarle smo pri delu eni najbolj obremenjenih v Evropi. Tukaj bi bilo treba narediti korak naprej. Golobova vlada, ko je nastopila položaj, je najprej ukinila splošne olajšave pri dohodnini, kar je bila velika napaka. To imajo narejeno v drugih sosednjih državah, na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, v Makedoniji. Na Hrvaškem je to zelo velik pozitivni učinek, tudi na Slovaškem, in se pozna, delavci so v nekaj letih dobili dodatno plačo, tako kakor bi jo lahko tudi v Sloveniji, če ne bi Golobova vlada tega ukinila. Ne vem, kaj se je tako mudilo, ko so nastopili Vlado, čeprav zdaj sam predsednik Vlade govori, da bo potrebno tukaj narediti korak naprej v podobni smeri, kakor je bilo takrat narejeno v Janševi vladi. Po podatkih organizacije za sodelovanje in razvoj, OECD, je bremenitev, kot je bilo rečeno, daleč največja v Evropi. Povprečen slovenski delavec brez otrok prejme le 65,8 % svoje bruto plače, medtem ko je povprečje v OECD 75,1 %. Prispevki delavcev v stroških dela znašajo 19 %, prispevki delodajalca 13,9 %, dohodnine pa 10,4 %. To Slovenijo uvršča na drugo mesto, kot sem že dejal, med državami OECD po deležu stroškov dela, takoj za Litvo.

Poglavitna rešitev predloga zakona je črtanje določb, ki določajo prispevek za dolgotrajno oskrbo, ter omogočiti, da bodo upokojenci lahko oskrbovali družinskega člana. Ker prav v družini najbolj poznajo oskrbovanca, mislim, da je tudi želja največja, če je le omogočeno, če je le možnost v družini, da se pomaga, žena možu, mož ženi ali hčerka staršem, če je to omogočeno in če imajo čas, če nimajo drugih služb, in bi bilo to zelo dobro, da se to prvo omogoči. Druga zadeva je, da se omogoči čim daljše bivanje doma, na domu, da se kratkočasno oskrbovanje po eno uro, dve uri ali nekaj ur omogoči na domu. To željo imajo tudi upokojenci. Mislim, da je dobro, da se tudi tu naredi korak naprej. Menim, da je potrebno vzpostaviti dolgotrajno oskrbo, vendar previdno, in vzpostaviti vse deležnike, potrebne za delovanje sistema.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Sandra Gazinkovski ima besedo, za njo kolega Jurij Lep.

Izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

Lep dober dan še enkrat!

Danes na pobudo Poslanske skupine SDS razpravljamo o predlogu sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi. Najprej bi rada razložila, kaj sploh pomeni dolgotrajna oskrba po predlogu obstoječega zakona. Gre za nabor ukrepov, storitev in dejavnosti, ki jih polnoletna oseba potrebuje zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali pa je trajno odvisna od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Tukaj se pojavi vprašanje, zakaj smo v našem mandatu sploh sprejeli novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, je bil v resnici ogrodje predlogov, prepuščeno naslednjemu ministru. Bil je pomanjkljiv in neizvršljiv, zato smo v koaliciji julija 2022 sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je datum začetka izvajanja zakona zamaknil na 1. 1. 2024 ter tako prinesel dodatni čas za pripravo nujnih sprememb. Ta novela zakona, o kateri se je med drugim odločalo tudi na referendumu novembra 2022, je bila nato potrjena in stopila je v veljavo decembra 2022. Prejšnja vlada je pripravila, še enkrat ponavljam, neizvedljiv predlog, ki uporabnicam in uporabnikom sicer prinaša nabor nekaterih pravic, ni pa zagotavljal njihovega stalnega financiranja.

Spomnimo, SDS je med vire financiranja predvidel neobstoječi demografski sklad, nekakšne donacije in evropska sredstva. Danes pa smo slišali tudi, da bi črpali iz pokojninske blagajne. Kaj res? Že sedaj v pokojninski blagajni za izplačila pokojnin ni zadosti denarja, vedno se doda še iz državnega proračuna, vi pa bi pokojninsko blagajno na ta način še bolj izpraznili oziroma obremenili. Dodatno finančno obremenitev ljudi, ki je že v času prejšnje vlade seveda bila neizogibna, ne glede na vlado, pa ste odmaknili v leto 2025, ko naj bi sprejeli, pazite, poseben zakon o financiranju, in sicer zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Dejstvo je, da je obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo nujno urediti v istem zakonu, to smo mi kot odgovorni politiki v naši koaliciji tudi storili, kljub zavedanju, da bo to povzročilo nekaj slabe volje. Prav priprava finančno vzdržnega zakona o dolgotrajni oskrbi je bila tudi naša temeljna referendumska zaveza, ki smo jo s tem zakonskim predlogom udejanjili.

Ureditev sistema dolgotrajne oskrbe je nujna zaradi zagotavljanja kakovostnega življenja ljudem v vseh življenjskih obdobjih in demografskih trendih. Demografske napovedi nam namreč kažejo, da bo do leta 2030 starejšega prebivalstva od 65 let skoraj četrtina našega prebivalstva. Leta 2032 bo v tej starostni skupini skoraj 32 % prebivalcev Slovenije. Leta 2033 naj bi bil indeks staranja v Sloveniji po podatkih iz napovedi EUROPOP2018 več kot 200. To pomeni, da naj bi bilo prebivalcev, starih več kot 65 let ali več, dvakrat toliko kot otrok, mlajših od 15 let. Povečuje se število ljudi, starejših od 85 let, do konca leta 2030 naj bi jih bilo 3,3 % prebivalstva, za primerjavo pa vam dam leto 2010, ko jih je bilo 1,5 %.

Cilj našega obstoječega zakona za dolgotrajno oskrbo je, da starejšim želimo omogočiti, da čim dlje ostanejo doma, s tem, da zgradimo mrežo storitev v skupnosti. Obenem pa se za tiste, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, zagotavlja, da bo zanje tudi socialni del oskrbe financiran iz javnih sredstev. Zakon o dolgotrajni oskrbi v središče obravnave postavlja vsakega posameznika in posameznico. Zadali smo si, da pravic ne bomo krčili in da bomo naredili vse, da zagotovimo stalno financiranje za dolgotrajno oskrbo. Z dolgotrajno oskrbo dobimo pravico do pomoči, ki lahko vključuje denarno podporo, oskrbo doma ali v domu za starejše, pomoč pri samostojnem življenju in storitev e-oskrbe.

Prebivalkam in prebivalcem so na voljo različne oblike oskrbe, ki se uvajajo postopoma od leta 2024 naprej, ko se je kot prva uveljavila pravica do oskrbovalca družinskega člana. S 1. julijem se uveljavlja brezplačna dolgotrajna oskrba na domu, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba, s 1. decembrom pa še dolgotrajna oskrba v instituciji, za katero bo po novem treba plačevati manj, le stroške nastanitve in prehrano, ter dnevna dolgotrajna oskrba in denarni prejemek. Vloge za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe se začnejo sprejemati en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic, kar pomeni, da se je vloga za oskrbovalca družinskega člana lahko pri pristojnem centru za socialno delo oddala od 1. decembra 2023 dalje. Za vse ostale pravice pa postopoma po 1. juniju 2025.

Kot sem že na začetku omenila, danes govorimo o predlogu Poslanske skupine SDS, s katerim predlagajo črtanje člena, ki govori o financiranju zakona. S predlogom želijo uvesti, da je tudi upokojenec lahko oskrbovalec družinskega člana, ministrstvu pa nalagajo, da do 30. junija 2027 opravi analizo izvajanja zakona. Mi njihovega predloga ne moremo in ne bomo podprli, saj je financiranje tako obsežnega sistema, kot je dolgotrajna oskrba, kot sem že na začetku razložila, ključno. Ne moremo si privoščiti, da stabilnega financiranja ne bi imeli, sploh če pogledamo, kakšne so demografske projekcije. To bi namreč pomenilo, da sistema dolgotrajne oskrbe sploh ne bi mogli imeti. Vzporedno pa ministrstvo že pripravlja novelo zakona, ki je že v medresorskem usklajevanju, kot smo slišali, predvidoma pa jo bomo obravnavali aprila 2025. Novela govori prav o tem, da oskrbovalec družinskega člana lahko postane tudi upokojenec, kar pomeni, da bo upokojenec pridobil 1,2-kratnik minimalne plače plus 40-odstotno pokojnino hkrati. S tem delom novele se seveda strinjam. Sama menim, da je solidaren, finančno vzdržen in učinkovit sistem dolgotrajne oskrbe edina prava pot, in menim, da moramo pri tem vsi skupaj vztrajati. Njihovega predloga tako ne bom podprla.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Vlada je želela besedo. / oglašanje iz dvorane/ Vlada se je prej odzvala, tako da dovolite, da … / oglašanje iz dvorane/ Boste vi odstopili? Potem pa boste dali prednost predlagateljici.

Izvolite, spoštovana predlagateljica, imate besedo.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala.

Sistem financiranja, ki ste ga vi vzpostavili, ne samo, da Gospodarska zbornica opozarja, da boste pobrali preveč prispevka glede na storitve, ki jih boste nudili, namreč tudi izvajalci vas opozarjajo, konkretno predsednik Socialne zbornice Slovenije je pred dnevi dejal: »Za to, kar bomo dobili in kar se bo izvajalo, bomo plačevali absolutno preveč.« Da se bo plačevalo preveč oziroma da ste oziroma boste uvajali prispevek celo za storitve, ki se po zakonu še ne bodo izvajale, je povedal tudi navsezadnje danes državni sekretar. Šele leta 2028 bo namreč potrebnih nekje 783 milijonov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ampak vi boste davek oziroma prispevek začeli pobirati že s 1. 7. letošnjega leta, v polnem letu pobrali 600 milijonov od ljudi, medtem ko nižate prispevek iz državne blagajne, pa še danes ste potrdili, da niti toliko glede na storitve, ki se bodo izvajale, ni potrebno za izvajanje dolgotrajne oskrbe.

Predlog, ki smo ga dali v Slovenski demokratski stranki, je povsem na mestu. Niti nimate razčiščenih, konkretno koliko finančnih sredstev bo potrebnih za izvajanje dolgotrajne oskrbe, navsezadnje niti ne veste, koliko kadra bo izvajalo. Spoštovani sekretar, da vi rečete, da ima 80 % občin izbranih izvajalca, to še ne pomeni, da bodo ljudje dejansko dobili oskrbo, ki jo bodo potrebovali. Izvajalca že imajo izbranega, ampak izvajalci bodo izvedli toliko storitev, kolikor jih bodo lahko glede na to, koliko imajo kadra, in nič več. In kadra ni. Že prej sem vam govorila o številkah, ki niso male. Trenutno ni kadra, da bi izvajal oskrbo. Te številke bodo še večje glede na to, da niste sposobni priti z nekimi rešitvami. Vi dolgotrajno oskrbo izvajate tako, da ljudem poberete prispevek, ne zagotovite pa kadra za to, da bo storitve izvajal. To je povsem nedopustno in, ja, dejansko ponižujoče do ljudi.

Zdaj pa glede novega, starega zakona. Kolegica je navedla kar nekaj laži, pa bom rekla laži, zaradi tega, ker točno ve, da zavaja, manipulira, namreč ta vaš nov zakon ni uvedel nobene nove pravice glede na zakon, ki je bil sprejet v času naše vlade. Še več, vi ste celo krčili seznam izvajalcev, kajti če ga ne bi, potem bi danes starostniki že imeli ta status oskrbovalca družinskega člana, pa ste ga vi črtali v novem zakonu. Ja, uvedli ste ta prispevek. Uvedli ste nov obvezen prispevek, hkrati pa niste zagotovili kadra, da bi storitve za ljudi izvajali takrat, ko jih bodo potrebovali. Glede znižanja pokojnin. Ne zavajati. Preberite si letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker tam piše v letnem poročilu iz leta 2023, da so se pokojnine realno znižale glede na stopnjo inflacije in ljudje dejansko seveda posledično dobijo manj.

Kar pa se tiče referenduma, tudi tega ste se dotaknili. Še kako je pomemben referendum, glede na to da obremenjujete delovne ljudi, da ljudje, ki 40 let delajo, imajo pokojnino 200 evrov pod pragom tveganja revščine. Na drugi strani pa bi privilegiranim elitam uzakonili visoke dodatke. Ja, je potreben ta referendum. Če že govorimo o tem, koliko bi stal, me pa zanima, glede na to, da kolegi iz Levice predlagate referendum pred višanjem izdatkov za obrambo. A vaš bo pa zastonj ali kaj?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani državni sekretar, izvolite, imate besedo.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Hvala.

Gospod poslanec Kepa je malo prej izrazil zaskrbljenost oziroma vprašanje, koliko ta 1 % prispevka pravzaprav obremeni tistega, ki ga plačuje. Mogoče bi vam samo za ilustracijo povedal o enem primeru, zadnjič, ko smo predstavljali ljudem Zakon o dolgotrajni oskrbi, je prišla iz občinstva ena gospa in rekla, jaz plačujem za svojega očeta 2 tisoč evrov v domu za starejše. Nimam slabe plače, on ima nizko pokojnino, ampak obupani smo, ne vemo več, kako naprej. Ko je slišala, kaj ta Zakon o dolgotrajni oskrbi dejansko omogoča, da bomo postavili tisto zgornjo mejo, ki jo bo plačal oskrbovanec v domu, uporabnik doma za starejše, postavili jo bomo tam nekje okoli zajamčene pokojnine, ki je pod 800 evrov. Ko je slišala, da ne glede na to, kako težko oskrbo bo nekdo imel, ne bo plačal več od te vsote recimo zajamčene pokojnine, je rekla, zdaj pa vem, kaj je Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ne razumem, zakaj nasprotujejo ljudje tistemu 1 %, ki ga bodo dali. To je tista razlika. Sem bo šel ta 1 %. Mogoče ne bom jaz tega takoj občutil, ampak mogoče bo pa to občutil moj svojec ali pa prijatelj ali pa nekdo. To so res veliki, veliki izdatki, ki jih ljudje danes plačujejo, ko je dolgotrajna oskrba pravzaprav odvisna od samoplačništva. Ta 1 % bo res, res olajšal ljudem življenje. Ko bomo to videli, se nam pravzaprav ne bo toliko poznal, ker bomo vedeli, da je koristen za naše sodržavljane in nazadnje tudi za nas.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Jurij Lep, imate besedo, za vami kolega Bojan Čebela.

Izvolite.

JURIJ LEP (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica.

Spoštovane kolegice in kolegi, državni sekretar, lep dober dan!

Jaz bom svojo razpravo začel tako, kot sem recimo že zmeraj začel. Zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejela prejšnja vlada, sprejela ga je in je bil narejen nastavek, na osnovi katerega lahko gradimo naprej. Jaz sem že takrat govoril, da zakon sploh ni tako slab, ampak je neizvedljiv. To, kar smo rekli, da nimate virov, sredstev napisanih v zakonu, je tudi takšen zakon dejansko dolgoročno neizvršljiv in nerešljiv. Potem pa je bilo tudi rečeno, da je vlada dr. Roberta Goloba potem sprejela zakon, ki je vseboval vse pravice, ki ste jih že vi v svojem zakonu predpostavljali. To se pravi, da je vse zakonske osnove, na katerih se bo gradila dolgotrajna oskrba, Vlada v svojem zakonu sprejela, ampak je določila tudi vire. Viri so, kot vidite, je bilo rečeno, 1 % od delodajalcev, 1 % od delojemalcev in 1 % od upokojencev in tudi v bistvu 2 % od samostojnih podjetnikov, s tem da bi pri samostojnih podjetnikih povedal to, da imamo približno 12 % samostojnih podjetnikov v Sloveniji, kot je že kolega Krajnc povedal, pa ne plačajo 5 % prispevkov. Tako da tudi iz tega naslova bo povprečni ali pa minimalni prispevek, ki ga bo moral plačati samostojni podjetnik, približno 60 % minimalne plače, se pravi maksimalno 1,2 % povprečne bruto plače, kar bodo plačevali vsi ostali, ki so v rednem delovnem razmerju. Tako jaz to razumem.

Po vsej verjetnosti, tako kot je že malo povedal gospod državni sekretar, tudi jaz sem prepričan, glede na to, da smo vsi delali, da imamo nekateri že pogoje za pokojnino, nekateri še delajo, nekateri še ne, da je 1 % v bistvu solidarnostni sistem, solidarnostni sistem pa jaz zmeraj zagovarjam. Se pravi, več kot imaš, več boš plačal tudi v številki. 1 %, kot je prej bilo rečeno, 200 evrov ima pokojnine, ne vem, kakšna je to pokojnina, se pravi, to je pokojnina, ki v bistvu ni na osnovi delovne dobe, zato pa zmeraj operiram s pokojnino, ki jo je nekdo zaslužil z delom v dobi 40 let. To je sedaj minimalna pokojnina, 780 evrov. Tu je bistvo. Se pravi, nekdo, ki ima zajamčeno pokojnino 780 evrov, bo plačal 7,8 evra, nekdo, ki ima pa 2 tisoč evrov, bo plačal pa 20 evrov za dolgotrajno oskrbo. Kar se pa tiče dolgotrajne oskrbe in kdo bo rabil dolgotrajno oskrbo, pa mi verjemite, da bodo večinoma tisti, ki si ne morejo plačati, se pravi tisti z manjšimi prispevki, z manjšimi dohodki, potrebovali več dolgotrajne oskrbe.

Zato v domu starostnikov, tako kot je bilo rečeno, tudi jaz sem želel ta slučaj izpostaviti, ko bodo potem vedeli, kaj jim to omogoča s 1. 1. 2026, takrat se bo recimo iz tega naslova, iz tega prispevka, ki se bo zdaj pač zbral, lahko plačalo dolgotrajno oskrbo, razen nastanitve. Se pravi, to pač ne bo krito. Bilo je rečeno, da se bo zbralo od 500 do 700 milijonov letno. Se strinjam, da mogoče ne bo vse porabljeno v tekočem letu, ampak jaz si ne znam predstavljati, da bi lahko nekdo ali pa zakonodajalec nekaj nastavljal, brez tega, da ve, od kod bo dobil denar. S tega stališča sem prepričan, da bo ta denar, kar je bilo tudi rečeno, namenjen strogo za dolgotrajno oskrbo in tudi recimo za plače ali pa za posameznike, ki to delo opravljajo. Po vsej verjetnosti bomo dolgoročno pridobili neke kadre. Kadar je bil problem prej, je problem zdaj in bo še en čas problem tudi v prihodnosti, tako da s tega stališča zdaj ne bi delal razlike med opozicijo in koalicijo, ampak kadrovski problemi so nastali zato, ker so pač plače v teh dejavnostih podcenjene. To je moje prepričanje. Sigurno smo zdaj z novo plačno reformo naredili prav, ali smo naredili dosti, ne vem, sigurno smo nekaj naredili, ne pa še dovolj.

Tudi to, kar se govori, da so zdaj pač te plače malo zrasle, seveda so, če bo pa več tranš. Tudi socialni partnerji so podpisali, tega si nismo mi izmislili, oni so podpisali, da bo plačna reforma šla postopoma, zato sem recimo tudi jaz malo jezen in žalosten, da tisti, ki so vodje teh ustanov, niso upoštevali, tako kot so prej upoštevali, da so lahko plačali in določili posameznikom tudi uspešnost za delo, ki so jo prej pač lahko dali, zdaj pa je niso več dali. Zakaj, ne vem, tako da bi s tega stališča lahko ohranili tisto zgodbo, kar je bilo prej, pred to uveljavitvijo, in še s tem višjo plačo, ki bi jo zdaj dobili v prvi tranši. Verjemite mi pa, da se bo v naslednjih tranšah ta zgodba malo popravila in bodo tudi posamezniki bolj zadovoljni, kot bi bili sicer.

To, kar je bilo rečeno, 80 % občin, ja, 80 % občin je že podpisalo z javnimi zavodi, da bodo to izvajali. Se pa strinjam, da je vprašanje, če bodo vsi imeli kader. Tisti prvi pogoj, kar je bilo rečeno tudi v tem vašem predlogu, kar se tiče oskrbovalca družinskega člana, je bilo rečeno, da se pripravlja zakon, nič narobe. Se pravi, ali je to na vašo pobudo ali ne, ni pomembno. Se pravi, ta del, ki ste ga vi želeli oziroma dali v ta predlog zakona, se že na ministrstvu pripravlja, tako da jaz glede tega ne bi delal nobenih nekih velikih težav.

Kaj je dolgotrajna oskrba? Se pravi, ljudje smo stari, smo bolni, smo invalidi ali pa so invalidi in dobijo to pomoč. To je pomoč države, družbe, da tem ljudem omogoča, da lahko vsaj kolikor toliko živijo v normali. Imajo pravico do pomoči, imajo denarno podporo, lahko oskrba na domu ali oskrbo v domu starejših. Se pa strinjam, da še to ni, ampak zakaj ne bi pustili času čas. Saj mi ne moremo brez denarja nekaj sklepati in razpravljati, kaj bomo zdaj imeli, če bomo to izvedli. Če pa imamo mi nek denar, pa lahko ministrstvo in posamezniki govorijo, pa je jasno. Ker so oni predstavniki zavodov, nimajo vseh podatkov. Tudi ne vem, če ministrstvo ve vse podatke, ne vem, če sploh kdo vse ve. Moramo tudi malo gledati na to karto, da bo ta zakon sprejet, ki ga imamo, in da se bo dolgotrajna oskrba začela reševati. Jaz še zmeraj ne vem, zakaj bi morali gledati tako negativno na vsako stvar, ki se napravi v naši družbi.

Kljub temu imamo upokojence, ki imajo neke pokojnine, nimajo prave, nimajo idealne. Pred nami se pripravlja pokojninska reforma, ki bo še marsikaj dodala ali pa dorekla. Tudi takrat bo veliko nasprotnikov. Nekateri bodo rekli reforma, nekateri bodo rekli, da sploh ni reforma, nekateri bodo rekli, da smo nekaj dodali, skratka, nekaj se dogaja. Če smo mi to hočeš nočeš sprejeli, se pač z nekimi stvarmi moramo strinjati, saj 20 let se nič ni naredilo na tem področju. Vsi govorimo, kolikor jaz spomnim, o dolgotrajni oskrbi, da bo to treba. Seveda bo treba, ampak ljudje po vsej verjetnosti bodo imeli, starejši, kolikor jaz malo spremljam, pa tudi prek lokalne skupnosti, večina starejših ljudi bi rada bila doma, se pravi, da bi imeli doma oskrbo, takšno ali drugačno. Mislim, da je tudi družba na tem. Imamo rešitev v tej smeri, da ne bomo potrebovali toliko teh institucij, domov za starostnike, za katere vidimo, da jih imamo v bistvu teoretično dovolj, pa dosti praznih postelj, ker nimamo kadrov. To je vse veriga. Se pravi, če bomo mi uredili financiranje za te ljudi, verjemite mi, da se bo tudi kader vrnil ali pa se bo potem dejansko z veseljem ukvarjal s tem delom, ker vemo, vsi bomo enkrat stari in po vsej verjetnosti bomo potrebovali eni več, drugi manj pomoči od drugega.

S tega stališča jaz mislim, da s tem zakonom, ki so ga predlagali v opoziciji, ni nič narobe, samo ga ne moremo sprejeti, zato ne, ker je že, kar se tiče oskrbovalcev družinskega člana, v pripravi. Kar pa sem prej govoril o teh prispevkih, pa mislim, da je edino tako pravilno, saj smo socialna država, solidarna država, da tisti, ki ima več, pač več prispeva v to skupno blagajno, ker bomo mogoče vsi potrebovali, ko bomo stari, to pomoč, sigurno bodo tisti z manjšimi dohodki potrebovali več. Tako da s tega stališča mislim, da moramo kot družba sprejeti, da bomo pač nekaj plačali, od nič pa ne bo nič. Bilo je rečeno, da bi mogoče krili iz pokojninske blagajne. Pokojninska blagajna je že zdaj, 1 milijardo 200 na letni ravni moramo dati zraven, da sploh rešujemo pokojnine, s tega stališča je to dejansko brezpredmetno in je potrebno, da imamo nov vir, dodatni vir. Tudi mislim, da bodo delodajalci prej ali slej, tudi zdaj se vidi, ko se sprejema pokojninska reforma ali pa ne reforma, kakor hočete, smo dosegli ali pa so dosegli, da bomo vsi podpisali. Če bodo vsi trije podpisali, vlada, delodajalci, delojemalci, ni vrag, da se ne bi nekaj izpeljalo. S tega stališča mislim, da je prav, da tudi upoštevamo gospodarstvo.

Ni res tako, kot je recimo rečeno, da smo zmeraj, kako smo že zdaj rekli, retorika, neumen zakon, v škodo ljudi, v škodo gospodarstva, manipulacije, laži, zavajanja. Jaz teh besed sploh ne znam uporabljati v svojih razpravah, ker jaz vsako stvar, ki je pred nami, želim predelati, uporabiti, iz svojih izkušenj in tega, kar vidim na mizi, pač rečem, in rešujemo to zgodbo v dobro vseh nas, ne pa z namenom, da smo vsi proti ljudem. Eni pač niso. Veste, da to ne drži. Vsi politiki, po vsej verjetnosti, če smo realni, delamo za ljudi, saj smo zato tu, dejansko tudi zaposleni. Eni zagovarjajo svojo volilno bazo, drugi drugo volilno bazo, jaz osebno zagovarjam splošno volilno bazo in mogoče predstaviti ta problem širše, da je to družbeni problem. Ker smo socialna država, solidarna država, je prav, da imamo takšno financiranje dolgotrajne oskrbe, kot ga imamo.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Bojan Čebela, izvolite, imate besedo, za vami kolega Milan Jakopovič.

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

V veri, da bo s tem rešila vse probleme, na katere ravno danes opozarja, je prejšnja vlada sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi, to je bilo davnega decembra 2020, 2021. Predlog ni uredil vključevanja v obvezno zavarovanje. Predlog je omogočal pridobitev pravic, ni pa omogočil financiranja. Strokovno sklicevanje na neobstoječi demografski sklad, sredstva EU in nekakšne donacije po vzoru družbenega sočutja, seveda vse v luči tedanjih prihajajočih volitev, kasneje pa verjetno pristop k edini možni rešitvi, zagotovitvi sredstev na način prispevka državljanov. Brez finančnih sredstev očitno ne gre, tega se zavedamo vsi. Vlada dr. Roberta Goloba je v novem predlogu zakona upravičencem zagotovila vse pravice in določila realen finančni vir in način. Izvedba dolgotrajne oskrbe in financiranja se določi v enem zakonu z jasno časovnico postopnega uveljavljanja pravic v treh korakih, od 1. januarja lanskega leta in vse do končnega roka 1. decembra letošnjega leta. Seveda ne gre tako enostavno, tudi pri nas. V en zakon se ne more spraviti vseh rešitev in upoštevati vseh problemov, s katerimi se soočamo že pri snovanju tako pomembnega zakona, kakor je Zakon o dolgotrajni oskrbi.

Zagotoviti pravico oskrbovalca upokojenca, to je problem, ki ni tako enostaven in ga ne moremo poenostavljati. Tukaj je potrebna medresorska uskladitev, tukaj lahko hitro posežemo v pravice upokojencev in smo nekako povzročili novo pravico, ki je daleč od rešitve, ki pa je seveda zelo funkcionalna in jo podpiramo in jo bomo v novelaciji zdajšnjega zakona sigurno podprli. Druga taka anomalija, ki jo je treba upoštevati, je tudi sprejeti zakon o izboljšanju pogojev zaposlovanja. Tukaj smo naredili veliko in še bo treba narediti. Trg dela je problematičen. Rešitve, ki učinkujejo danes, verjetno jutri ne bodo in bo treba poiskati nove vzorce. Po 30 letih imamo končno dodelano rešitev, ki je osredotočena na našo koalicijsko zavezo. Zagotavljamo učinkovito pomoč ljudem, ki zaradi starosti, slabega finančnega položaja ali invalidnosti, bolezni ne morejo več skrbeti zase.

Obstoječi zakon, je povedala ena od udeleženk posveta, je zame sonček. O tem, nekaj podobnega je govoril že državni sekretar, namreč ta oseba je izpričala svojo zgodbo, kako ima mati na zaprtem dementnem oddelku in kako je njena družina obremenjena s plačevanjem te nege, ki je na najvišji možni stopnji. To je potrditev, da smo na dobri poti, pa čeprav bo treba to še malo počakati, je pa nekako spodbuda za naprej, da bodo vse te predlagane rešitve obrodile sadove. Pravica do celodnevne dolgotrajne oskrbe v institucijah je seveda samoumevna s tem zakonom. S temi pravicami razbremenjujemo tudi lokalne skupnosti, ki so sedaj nosile breme iz naslova nalog izvajanja. Omogočamo pomoč onemoglim pri vsakdanjih opravilih prehranjevanja, osebne in zdravstvene nege tudi na domu. Uveljavlja se denarna pomoč pri samostojnem življenju in z možnostjo uporabe e-oskrbe. Ena od ključnih rešitev je bila vzpostavitev vstopnih točk na centrih za socialno delo. Tukaj se je veliko slabe volje prelilo, ampak na koncu se je to izkazalo za dobro, učinkovito metodo, kajti centri že delujejo v okviru svojih dejavnosti in je to prava točka in dober namen. Veseli me, da zakon dodatno krepi sodelovanje občin pri oskrbi na domu z vzpostavitvijo učinkovite koncesionarske službe. Od 212 slovenskih občin je več kot 86 % takih, ki že imajo izbrane koncesionarje, ostale pa s pomočjo institucij in ministrstva iščejo ustrezne rešitve.

Dostikrat oziroma danes sem slišal, kako obremenjujemo, kako upokojencem dajemo zavezo oziroma obveznost tistega procenta, ki ga bodo morali prispevati v sistem. Če smo odgovorni, dajemo to tudi mladim, in če smo funkcionalni, je upokojenec prvi na vrsti, ki bo deležen te oskrbe. In če to nekako preslikamo v številke povprečne pokojnine, je to pod 10 evrov na mesec. Če teh 10 evrov damo na način SWOT analize in pretehtamo, kaj bo v prvih dveh letih ali pa celo prvem letu nege, ki jo bo deležen v instituciji, dobil za to, potem lahko ugotovimo, da je to zelo, zelo simboličen znesek in zanemarljiv. Mislim, da ne bo s tem problema, da bodo upokojenci to sprejeli odgovorno, ker se zavedajo, kaj s tem rešujemo. Finančna ocena, kljub pozitivni oceni tega zakona, ki ga predlagatelj danes tukaj zagovarja, me nekako ne spodbuja, da bi sledil temu in bi ta zakon podprl kot primernega za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Milan Jakopovič, imate besedo, in za vami kolega Zvonko Černač. Izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Jaz mislim, da na eni točki smo kar na skupnem temelju, in to je, da je potrebno urediti sistem tako, da bodo lahko tudi upokojenci oskrbovalci družinskega člana. Jaz mislim, da tukaj ni nestrinjanja, je pa mogoče pot majčkeno drugačna. Kar se tega tiče, jaz mislim, da ni problema. Kar pa se tiče ostalega, pa se seveda nekako ne morem strinjati. Pa se mogoče tukaj najprej navežem na kolega Čebelo, ki je govoril o tem, da prejšnji zakon ni imel zagotovljenih finančnih sredstev. Če se navežem na eno od izjav, ki se nanaša na tisti vaš prejšnji zakon, in sicer citiram: »S sprejetjem zakona decembra 2021, v tistem času je bil sistem dobro zasnovan in bi ga bilo potrebno zgolj začeti izvajati.« Jaz se tukaj lahko navežem na to, da ni bilo potrebnih financ. Saj tudi zaposlenih ni bilo. Ali ste jih, ne vem, eno leto nazaj imeli, pa so zdaj čudežno izpuhteli? A so takrat bili zaposleni, ki bi izvajali vse to? Takrat očitno je bilo vse, kam so zdaj izginili, če so takrat bili zaposleni, danes pa jih ni. Pa itak vsi vemo, da je problem s kadri kroničen in da se jih pač skozi obdobje poskuša naslavljati. Vprašanje seveda pa je, na kakšen način, ampak dobro, jaz vseeno mislim, da je to izpostavljanje pomanjkanja kadrov pomembno, ker pač so ti kadri, ki bodo zaposleni v tem sistemu, pomembni nosilci.

Če se navežem na kolega Horvata, s katerim se strinjam v tem delu, da je dejstvo, da bomo itak vsi nekoč potrebovali to pomoč. Tudi tukaj se mi zdi, da se vsi lahko strinjamo in da skoraj vsi poznamo nekoga, ki to pomoč potrebuje že danes. Ravno zato mora biti dolgotrajna oskrba pravica in ne nek privilegij, ki bi si ga lahko privoščil na način, če imaš malce bolj debelo denarnico. Tukaj je financiranje osnova, kajne, zato ne podpiram te ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo, nasprotno, podpiram ga kot enega najbolj pravičnih in solidarnih ukrepov zadnjih let. Seveda pa se je ob tem treba vprašati, komu bo ta denar namenjen. Namenjen bo za pomoč ljudem, za oskrbo na domu, za negovalce in negovalke, za varnost starejših, da bodo lahko mirno živeli z občutkom, da jih nismo pozabili v tem obdobju življenja. To je tisto, kar naslavlja dolgotrajna oskrba.

Konec koncev, mi bomo slej ko prej prišli do trenutka, ko bo za to potrebna, ne vem, milijarda sredstev. Mi seveda danes lahko govorimo o tem. Ne vem, ne bomo kupovali orožja, pa bomo zagotovili milijardo na leto. Konec koncev pa je ta prispevek vseh solidaren, relativno majhen, ker to je neka osnova solidarnosti, če prispevamo vsi, bo ta prispevek manjši za vsakega. Če pa prispevka ni, potem pa vidimo, da je strošek posameznika bistveno večji. S tem se soočamo recimo danes v domovih za starejše, kot smo slišali 2 tisoč evrov, tisoč 300 evrov, tisoč 800 evrov. Vemo pa, kakšne so pokojnine, pa se ne bom spuščal v to, kaj je razlog za te nizke pokojnine, ampak ta relativno majhen prispevek pomeni en zelo velik korak k temu, da bodo vsi, ki potrebujejo oskrbo, to tudi imeli. Temelj. In to financiranje je seveda osnova in nikakor ne morem pristati na to, da to osnovo ukinemo. Mislim, to je … Ne vem.

Zdaj se itak ob vseh teh prispevkih govori, da pač prispevek obremenjuje ljudi. Meni je žal, da se nismo več pogovarjali, ampak moje izkušnje z vami so slabe. Resnično. Ja, že na predstavitvi pokojninske reforme, ki smo jo prišli predstavit tako v SDS kot v NSi, sta bili dve poslanki. Dve poslanki! Dogovorjeni smo bili, da pošljete pripombe, ki jih bomo seveda upoštevali. Nič! Ali je res ali ni? / oglašanje iz dvorane/ No, upoštevali in preučili, karkoli, ampak to je sodelovanje pri ključnih zadevah, žal. Govori se, da bodo starejši plačevali za nekaj, česar celo ne bodo dočakali in tako naprej. Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo je nevaren in v nekem delu celo ciničen političen manever, ki je seveda kratkoročno lahko všečen, ker pač obljublja par evrov več oziroma par evrov manjšo obremenitev, če tako rečem, v žepih ljudi, dolgoročno pa pomeni razkroj, celoten razkroj tega postavljenega sistema dolgotrajne oskrbe. Ta negotovost, ki se s tem povzroča, je ena teh, ki obremenjuje starejše. Seveda strah, da bodo ostali brez oskrbe, in na tem se dela, ampak tudi to, da bi ukinili financiranje, to šele povzroča negotovost, da bodo, ne vem, njihove družine razpadle pod to težo neke nege, ki jo zdaj morajo zagotavljati, da bodo nekako po dolgem življenju, ko so delali, na koncu dneva v enem kotu končali brez pomoči, v neki osami, stiski, sramu. Ne vem, če je največja obremenitev nekaj evrov dejansko tisti razlog, da se bo zdaj na ta način rešilo ne vem kaj. Največja obremenitev je v bistvu država ali pa sistem, ki se umika iz nekega postavljenega sistema, ki ga človek najbolj potrebuje.

Jaz sam ta prispevek dojemam kot nek izraz solidarnosti med generacijami, med temi, ki delajo, in upokojenci, med zdravimi in bolnimi, ne vem, med mladimi in starejšimi, starejši za starejše. Danes prispevamo, ker vemo, da bomo nekoč tudi mi potrebovali pomoč. In če danes ukinemo ta prispevek, bo ta pomoč tudi za nas ukinjena v končni fazi. Kaj dobimo? Mi veliko slišimo, da ne bo tega, ne bo onega, ne bo tretjega. Do zdaj je bila uveljavljena zgolj pravica do oskrbovalca za družinskega člana. Jaz mislim, da zadeva teče. Razumem pomisleke, razumem strahove, ampak tisto, kar je bilo do danes uveljavljeno, zadeva teče. Ja, čaka nas pa zelo veliko izzivov. In če govorimo, kam se bo namenil ta prispevek, ja, pravica do e-oskrbe. Veste, kako pomembna je e-oskrba. Zelo pomembna zadeva. Jaz mislim, da moramo narediti vse, da imajo zavarovanci za dolgotrajno oskrbo dostop do e-oskrbe. Če ukinemo prispevek, tega ne bo. 1. 7. ravno tako vstopijo v veljavo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Tudi pomembna zadeva.

Oskrba v DSO, ta del se mi tudi zdi zelo pomemben, če ponazorim plastično s tem primerom, kaj pomeni ta finančni del v DSO, da ta relativno majhen prispevek vseh pomeni, da bo vsak stanovalec v domu za starejše, kjer se izvaja pač ta pravica do dolgotrajne oskrbe, mesečno plačal manj, kot je recimo zajamčena pokojnina. To pa je že ogromna razlika med tistim, kar je državni sekretar govoril, ko morajo plačati, ne vem, 2 tisoč evrov. O tem govorimo. Ja, finance so en del, ki skrbi za to, kar je kolega Horvat govoril, da je zadeva urejena sistemsko in trajno, predvsem na dolgi rok, je pa zame to v prvi vrsti vprašanje vrednot, solidarnost, tudi prek tega prispevka vseh, če želite. Jaz tega ne vidim kot strošek, ampak kot neko vezivo naše družbe, kjer se povežemo, da bomo vsi skrbeli za to. Če ga razgradimo, se bojim, da bo cena veliko večja. Če bi vsi lahko naredili ta preskok, je ta pot, kam gremo, jasno začrtana in cilj je jasen. Ampak hkrati se moramo zavedati, da pač gre za sistem, ki ni tako, kot je bilo rečeno, ko sem na začetku prebral, da je sistem postavljen, zdaj pa ga je treba samo izvajati. Tukaj gre za sistem, v katerega bo ali je vključenih na desettisoče ljudi in na drugi strani na tisoče in tisoče izvajalcev. Mi ne moremo tako lahkotno te stvari naslavljati in reči, to pa je zdaj, to bi pa ... Zato se bo potrebno zavedati, da ne bo šlo čez noč vse, ampak da pa smo na pravi poti.

Ne, nisem za to, da se ta prispevek ukine, čeprav pa seveda vedno znova pridemo do tega, delodajalci ne bi, ta skupina ne bi in ne vem kaj. Ampak jaz to jemljem kot dejansko neko vezivo naše družbe, kjer bomo skupaj naslovili in skupaj pomagali poskrbeti, da bo v končni fazi ta zadeva trajna in sistemska.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlagateljica, izvolite, imate besedo.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Jaz resnično ne morem razumeti, da tako sekretar kot sedaj kolega iz koalicije govorita tu zgodbe, kako bodo ljudje imeli zagotovljeno institucionalno varstvo, kako bo vse krasno in lepo konec leta, ko bo to zaživelo, za dolgotrajno oskrbo. Če mi lahko zdaj nekaj razložite. Vi boste pobirali prispevek s 1. 7., ljudje bodo plačevali ta 1 %. Kadrov niste rešili, s plačno reformo ste jim celo poslabšali situacijo. Vemo, kakšne so bile zgodbe, ne s strani opozicije, s strani zaposlenih, ki so prišli s plačilnimi listami v javnost. Torej kadra ni, sedaj ga že ni, imamo prazne postelje, približno 340 zaposlenih je manko v celotnem sistemu glede domske oskrbe, 2 do 3 tisoč nujnih prošenj ljudi, ki bi želeli priti v dom, ker so v takšni in drugačni stiski, situaciji, ko potrebujejo domsko oskrbo, in zdaj vi nam to prodajate zgodbe, kako se bo situacija čudežno rešila s tem, ko bodo plačali prispevek. Kdo bo pa izvajal oskrbo? Kdo? S tem, da bo v naslednjih petih letih še približno ena petina teh, ki so sedaj zaposleni, verjetno prešla v upokojitev, glede na to, kakšno starostno strukturo imamo med zaposlenimi. Jaz ne vem, ali vi živite v kakšnem drugem imaginarnem svetu, ne razumem, res ne razumem. Kadra ni, vi pa boste rešili situacijo s tem, da boste ljudem pobrali denar za prispevek. Mislim.

Da ste na pravi poti. Niste na pravi poti. Na to vas ne opozarjamo samo mi v opoziciji, ampak na to vas opozarjajo tudi izvajalci, Računsko sodišče, navsezadnje tudi predsednik Fiskalnega sveta. Tudi tukaj so izjave, recimo s strani Računskega sodišča, oktober 2024, poročilo. Načrti države so netransparentni in premalo konkretni glede porabe sredstev za dolgotrajno oskrbo. Zakaj? Zaradi tega, ker ste vi na dobri poti. Jaz pa mislim, da ne. Predsednik Fiskalnega sveta, ni jasno, ali ima država dovolj zmogljivosti na administrativni ravni kot tudi na dejanskem področju oskrbe, da bo lahko vnaprej zaračunavala storitve in jih tudi izvajala. Spoštovani kolegi, vi ste dodelali zakon, ampak dodelali ste ga tako, da ste obdavčili ljudi, da bi pa poskrbeli, da bi sistem oskrbe dejansko funkcioniral, tega pa ne naredite. Dejansko smo na drugačni poti. Vi najprej obdavčite ljudi, poberete prispevke in očitno vam ni kaj dosti mar, kako boste situacijo na terenu reševali. Mi smo se zadeve lotili povsem drugače, da se zagotovi v prvi vrsti oskrba ljudi, to je pomembno. Ja, pod našo vlado se je delalo na kadrih, sprejeli so se standardi in normativi za socialni del storitev. Tik pred zdajci bi se tudi za zdravstveni del, ampak prišla je vaša vlada, bile so velike obljube in zgodilo se ni nič, razen uzakonil se je prispevek. Ne, ni prav do ljudi, da jih obdavčujete z novimi davki, pa sploh ne vedo, kaj bodo imeli od tega. Ne obljubljati sedaj nekih velikih stvari, kaj vse pompoznega se bo zgodilo, ker smo videli, kaj se je zgodilo že pri prvi pravici, ki bi se morala izvajati s 1. januarjem, pa ste naredili zamik več kot pol leta, pa še sedaj niso vse vloge rešene.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar dr. Luka Omladič, izvolite, imate besedo.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Saj včasih malo težko razumem, zakaj tak temačen pogled na prihodnost, pri tem, ko gre vendarle za enega izmed najbolj pomembnih projektov, ki jih moramo skupaj tako vlada kot opozicija narediti. Pravzaprav nimamo nobene možnosti, da ne bi. Gre za to, da poskrbimo za nas, za naše starejše, da vzpostavimo nek varen sistem oskrbe v starosti. Govoriti ne da se, ni mogoče, ne bo vam uspelo, to seveda ne bo zaustavilo naše vlade, našega resorja, ker je pač to naša dolžnost. Ampak mislim pa, da nima nekega prav zelo pozitivnega učinka in nima niti pozitivnega učinka pravzaprav na ljudi, ki jih želimo privabiti v sistem, na te slavne kadre. Če vi skozi govorite, vse je narobe, nič se ne da, dolgotrajna oskrba nima prihodnosti in to pravzaprav govorite s tega nacionalnega podija, se bojim, da s tem ne prispevate ravno zelo, kako bi rekel, k reševanju tega problema, za katerega se pa čisto strinjam z vami, da ga je res potrebno nasloviti. To. Rekel bi samo še to. Še enkrat. Kam pa gre ta prispevek za dolgotrajno oskrbo v zadnji konsekvenci? Gre točno za plače tistih ljudi, ki bodo izvajali to storitev za naše starejše.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Zdaj pa ima besedo kolega Zvonko Černač in za njim mag. Darko Krajnc.

Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Jaz ne vem, ali državni sekretar malo slabo posluša, kaj mi govorimo, kaj je govorila kolegica, ali namenoma zganja te manipulacije, tako kot njegov minister, kadar je tukaj.

Pojdimo po vrsti, državni sekretar. Mi ne govorimo o tem, da naj bi se te storitve iz Zakona o dolgotrajni oskrbi zamikale, da se naj ne bi uveljavljale tako, kot so uzakonjene. Nasprotno, mi vas kritiziramo, že leto dni vas kritiziramo, da niste pripravili sistema, ki ste ga uzakonili poleti 2023, na izvajanje s 1. 7. letos. Spomnite se, pred slabim letom dni, meseca maja smo sklicali sejo odbora, na kateri smo ugotovili, da niti prvega izmed upravičenj, oskrbovalca družinskega člana, niste bili sposobni uvesti tako, kot je bila ta storitev uzakonjena. Ste pozabili? Bil ste tam zraven, bil je nekaj časa tudi minister. Vaši nekateri koalicijski poslanci so vas kritizirali na odboru. A ste pozabili? Pa je šlo samo za privedbo oskrbovalca družinskega člana iz prejšnjega sistema v novega, za nekaj 100 primerov, ne za nekaj tisoč ali pa nekaj 10 tisoč primerov, kot jih bo potrebno v tem novem sistemu oskrbe na domu, za prevedbo družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, sem prej narobe rekel, za to je šlo. Se pravi, samo za neko formalnost približno v polovici teh odločb, ostalo so bile pa nove, niti pol od tistega, kar ste na novo sprocesirali v dobrem letu dni ni obseg teh storitev.

Že takrat smo izpostavili, da je slabo, da teh storitev ne morejo izvajati upokojenci in da ne more upokojeni partner skrbeti za svojo ženo ali pa svojega soproga, če je zdravstveno sposoben to početi, ki tako pomoč potrebuje. Takrat ste se strinjali, da je to seveda treba urediti in da bo to urejeno. Zdaj smo po letu dni in vi še vedno meljete to določbo. Vmes ste že enkrat ta zakon spremenili in tega niste imeli v tej spremembi, kajti to je ena izmed sprememb, ki jo predlagamo v tej noveli. Danes pravite, ja, s tem se strinjamo, da se to uredi, ampak ker je predlog Slovenske demokratske stranke, bomo to zavrnili, ker zdaj bomo pa mi boljše skozi medresorsko po letu dni naredili. Ena minimalna zgodba, ki bi morala biti urejena najkasneje v roku meseca dni. V tem mandatu ste sklicali nebroj nujnih sej, imeli smo skoraj 100 izrednih sej, od tega 90 % za stvari, ki ne izpolnjujejo pogojev za obravnavo na nujnih sejah, in tega niste bili sposobni narediti, ob tem da ste vmes že sprejeli eno novelo tega zakona.

Drugi del, o katerem govorimo, ki je pa bolj pomemben, ker po nepotrebnem vnaprej obremenjuje žepe ljudi, in to z znatnimi sredstvi, ne gre za te minimalistične predstave, ki jih nekateri tukaj predstavljajo, saj to je 1 %, nič, to je 10, 20 evrov, saj to je vendar majhen znesek. Gre za 500 do 700 milijonov evrov sredstev letno, za katere, kot smo slišali danes s strani poslanca Nove Slovenije, celo gospodarstvo ugotavlja, da boste tega denarja nabrali približno polovico preveč. Kam bo šel ta denar? Kje bo ležal? Kje bodo ležala ta sredstva, ki ne bodo porabljena za oskrbo starejših? To je bil eden izmed ključnih razlogov, da predlagamo, da se ta prispevek, ki bo uveden s 1. julijem letos, ukine in da se po letu in pol naredi evalvacija izvajanja sistema in takrat, če se vidi, da je potrebno nekaj spremeniti, se bo pa spremenilo. Če se bo ugotovilo, da je potrebno uvesti tudi kakšen prispevek, se ga bo uvedlo, ampak na podlagi tega, kaj potrebujemo. Ne vem, če bo potem še potreben 1 %, mogoče bo pa samo 0,2 % dovolj ali pa 0 %.

To je bil razlog, da takrat vlada, in ne predvolilni čas, v tistem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je parlament sprejel 9. decembra 2021, ki jo je vodil gospod Janša, tega ni predlagala. Predlagala je v prvem obdobju izvajanja zakona, mislim, da je bilo to obdobje predvideno za štiri leta, do leta 2025, se pravi do letošnjega leta, da se sredstva zagotovijo prek pokojninske in zdravstvene blagajne in da je tudi v zakonu, v tistem iz 9. 12. 2021, točno določen odstotek, ki se za storitve dolgotrajne oskrbe iz novega zakona namenja iz zdravstvene in pokojninske blagajne. Mimogrede, ta zakon je bil sprejet po več kot 20 letih neuspešnih poskusov in po več kot 100 verzijah. V njem so te storitve, ki jih imate zdaj vi v vašem zakonu, popolnoma identične. Prav je, da danes priznavate, za koliko ste prikrajšali ljudi v teh dveh letih. Naj ljudje slišijo! Danes je bilo prvič povedano, za koliko ste jih prikrajšali.

Ste rekli, da bo oskrba v domovih starejših limitirana z zajamčeno pokojnino, se pravi, da bodo upravičenci plačevali oziroma oskrbovanci plačevali največ 780 evrov. To bi moralo biti po zakonu iz 9. 12. 2021 uveljavljeno že s 1. januarjem 2023. Za več kot dve leti ste vse oskrbovance v domovih za upokojence prikrajšali za znatne zneske. Ogoljufali ste jih, in to dvakrat. Drugič s tem, ko ste trdili, da boste zamaknili storitve za eno leto, torej bi se morale uveljaviti te storitve s 1. januarjem 2024, se bodo pa s 1. 12 letos, in samo za to so vam dali mandat na referendumu, da za eno leto zamaknete, vi ste pa zamaknili uveljavitev tega upravičenja na 1. 12. letošnjega leta. Za vse te zneske ste te ljudi ogoljufali. Ne mi danes tukaj stokati in jamrati, da vam govorijo ljudje, da ne morejo plačevati. Seveda ne morejo, ampak toliko težje so plačevali tudi vsa ta leta nazaj, ob vedenju, da so že imeli zakon, ki je bil sprejet, ki je bil veljaven in ste ga vi vrgli v koš, kot je rekel vaš nekdanji kolega Miha Kordiš na seji odbora. Takrat, ko ste vi sprejemali novelo, ki je zamikala za eno leto uveljavitev pravic, je on rekel, ta zakon je za v koš, in tako se je tudi zgodilo. Jaz sem takrat povedal, Miha Kordiš je povedal pošteno, vsi drugi ste lagali in lažete še danes. Ko govorite o številki 2 tisoč, govorite o koncesijskem domu, ker v javnem domu, za katerega se vi zavzemate, je številka tam nekje tisoč 400, maksimalno.

Še to, vi, ki ste tako za javno zdravstvo, za javne domove, veselo režete trakove pred koncesijskimi domovi, vi in vaš minister, za katere so bile koncesije pod vašo velikansko kritiko v preteklem mandatu razpisane dvakrat po tisoč 200 postelj, razpisal jih je prejšnji minister Cigler Kralj. Na podlagi tega so se pač zgradil nekateri domovi, tudi tisti v Kopru, kjer je trak rezal, ali ste ga vi ali vaš minister, se ne spomnim, mislim, da ste ga celo vi, od Deosa. Ja, vaš minister je rezal trak na Dolenjskem, kjer so bila tista stanovanja, ki ste jih vi zagnali leta 2021. Toliko o tem, o čem govorimo. Mi ne govorimo o tem, da je potrebno karkoli zamikati. Mi vas opozarjamo, da kljub temu, da bi te pravice morali upravičenci že imeti, da bo velika verjetnost, da bo večina teh pravic s 1. julijem, nekatere pa tudi s 1. decembrom, ostala samo bleda črka na papirju.

Kar je bilo že povedano, in to priznavate, da ni ljudi, ki bi te storitve izvajali. Predvsem ni ljudi, ki bi te storitve izvajali tam, kjer so najbolj potrebne, in to je pomoč na domu, ker tudi zaradi tega je bil ta zakon takrat sprejet, decembra 2021, ker največja pomanjkljivost, ki smo jo mi v tem sistemu imeli v preteklosti, je bila ta, da je bil v preteklosti dan prevelik poudarek temu, da se je ljudi preseljevalo v domove za starejše, mnogokrat tudi na silo. Zaradi tega je bila takrat sprejeta odločitev, da je potrebno vse narediti, pa tudi neka evropska agenda je glede tega, ki je pravilna, da ljudje čim dlje ostanejo v domačem okolju. Če želijo ostati, jim je seveda treba nuditi tudi ustrezno pomoč pri tem, da ostanejo v svojem domačem okolju.

Da ne govorim o tem seveda, da smo bili v preteklih letih bistveno, bistveno podhranjeni, kar se tiče posteljnih kapacitet. Imeli smo ministrico iz SD, Socialnih demokratov, med letoma 2013 in 2020, ki ni zgradila niti ene postelje v sedmih letih v javnih domovih za starejše. Celo več. Občino Litija so pribili na križ, ker so sami zgradili postelje, češ da tega ne bi smeli, ker je to državna zgodba. In seveda je bil potem problem v letu 2020 in tudi zaradi tega se je takrat v letu 2020, še posebej, ker je bila še zraven covid kriza, zagnal na eni strani val priprave novih projektov in zaradi tega smo v okviru React-EU zagotovili 90 milijonov za 18 domov za starejše v javni mreži in 2 tisoč 400 postelj v koncesionarski mreži. Zdaj smo pa v obdobju, ko ni več problem, da ni postelj. Problem je, da so te postelje prazne. Slišim, da tam na ministrstvu zdaj sanjate, kako boste pa še kar naprej gradili in povečevali te kapacitete, ki pa bodo dejansko prazne, tudi če bodo ljudje, ker bo preveč tega, ker greste zdaj v drugo skrajnost. Ustavite te konje in zagotovite, da bodo ljudje, ki bodo storitve izvajali, v obstoječih kapacitetah na voljo čim prej. Vaš minister je par dni nazaj rezal trak pred SeneCuro v Pivki. To je dom, ki je bil končan decembra 2022, dve leti ga niso odprli, ker niso dobili ljudi, da bi delali v njem, pa gre za dom, v katerem bo 70 oskrbovancev. Nekaj podobnega je seveda tudi širom po Sloveniji.

Kar pa se tiče tega, da so ljudje absolutno preveč obremenjeni, ko gre za plačevanje teh storitev, tudi v javnih domovih, tudi tam glede na pokojnine, ki jih imajo, in da spremljamo v posameznih primerih grozne socialne stiske zaradi tega, je pa dejstvo že vrsto let. Ta položaj bi jim vi lahko olajšali že od 1. 1. 2023 dalje, če ne bi takrat sprejeli novele zakona, ki je najprej kao zamaknila uveljavitev zakona iz leta 2021 za leto dni, potem ste ga pa sredi leta 2023 vrgli v koš in sprejeli novega, ki je še dodatno zamaknil to pravico na 1. 12. 2025, tako da bo jasno, o čem govorimo. Mi ne govorimo o tem, da je potrebno karkoli zamikati, nasprotno, potrebno je vse uveljaviti tako, kot je uzakonjeno, in pričakujemo, da boste to tudi uveljavili. S 1. 7. vsem, ki so upravičeni za oskrbo na domu, le glejte, da kdo ne bo spregledan, ker vas bomo 15. julija vprašali, kako je s tem, pred parlamentarnimi počitnicami, in s 1. 12. v domovih za starejše. To je vaša odgovornost. To, kar smo mi pa danes opozorili, gre pa samo v smeri, da vi tega ne boste uspeli zagotoviti tako, kot je v zakonu predpisano. Ne boste. Pobirati pa boste začeli sredstva za te storitve s 1. julijem 2025. Zaradi tega je predlog, da se to ne naredi, da se na nek način to zamrzne, saj v bistvu to, kar mi predlagamo, je neke vrste zamrznitev te zgodbe, in da se potem skozi evalvacijo tega, koliko je dejansko potrebnih sredstev za izvajanje teh storitev, sprejmejo ustrezne odločitve v korist vseh.

Tisti zakon iz 9. 12., glede katerega smo danes ponovno poslušali te neumnosti o tem, kako ni imel zagotovljenih sredstev, kako ni bil primeren za izvajanje in ne vem kaj še vse. Zakaj je predvidel sredstva prenosa iz zdravstvene in pokojninske blagajne? Bilo je rečeno, saj je že itak premalo denarja v pokojninski, mora itak državni proračun zagotavljati sredstva, seveda jih mora, ampak kaj pa se trenutno zagotavlja iz pokojninske blagajne, kar je del oskrbe starejših oziroma dolgotrajne oskrbe? Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga po tem novem zakonu od 1. 12. ne bo več, ker tisti, ki bo upravičen do te pravice v domu za starejše po 1. 12., ne bo več upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, ker se te stvari izključujejo. Teh sredstev je bilo v letu 2023 v pokojninski blagajni izplačanih 103 milijone 652 tisoč 875 evrov. 103 milijone je bilo izplačanih teh sredstev, ki jih zdaj seveda zaradi te spremembe ne bo, ker bodo plačana sredstva iz sistema dolgotrajne oskrbe.

Druga kvota, še višja od te, pa je na področju zdravstvene blagajne, kjer gre za plačilo storitev oskrbe teh oskrbovancev v domovih za starejše, ki pač potrebujejo, da se jim dajo zdravila, nalepke za demenco in tako naprej, pač ki potrebujejo ustrezne zdravstvene storitve, za to so sredstva v zdravstveni blagajni že danes. Ta sredstva so bila za leto 2023 v proračunu, ki ga je sprejela Janševa vlada, zagotovljena. Vi ste jih z rebalansom premaknili na oskrbo migrantov, vi ste jih premaknili, ker ste pač zamaknili uveljavitev tega zakona. Ta denar, reci in piši, cirka 200 milijonov, ki bi razbremenil žepe ljudi tistih oskrbovancev, o katerih vi govorite, da vam sedaj jamrajo, ker plačujejo 2 tisoč evrov oskrbnine, ste jim v dveh letih pobrali oziroma ste jih za ta denar prikrajšali. To je bila vaša politika, to je bil vaš zakon in zaradi tega, poslanec kolega Jakopovič, ne morem poslušati tega, da je naš pristop neodgovoren. Naš pristop Slovenske demokratske stranke je pri tem zakonu neodgovoren, je bilo rečeno, in da gre za ciničen pristop in razkroj sistema. Pa lepo vas prosim! Kdo je ljudem najmanj za dve leti zamaknil to, kar bi bili po prejšnjem zakonu že lahko koristili od 1. 1. 2023 dalje? Vi ste to naredili, celotna koalicija, vi ste vrgli prejšnji zakon v koš in vi ste zamaknili ta upravičenja, ne za eno leto, ampak za dve leti in 11 mesecev, kar se tiče oskrbe v domovih za starejše, zato ne govoriti tega, ker te stvari ne držijo.

Prosim vas, da ne manipulirate v tem delu, kjer je manipuliral tudi minister novembra, ko smo predlagali ukinitev tega prispevka za upokojence, ko je dejal približno tako, saj bodo itak največ koristi od tega sistema imeli upokojenci. Seveda, starejši bodo imeli, bomo imeli, vsi tisti, ki danes potrebujejo, bomo potrebovali v prihodnje tako ali drugačno pomoč, bomo imeli koristi, ampak vsi zaposleni bodo 40 let plačevali ta prispevek, 40 let, tako kot 40 let plačujemo prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ne morete potem zdaj reči, da bo pa tisti upokojenec, ki bo še kot upokojenec plačeval, bil še v boljšem položaju. Ja, seveda, ta sedanji mogoče bo, ampak gre za to, da vi sistem uvajate za naprej in da ga uvajate za vse zaposlene. Zaradi tega so to nedostojne manipulacije in so žaljive do te kategorije ljudi. Oprostite, so žaljive, ker jim s tem kažete sliko, saj boš plačal nekaj 10 evrov, dobil pa storitev, ki je vredna nekaj 100 evrov. Saj bomo plačevali vsi, celo življenjsko dobo. Tudi zaradi tega razloga smo takrat utemeljevali, ker gre za enega od prispevkov, ki se plačuje med trajanjem aktivne delovne dobe, imamo prispevke še za poškodbe pri delu in tako naprej, ne vem, mislim, da so štiri vrste prispevkov, ki jih plačujemo celo delovno dobo, ampak ko se upokojimo, jih več ne plačujemo. Zaradi tega je nerazumno, da naj bi se ta prispevek plačeval. Poleg tega pa je zadeva formalno problematična pri upokojencih, ker se zajeda v neto pokojnine. Neto pokojnine pa so na podlagi pokojninskega zakona z neko odločbo določene in jih ni mogoče zmanjševati na prisilen način.

Potem poslušamo danes ponovno o tem, kako ste vi razbremenili položaj ljudi, ko ste ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Mislim, da je Sara Žibrat ponovno to govorila. Vi ste ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ja, mislim, da ste za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, ker vi ste s 1. marcem podražili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ste ga eno leto prej ukinili. To je svetovni rekord. Da ne govorim o tem, to je pa za Levico še posebej pomembno, da zdaj tisti najbogatejši, za katere se vi kao zavzemate, da bi plačevali več, plačujejo dvakrat manj kot najrevnejši, zaradi novega sistema, zaradi dohodninske lestvice. In zdaj tukaj ni Mihe Kordiša, ampak bi vas tudi lahko spomnil, to pa vendar ne gre, tovariši, in da ste obljubili, da boste to uredili in da boste poskrbeli, da bo blaginja za vse, ne le za nekatere.

Kako vi skrbite za solidarnost in enakopravnost, govori ta primer, enakopravnost pri plačevanju teh prispevkov, ki sem ga omenil v stališču Poslanske skupine, po katerem bodo ta prispevek plačevali vsi espeji, kmetje 2 %, delodajalci 1 %, zaposleni 1 %, upokojenci 1 % in tako naprej, ne bodo pa ga plačevali privilegirani kvazi umetniki, ki dobivajo dodatek k izjemni pokojnini. Tukaj imam odgovor vaše ministrice Aste Vrečko na poslansko vprašanje Andreja Hoivika v zvezi s tem z dne 28. 2. letos. Tako pravi gospa ministrica: »V skladu s četrtim odstavkom 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi se prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo plačuje od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, in osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje v drugih predpisih, po katerih se plačuje od dohodkov zavarovanca iz drugega pravnega razmerja ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic. Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo po stopnji 1 % se bo tako odvajal od osnovne pokojnine upravičencev in ne od pokojnine z dodatkom za izjemne dosežke na področju umetnosti.«

Torej kaj to pomeni? Da je ta recimo umetnica izvajala ta ekshibicionizem ali ne vem, kako bi se temu reklo, performance z dojenjem psa, ko bo dobila to pokojnino in recimo, da bo njena osnovna pokojnina znašala 780 evrov, ta, ki pa jo bo dobila na podlagi vašega zakona, pa med 2 in 3 tisoč evri, bo plačala 1 % samo od 780 evrov, ne pa od tega dodatka od tisoč 500 evrov navzgor. Tisti, ki pa bo imel najvišjo pokojnino, 3 tisoč 180, bo pa plačal tudi samo od 780, ne pa od dodatka 2 tisoč 400 evrov. To je ta vaša solidarnost, tovariši in tovarišice. Res, zelo ste solidarni in zelo si prizadevate za malega človeka in za tiste, ki 40 let garajo in po 40 letih garanja pridejo mogoče do 780 evrov pokojnine.

Potem mi poslanka Sara Žibrat govori o tem, kakšni stroški bodo s tem referendumom, ki naj b to sramoto odpravil. Te stroške si morate najprej vi pripisati, ker ste vi povzročitelji tega referenduma. Mislim, da smo štirikrat ali trikrat o tem zakonu odločali, predlagali celo posvetovanje, Državni svet je dal veto. Tako da je na vas breme teh stroškov, ampak mislim, da pa ste ravno danes vi v Levici predlagali nek referendum glede dodatnih stroškov za oboroževanje. A ta pa ne bo nič stal ali kako? Pa vsi do zdaj, ki ste jih predlagali v Levici, mislim, da jih je bilo 10 ali 11, tudi niso nič stali. Ne gre za stroške pri referendumu, žal, pri referendumu gre za ustavno kategorijo, ki pomeni neposredno odločanje ljudi. Kdaj se ljudje neposredno odločajo? Takrat, ko več ne zaupajo nam 90, da delamo in odločamo prav. Takrat se ljudje neposredno odločajo. Kdo je odgovoren, da pride potem do tega neposrednega odločanja? Vi, jaz nisem glasoval za ta zakon, vi pa ste, vsi v Svobodi, vsi v Levici in vsi v SD, za te privilegirance, kvazi umetnike, ki so večinoma, moram reči, prej sramota slovenski kulturi kot pa priznanje. Zaradi njih so marsikateri, ki pa so dali prispevek k slovenski kulturi, izpuščeni. Nepravično. Ena od njih se je javno odpovedala taki pokojnini, tudi če je bila uzakonjena pred dnevi.

Pa še to je bilo rečeno, v 50 letih ne bo pokrit ta strošek tega referenduma s temi dodatki. Razumem, da poslanka posluša svojega predsednika Vlade in mu slepo verjame, ko je govoril o tem, da bodo ti efekti 60 tisoč evrov na leto, ampak za njega vemo, vsakič, ko odpre usta, oprostite, se zlaže. Tako pač je. Ti stroški, pri desetih upravičencih letno, kar bo minimalno, so na nivoju upravičenca med 15 in 20 tisoč evri letno, 10 upravičencev med 150 in 200 tisoč evri, 100 upravičencev, kar je minimalna številka, mislim, da jih je okrog 200, koliko je to? 1,5 do 2 milijona letno, v 10 letih 15 do 20 milijonov, v 50 letih pa nekaj deset milijonov. Tudi glede tega mislim, da je prav, da govorimo o številkah, ki držijo, in da se ljudi pri teh stvareh ne zavaja.

Najbolj sem se pa nasmejal, moram reči, ko sem nekaj delal v pisarni in sem poslušal kolegico Saro Žibrat, ko je rekla, da te plače, o katerih je bilo govora, v domovih za starejše, ko se je gospa iz enega od domov javno izpostavila in povedala, da je dobila januarja nižjo plačo po tej vaši plačni reformi kot pa decembra, ker ste ji ukinili dodatek za povečan obseg dela, da je pa kolegica poslanka Sara Žibert rekla, ja, ampak to je zaradi tega, ker se primerja januar z decembrom, december pa vemo, da je bolj praznično obarvan. Ne vem, ali ima ona v mislih kakšen drug koledar, v glavi ali na mizi, jaz mislim, da je decembra točno toliko praznikov kot januarja. 25. in 26. december je praznik v decembru, letos sta bila oba na delovni dan, tako da ni bila kakšna sobota ali pa nedelja, da bi bila razlika, in isto je bilo s 1. in 2. januarjem, ki je tudi praznični dan.

Ne, ne, poslanka Sara Žibrat, ni problem v praznikih, da je bila plača nižja, problem je v tem, da ste preslišali opozorila, ki smo jih dajali v času sprejemanja tega zakona, kjer smo govorili, da to ni nobena plačna reforma, da ne bo odpravila tistih največjih anomalij, predvsem pa ne bo bolje nagradila tistih, ki jih v sistemu oskrbe starejših, zdravstvenem sistemu, na področju varnosti, če želite, in še nekaterih drugih sistemih, recimo temu izvajalskega javnega sektorja, ki so najslabše plačani, in da je potrebno za te poskrbeti prvenstveno, ne pa za funkcionarje. Tudi če mi ne bomo dobili ta mandat nič, ampak saj naš mandat bo najkasneje v letu dni končan. Se pravi, bodoči funkcionarji bodo prej dobili bistveno višje plače kot vsi ti, ki ste jim kao uskladili, ker bo ta njihova uskladitev trajala do leta 2028. To ste naredili s to plačno reformo. Ni okej. Je pa res, da en del odgovornosti tukaj žal leži tudi na večini sindikatov, ki so v tem primeru očitno bolj skrbeli za blagodati posameznih funkcionarjev kot za blagodati zaposlenih v sistemu, za katerega dobivajo vsak mesec od teh zaposlenih članarino.

Glede rešitev, ki ste jih v preteklih mesecih, v zadnjem letu dni predlagali za to, da bi se izboljšalo stanje na področju izvajanja pravic, ki jih prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi, o oskrbi starejših, je potrebno seveda omeniti tudi nek, ne vem, kako bi ga poimenoval, interventni zakon, nek gasilski zakon, mislim, da je bil sprejet pred slabim letom dni, za katerega je bilo rečeno, mislim, da s strani državnega sekretarja, dobro, ni to vse, ampak za ta vmesni čas, ko pač čakamo na to plačno reformo, bo nekako pomagal ublažiti to stisko in vse te pomanjkljivosti, ki se dogajajo pri tem, da ljudje s teh delovnih mest v oskrbi starejših odhajajo in da pripada novih, ki naj bi skrbeli za te ljudi, ki potrebujejo 24-urno oskrbo, praktično ni. Finančni učinki tistega zakona so bili na nivoju približno 2 milijona 400 tisoč evrov letno, se pravi v štirih letih 9 milijonov in nekaj.

V istem obdobju, ko se je sprejemal ta zakon, je pa vaš minister za javno upravo objavil razpis za dodelitev preostanka sredstev, ki jih ljudje ne namenijo v okviru 1 % dohodnine, ki jih lahko namenijo raznim nevladnim organizacijam, sindikatom, prostovoljnim organizacijam, političnim strankam in tako naprej. In tega denarja je bilo 12,5 milijona. Ena normalna vlada bi ta razpis zastavila tako, da bi teh 12,5 milijona dodelila prostovoljcem, ki bi pomagali v domovih za starejše pri oskrbi teh ljudi, ki to pomoč potrebujejo. Ne, ni bilo tega, ker v okviru tistega prejšnjega zakona, ko sem govoril o njem, ste neka minimalna sredstva tudi za te prostovoljce namenili, ampak minimalna, in od tega seveda ni bilo nobenega pametnega učinka. Ampak od 12 milijonov 500 tisoč evrov, če bi jih namenili ljudem, ki delajo v tej sferi, bi pa verjetno bil kakšen učinek. Ne. Ta razpis je bil namenjen za usposabljanje prostovoljskih organizacij in mentorjev, ki bodo pomagali profesionalizirati prostovoljce, nekaj v tem smislu je bilo napisano. Skratka, za vašo paravojsko, tipa ulični zabavljač Jenull in ostali v okviru Glasa ljudstva. Mislim, da je bilo 70 kampeljcev tam predvidenih, za 70 teh tako imenovanih nevladnikov je bil ta razpis narejen za dve leti, kar pomeni, da bo vsak od njih dobil letno 35 tisoč evrov. 35 tisoč evrov! Pa če bi tretjino tega denarja dali vsakemu v domovih za starejše, ki skrbi za te ljudi, ki ne morejo iz postelje, ki jih je treba previjati in tako naprej, bi vam vsi ploskali. Vsi! Jaz bi bil prvi. Ne. Vi ste denar, ki je bil na mizi, zmetali za vašo tako imenovano civilnodružbeno paravojsko, in to v istem obdobju, kot ste vi na ministrstvu sprejemali oziroma predlagali ta zakon z minimalnimi finančnimi učinki, ki naj bi po vaše reševal oziroma zagotavljal premostitev kadrovskih težav, dokler ne bo učinkovala ta vaša tako imenovana plačna reforma, za katero pa smo videli, da se vam je sfižila, žal v celoti.

S strani poslanke Žibrat, pa mislim, da še s strani ene poslanke iz koalicije, je bilo danes ponovno rečeno nekaj v tem smislu, da ste vi zagotovili najvišji dvig pokojnin v zgodovini. Same zgodovinske stvari, moram reči, da se dogajajo v tem mandatu. Zgodovinski zagon gradenj stanovanj, kjer se kažejo stanovanja, ki so se gradila zadnji dve leti, zanje je bilo pa pridobljeno gradbeno dovoljenje leta 2022 in tako naprej, zgodovinski dvig pokojnin, kjer je bila narejena uskladitev februarja vsako leto v vašem mandatu, redna uskladitev, na enak način, kot so bile narejene redne uskladitve v preteklih mandatih, in to na podlagi zakona iz leta 2012. Tistega zakona, za katerega sta Nataša Sukič in predsednik Vlade Robert Golob trdila, da je poslabšal položaj upokojencev in da se je odmerni odstotek znižal za 20 točk oziroma za 20 %, kar se je pozneje seveda pokazalo, da je to čista laž in manipulacija, ki je bila namenjena izključno tlakovanju priprave vaše reforme, kjer morate odstotek dvigniti, ker boste zdaj število let, ki se bo upoštevalo za izračun pokojnine, s 24 povečali na 40 minus 5 najslabših, ker bi drugače te pokojnine, še itak bodo, katastrofalno padle, vse bodoče nove pokojnine. To je bila neka predpriprava v tem smislu, ne da bi Golob rekel, tako kot zna manipulirati, glejte, Janša vam je znižal odstotek, mi vam ga pa zdaj popravljamo.

Kaj hočem povedati? Nič niste naredili, kar se pokojnin tiče. Tisto, kar bi morali leta 2023, pa niste naredili, ko je bila inflacija hrane prek 30 %, 50 %. Redna uskladitev je določena v zakonu in redno uskladitev je tudi v vašem mandatu, tako kot v vseh preteklih, opravil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po uradni dolžnosti. V letu 2023 je bila ta redna uskladitev samo 5,2-odstotna ob 10,3-odstotni inflaciji. Zakaj? Zaradi tega, ker se pokojnine usklajujejo po formuli 60 % rast plač, 40 % inflacija. In ker se zamik rasti plač pozna z enoletnim zamikom, je bil seveda ta podatek v letu 2023 izjemno slab za upokojence in za tiste z najnižjimi pokojninami. Vi ste vseeno uskladili pokojnine, pustili samo redno uskladitev, 5,2, ob tem, da je bila inflacija 10,3, kljub temu, da je bil predlog, da se opravi v tistem obdobju tudi izredna uskladitev, ki jo zakon omogoča, vendar mora dati k njej soglasje vlada. Vaša vlada tega soglasja ni dala. Če bi takrat to naredili, bi vam vsi ploskali, tudi v opoziciji.

Moram reči, da jaz zdaj zelo težko poslušam to vaše hvalisanje o nekih zgodovinskih dvigih pokojnin, kar ne drži. Realno se pokojnine v vašem mandatu žal niso dvignile, če gledam celoten mandat, so se realno znižale, ker tega ni bilo. Vi ste novembra in decembra 2022 rekli, da ste naredili izredno uskladitev in potem je še nekaj mesecev predsednik Vlade lagal o tem, da je bila to izredna uskladitev, ki ni bila. Dali ste dodatek za november in december vsem upokojencem 2022, v višini 4,2 % od pokojnin. Kaj to pomeni? Da ste tistim z najvišjimi pokojninami dali največ, tistim z najnižjimi pa najmanj. Ampak pri tisti situaciji takrat, ko so se dvignile cene hrane, osnovnih življenjskih potrebščin za 30 %, 50 % in več, so višji dodatek potrebovali tisti z najnižjimi pokojninami in ne tisti z najvišjimi, veste. Kruh, mleko, olje, sladkor, maslo, kar se je podražilo največ v tistem obdobju, pomeni bistveno večji delež izdatkov, prejemkov za nekoga, ki ima pokojnino 500 ali pa 700 evrov kot za enega upokojenega bivšega politika, predsednika države, ki ima pokojnino 3 tisoč 200 evrov plus še dodatno pokojnino, mislim, da tisoč 500, vse skupaj 5 tisoč evrov. Se pravi, on je dobil 150 evrov tega dodatka, tisti s 500 evri pa 20 evrov. To ni bila izredna uskladitev, pa tudi napačno zastavljen draginjski dodatek je bil. Bi pa morali takrat narediti, če bi imeli neko sočutje do te upokojenske populacije, tistih z najnižjimi pokojninami, ki so se takrat znašli v težki situaciji, tako, kot je pač delala prejšnja vlada, ko ni bilo take inflacije, ko ni bilo inflacije 10,3, je bila med 1 in 2 % ali pa med 2 in 4 %, pa so vseeno najvišji dodatek dobili tisti z najnižjimi pokojninami, 390 evrov, in tisti z malo višjimi 130 evrov, vmes pa 230 evrov.

Tukaj je velika skrb tudi glede te vaše tako imenovane pokojninske reforme, ki je bila danes parkrat omenjena, tudi s strani koalicijskih poslancev. Zakaj skrb? Prvič zaradi tega, ker ste pot do nje želeli tlakovati na manipulacijah. Napaka, velikanska napaka. In drugič zaradi tega, ker očitno želite narediti, v narekovaju, pokojninsko reformo, ki to ne bo, ampak bo za vas predstavljala samo kljukico pri obkljukanju enega izmed pogojev za dostopanje do sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Če bo Evropska komisija to, kar počnete, kupila, tudi prav, bojim se, da ne bo, ampak to, da zdaj delate neko reformo, ki se bo uveljavila čez deset let ali pa še dlje, in da v njej ne predvidevate tistih bistvenih stvari, ki bi jih bilo potrebno predvideti za naprej, predvsem pa ne predvidevate postopnega popravka položaja tistih, za katere pravite, da se najbolj zavzemate, torej tistih, ki imajo najnižje pokojnine, je pot v napačno smer.

Ta božičnica, ki se zdaj omenja v zadnjih dneh, je smatrana kot nek bombonček, ki ste ga pač imeli v žepu zato, da na nek tak perfiden način socialne partnerje prepričate, da na koncu tudi rečejo da. Tega ne bi omenjal, omenil sem zaradi tega, ker je bilo v razpravi koalicijskih poslancev to večkrat omenjeno in ker smo ponovno poslušali te manipulacije o tem, kako in na kakšen način se v obdobju te vlade usklajuje pokojnine. Nič drugače se to ni počelo v času vaše vlade kot v obdobju vseh vlad po letu 2012, kar se rednih uskladitev pokojnin tiče. Je pa treba le povedati, da je v obdobju prejšnje vlade med letoma 2020 in 2022, ko smo beležili v letu 2020 celo deflacije, mislim, da je bila 0,4-odstotna rast cen, v ostalih dveh letih pa 1- ali 2-odstotna rast cen, takratna vlada je kljub vsemu poleg redne uskladitve, mislim, da je bila 2,2, v enem letu, opravila tudi izredno uskladitev pokojnin in vsem upokojencem v dveh letih trikrat dodelila dodatek med 130 in 390 evri.

Kar se tiče predloga, ki ga danes zavračate. Jaz sem uvodoma v stališču poslanske skupine izpostavil, da si ne želim, da bi prišli v situacijo, ki smo jo gledali takrat, ko smo vas opozarjali avgusta 2023, ko ste uzakonjali 1-odstotni davek za popoplavno obnovo in ste ga tudi uzakonili, kljub temu, da smo vam argumentirano predstavili, da to ni dobro in tudi danes vam argumentirano predstavljamo, da ni dobro, da začnete ta prispevek pobirati s 1. julijem, da pridemo v situacijo, da boste prišli pa recimo čez dva meseca, meseca maja iz takih ali drugačnih razlogov sami in boste sami predlagali zamrznitev tega dodatka. Tukaj moram reči, da se pokažete zelo neverodostojni, ker takrat, moram reči, da ste izpadli zelo neverodostojni, po dveh mesecih ste tisti davek ukinili, ampak hvala bogu, da ste ga, ker zdaj po dveh letih točno vidite, da bi bila ta sredstva namenjena za kaj drugega. Recimo, evo, Levica mogoče ne bi imela zdaj toliko težav, bi se ta sredstva lepo preusmerila v nakup orožja in bi bil problem rešen v koaliciji. Malo ironiziram zaradi tega, ker ne morem biti pri teh zadevah, ki jih v posameznih primerih počnete, resen.

Kar se pa tiče tega našega predloga, je pa resen. Menimo, da gre v smeri zagotavljanja ugodnega pristopa tako za zavarovance kot za izvajalce, predvsem pa pomeni na nek način tudi v spodbudo vsem na Ministrstvu za solidarno prihodnost, pa tudi v ostalih institucijah, ki bodo dolžne skrbeti za izvrševanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, da se bodo čim bolj gospodarno obnašale že v začetku izvajanja tega zakona. Če v nek sistem nafilate neke desetine milijonov evrov, ki tam nekako ostajajo, ležijo, potem se zelo hitro pojavijo take ali drugačne skomine, da se ta sredstva začnejo na tak ali drugačen način negospodarno porabljati. To ni najbolj primeren in pameten signal na tem področju. Mislim, da je, če je kje potrebno, na področju oskrbe starejših treba zagotoviti, da vsi tisti, ki so upravičeni do pravic, ki jih ta zakon s 1. julijem letos glede oskrbe na domu in s 1. 12. glede oskrbe v domovih za starejše prinaša, da te pravice tudi dobijo, in to čim prej. To bi moral biti cilj vseh, ki ste za to zadolženi in odgovorni.

Danes je bila s strani poslanca Jakopoviča omenjena tudi e-oskrba, pa da je ne bo, če tega prispevka ne bo, kar ne drži. E-oskrba je pač nek sistem, ki je bil uveden za 5 tisoč uporabnikov že spomladi leta 2022, brez teh sredstev, kakršnihkoli sredstev iz Zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakaj? Ker se je pač takrat pokazalo, da je to eno področje, ki je bilo leta in leta podhranjeno, da je interes ljudi oziroma potreba ljudi, da imajo to storitev, zelo velika. Zaradi tega se je v okviru tistega razpisa, ki je bil izpeljan spomladi 2022, zagotovilo s prerazporeditvijo iz nepovratnih evropskih sredstev pobude React-EU, sredstva za zagotovitev 5 tisoč sistemov e-oskrbe. Kaj hočem povedati? Če se želi, se da narediti stvari v zelo kratkem času, tudi vsebinske. Tudi sredstva se lahko zagotovijo in so lahko zagotovljena tudi mogoče iz kakšnega drugega mehanizma, ne samo iz tistega, kar je zabeleženo na taki ali drugačni proračunski postavki. Veste, da Slovenija trenutno katastrofalno koristi evropska sredstva, katastrofalno. Mislim, da imamo 4-odstotno realizacijo. Zadnji smo. 1. junija, ko smo opravili primopredajo, smo bili na četrtem mestu po koriščenju sredstev iz evropske kohezijske ovojnice, kar pomeni, da je tam sredstev ogromno. Vlada je pred kratkim naredila neke prerazporeditve in lahko bi jih tudi na tem področju, če bi želela. Zelo hitro se da ta sredstva uporabiti, recimo za tak primer, kot je e-oskrba, brez velikanskih problemov in težav, operativno, hitro izvedljivo, nobenih projektov ni potrebno, nobenih gradbenih dovoljenj, nobene papirologije, ničesar, samo odločitev mora biti sprejeta, zaradi tega je bila naša ambicija, da se ne obremenjuje ljudi z dodatnimi davki in prispevki na nobenem od področij, dokler to ni nujno potrebno.

V tej smeri gre tudi predlog tega zakona, da se pač ta davek, prispevek, ki naj bi bil uveden s 1. julijem, ustavi, zamrzne, odpravi, da se po letu dni izvajanja naredi evalvacija, vidi, koliko sredstev je bilo zagotovljenih iz drugih virov. Omenil sem vam ta primer sredstev, ki bodo prerazporejena iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 103 milijone je bilo v letu 2023 za pomoč in postrežbo, ki se nadomešča s to novo pravico iz Zakona o dolgotrajni oskrbi. Še na drugih področjih so znatna sredstva, ki jih je potrebno prvotno nameniti za začetek izvajanja zakona oziroma upravičenj Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jaz vam vseeno predlagam, da še enkrat razmislite. Ta zakon, če ga spustite v nadaljnjo proceduro, se pač lahko popravi na tak ali drugačen način. Tudi ta oskrbovalec družinskega člana, ki bi lahko bil upokojenec, bo lahko dobil to upravičenje vsaj dva meseca prej kot po tistem zakonu, ki ga vi zdaj peljete v medresorskem usklajevanju, če tega zakona danes ne zavrnete.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolegica Gazinkovski, izvolite, imate repliko.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

Ja, po 45 minutah razprave poslanca Černača, ki je bila seveda polna gneva, zlobnega zavajanja in tudi laži, da ne govorim o manipulacijah, se moram odzvati. Najprej bi govorila nekaj malega, ampak na hitrico bom samo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, potem bom povedala, da sem bila napačno razumljena. Tako da samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsi vemo, da v resnici dopolnilno zdravstveno zavarovanje nikoli ni bilo čisto prostovoljno. Če ga nisi imel, si moral pač razliko med osnovnim zdravstvenim zavarovanjem in ceno pač plačati sam. / oglašanje iz dvorane/ Lepo prosim, da me ne prekinjate, ker jaz tudi vas ne prekinjam nikoli. Se pravi, kar se tega tiče, mi smo ustavili rast premije, ki bi bila že v preteklosti skoraj 55 evrov na mesec. Tako da nehajte, res nehajte z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V resnici je bila ta zadeva nujna, če si hotel imeti zdravstvene storitve v celoti pokrite.

Zdaj pa tisto, kar sem rekla že prej. Napačno ste me razumeli oziroma ne želite razumeti, rekla sem, neodgovorno je, če nimaš v zakonu zapisanega stalnega finančnega vira. Evropska sredstva in donacije pač to niso, niso stalni finančni vir, in to sami veste. Jaz res ne razumem, zakaj ponavljamo konstantno eno in isto. Ja, neodgovorno je tudi, da bi se za storitve dolgotrajne oskrbe jemalo iz pokojninske blagajne. Seveda je neodgovorno. Že zdaj je pokojninska blagajna na pol prazna ali pa na pol polna, če ste malo bolj optimistični. Mi moramo že zdaj iz proračuna pokriti razliko.

Pa še glede plačne reforme. Sindikati so bili na teh pogajanjih in so se izpogajali. To je uspelo nam, je pa res, da zdaj ne bo nihče pod minimalno plačo, očitate sicer neko ukinitev dodatka za povečan obseg dela, hkrati pa ne poveste, da ima vsak vodja službe možnost ljudi nagraditi, za kar so prej imeli veliko manjše možnosti, in bi lahko tiste ljudi, ki že zdaj dobro delajo in ki delajo več, kot bi sicer morali, nagradili. Tako da lepo prosim, ne govorite, da plačna reforma ni dobra, je dobra, dobili smo jo po ne vem kolikih letih. To je to.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala vam za repliko.

In zdaj kolega mag. Darko Krajnc, ste dočakali, da še vi dobite besedo. Izvolite.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala, gospa predsednica.

Lep pozdrav še enkrat!

Ja, saj po takih vložkih, 45-minutnih, kjer je bilo o dolgotrajni oskrbi po tem zakonu bolj malo govora, po neki pavšalni ekonomski oceni stanja v državi, ki je narejena zelo čez palec in zgolj v nekih segmentih, ki pašejo opoziciji za to, da zbijajo neko realno oceno stanja v državi, je zelo težko resno nastopati, zato se bom tudi ogradil od nekega repliciranja na vse te navedbe, da določene se je seveda potrebno odzvati.

Skrb za starejše je civilizacijski dosežek, napredek in lahko nam je v ponos, da smo starajoča se družba, to pomeni, da živimo dlje. V času od osamosvojitve v Sloveniji se je doba doživetja dvignila skoraj za deset let, to pomeni, da živimo deset let dlje. Seveda s starostjo pridejo tudi tegobe, težave z zdravjem, tudi kake druge težave, ki jih je potrebno potem skušati odpraviti ali pa da pomagamo ljudem. Država je tu, da pomaga. Jaz celo govorim, ne zato, da popolnoma prevzame skrb za svojca v tistih segmentih, kjer to ni potrebno. Imamo sisteme, osebna asistenca, dolgotrajna oskrba in še cel kup drugih socialnovarstvenih dejavnosti, storitev, smo pa vnesli v ta sistem kar nekaj anomalij, ampak o teh zdaj ne bom govoril. Vzpostavljamo sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji že vsaj 30 let. 30 let ga ima Nemčija že vzpostavljenega s prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Prispevki za dolgotrajno oskrbo v večini evropskih držav, ki imajo to urejeno, znašajo od 1,7 do 3,5 %. Določene države imajo to zajeto v povišane procente plačila za socialne in zdravstvene storitve.

Ob teh famoznih navajanjih, vedno znova, kako je v Sloveniji obremenjeno delo. Bila je naročena raziskava, upam, da si jo boste poslanci opozicije prebrali, na spletni strani Državnega zbora je raziskava z naslovom Prispevki in davki na plače ter nekatere pravice za socialno varstvo. To je 165 strani raziskave, ki pokaže, da je tista študija OECD, ki nas prikazuje na sedmem mestu po davkih in prispevkih, narejena za samsko osebo brez otrok. Ko temu prištejemo otroka, dva, je slika popolnoma drugačna, je obremenitev Slovenije nekje 23 %. Treba je imeti tudi to, da s prispevki pridejo pravice, pred očmi takrat, ko se o tem pogovarjamo. Mi se pa zelo selektivno pogovarjamo. Ko govorimo o dvigu minimalne plače, je vedno cel kaos, kako se bo vse podrlo. Minimalno plačo smo hvala bogu dvignili. Višje plače pomenijo tudi plačevanje višjih prispevkov. Danes smo se tu pet, šest ur zatikali glede espejev in že dva dni nazaj tudi pri ustavnem sodniku, ampak espe je nek način izogibanja, kjer se pač manj plačuje v pokojninski sistem, v sisteme za socialnozdravstveno varstvo, kjer namesto 11 %, koliko predstavljajo deleža v delovno aktivnem prebivalstvu, plačajo manj kot 5 %. Seveda tu potem plačujemo stvari iz proračunov.

Vaš predlog zakona predvideva ukinitev prispevka. Po eni strani govorite, da je treba izvajanje zakona, uveljavljanje prispevka in vzpostavljanje dolgotrajne oskrbe ustaviti, v isti sapi govorite, da smo prepočasni, da v dveh letih nismo naredili dovolj, da bi bilo potrebno to hitreje narediti. 20 let se v tej državi že intenzivno dogovarja dolgotrajna oskrba. Študije so se izvedle na fakultetah, na Inštitutu Antona Trstenjaka, vsepovsod, že 15, 20 let nazaj, in govorijo isto, kar govorimo zdaj. Naslavljamo urejanje tega področja, da te potrebe zagotovimo. Enostavno je zelo težko poslušati razprave o tem, kaj vse nismo naredili in koliko so visoke pokojnine. V vseh treh vaših vladah je delovala stranka upokojencev, ki je bila v devetih vladah in je 20 let nazaj obljubljala tisoč evrov pokojnine, njen predsednik. Pa se dajte vprašati. Ali ste to realizirali? Ne, niste. Enostavno je en kup stvari, ki niso bile izvedene v teh letih, mi se jih pa res trudimo popravljati, naletimo na take kritike.

Težava plač in uhajanja kadrov. Iz leta 2008 do 2012, ko se je pojavil ta famozni ZUJF, smo v Sloveniji priča kar masovnemu odhodu kadrov iz javnega sektorja v zasebnega ali pa celo v tujino. S katerih področij? Zdravstvo, socialna oskrba, izobraževanje, največ s teh področij. S teh področij, kjer bomo človeka najbolj uporabljali tudi v prihodnje, ne glede na to, da prihajajo roboti in umetna inteligenca in ne vem kakšne oblike tehnične pomoči za opravljanje dela, pri delu z ljudmi nam to ne bo dosti pomagalo. In tu smo zatajili kot družba, ker smo pač ves čas kregali zasebni in javni sektor, kar se dogaja še zdaj, in se prikazuje te ljudi kot neke zajedavce, po drugi strani se demotivira ljudi, mlade za te poklice. Mi smo pa sprejeli že sheme za to, da bi pridobili nove poklice, nove kadre v to, tudi investiranje se je naredilo v domove za starejše, drugače pa tudi štipendijski ukrepi, enostavno motivirati mlade tudi za te poklice.

To, da smo denar od vašega zakona, ki ni bil sploh zagotovljen za izvajanje dolgotrajne oskrbe, dali migrantom, je pa katastrofalna navedba, neko vzbujanje še enega vala nestrpnosti, ki smo jim priča. Itak vedno daste pri vsakem sprejemanju proračuna ves denar, tudi tistih nekaj deset tisoč evrov, ki je na nekih postavkah za integracijo migrantov in podobno, ki jih je v Sloveniji itak toliko, da jih lahko na prste preštejemo, potem vse drugam, na neke investicije in podobno. Enostavno so to pač populistični ukrepi, ki jim je težko ugovarjati.

Zagotovljena pokojnina 781,94, seveda bi bilo prav, da je višja, ampak ko mi govorimo o visokih pokojninah, se moramo zavedati, da pokojnina izhaja iz plačanih prispevkov. Po drugi strani ste proti temu, da se vplačuje višje prispevke in da bi bile tudi plače z minimalno in ostalimi višje. Tisti prispevek, ki se je pojavil prejšnji teden glede plačnega sistema, popravek plačnega sistema je res pri določenih prinesel manjše izplačilo, ker niso dobili izplačila za dodatno delo, povečan obseg dela, so pa vsem bili plačani višji prispevki in bodo iz tega naslova tudi kasneje pokojnine višje in ne bo potrebnih doplačil. Vsi ukrepi, ki jih sprejemamo, so kar kompleksni, večplastni in je zelo težko razpravljati na tak način, v točno določenem segmentu, to, kar je bilo tu navedeno.

Tudi to, da spet napadete NVO-je, to je zelo prikladno. Nevladne organizacije, to so tiste levuharske organizacije, ne vem kaj. Ja, poglejte si, lepo prosim, katere organizacije v tej državi dobijo največ sredstev iz proračuna. Z vsem spoštovanjem do Cerkve in cerkvenih organizacij, ki tudi opravljajo dobra dela, so prav pri vrhu in dobivajo po 10, 12 in več milijonov letno. Seveda pa izvajajo tudi oni ukrepe, storitve s področja sociale in zdravstva, prostovoljnega dela. Prostovoljci, ki jih tako zelo omenjate, tej državi doprinesejo v BDP vsako leto prek sto tisoč evrov, preračunano v opravljena prostovoljska dela, ki jih opravijo. Veliko teh prostovoljcev je iz Karitasa, Rdečega križa, Slovenske filantropije in seveda iz potem celotnega sistema civilne zaščite in vsega ostalega navzdol. Zaradi nekaj organizacij, ki so vam v jetrih, ni prav, da vse skupaj mečete v isti koš in posplošujete.

Glede pokojnin, imamo pokojnine, ki so še nižje od zajamčene. Tudi te stvari, ali smo jih v preteklosti naslovili, ali znamo te stvari reševati? Ja, za take primere imamo ukrepe socialne države. Maksimalna višina cene storitve je bila večkrat omenjena in se spet izpodbija ta dosežek. To je dosežek, ki ga ne gre zanemariti. Cene storitev so zelo visoke. In še to, da gremo v smeri neke deinstitucionalizacije, ne da bomo kot, ne vem, Nizozemska ali pa katera druga država, ki ima več kot 10 % prebivalstva v negovalnih bolnišnicah, v domovih za starejše, na tak način si sigurno ne predstavljamo starosti. Seveda, domove bomo potrebovali, v vsakem primeru ni možno oskrbovati človeka doma, ampak take stvari je potrebno zagotavljati, zato se uvaja ta prispevek. Ta prispevek je bil itak uveden, samo veljavnost je sedaj sporna. Zdaj po dveh letih priti s tem, kaj smo naredili, pa hkrati še nabijati prispevek za zdravstveno zavarovanje, tisti prispevek je bil, plačevali smo ga vsi, je že kolegica povedala. Mi smo ljudem v tem času prihranili 315 evrov. Vsak mesec dodatnih 15 evrov prihranimo s tem, ker je univerzalen, ker ni povišan na 50 evrov. Če bi ga pa naredili mogoče še na procent, bi bil pa še bolj ugoden za tiste, ki imajo manj. O tem se bomo verjetno še v prihodnje pogovarjali.

Glede samega vašega predloga, saj tisti del, da lahko funkcijo oskrbovalca družinskega člana opravljajo ljudje, ki so že upokojeni, mislim, da ima Vlada v njenem predlogu že v mislih. Vedno pa pridete s temi vašimi zakoni zelo taktično, tik preden Vlada da svoj zakon v obravnavo, vi kak mesec dni prej ali pa včasih par dni prej daste svoj predlog. Seveda daste bolj velikodušnega in bolj ugodnega za državo in za državljane, o virih pa se ne pogovarjamo. Jaz mislim, da resna razprava o tem, kako bomo mi na dolgi rok zagotavljali vzdržnost tega sistema, šele pride. 150 tisoč imamo tujih delavcev, država se intenzivno pogovarja na državni ravni, tudi s Filipini, ki so v medijih povsod zdaj zelo aktualni, zaradi agencij, ki delavce privabljajo k nam. Tudi tu imamo velike izzive. Pa potem, ko sprejemamo zakonodajo na področju tujcev, ste spet proti. Enostavno imamo težave, mi bomo pa morali zagotoviti kadre, hočeš ali nočeš bodo ti kadri prihajali tudi iz tujine. Seveda pa primerljivo z ostalimi evropskimi državami je prav, da dolgotrajno oskrbo zaženemo čim prej in v čim večjem obsegu.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Ja, kolega Černač, zagledala sem vas. Izvolite repliko.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Jaz vem, da mene vedno opazite, predsednica, jaz tudi vas.

Poslanec Krajnc pravi, da želimo s tem zakonom ustaviti uveljavljanje dolgotrajne oskrbe. To ne drži. Jaz sem večkrat poudaril, da, nasprotno, mi kritiziramo, da se ukrepi iz dolgotrajne oskrbe uveljavljajo prepočasi, da ste jih v nasprotju s tem, kar so ljudje odločili, zamaknili ne za leto dni, ampak za dve oziroma tri leta. Da ste s tem na stotine tistih, ki so v domovih za upokojence, v zadnjih dveh letih prikrajšali za tisoč evrov, ker tega zmanjšanega stroška niso prejeli, ki bi ga prejeli, če bi prejšnji zakon ostal v veljavi in bi začel veljati s 1. januarjem 2023.

Rekli ste, da manipuliramo s tem, da ste prerazporedili sredstva, ki so bila zagotovljena za izvajanje prejšnjega zakona iz leta 2021 za dolgotrajno oskrbo na oskrbo migrantov. Jaz imam tukaj vašo spremembo proračuna za leto 2023, z 8 milijonov 900 tisoč za oskrbo migrantov ste sredstva povečali na 60 milijonov 900 tisoč, iz te postavke, o kateri sem govoril. To so pač groba bruta dejstva. In še nekaj, zakaj je bilo predvideno, da se v zakonu iz leta 2021 v prvem obdobju izvajanja zakona sredstva zagotovijo iz obstoječih finančnih virov z odstotkom prenosa iz zdravstvene in pokojninske blagajne. Zaradi tega, ker pokojninska blagajna zagotavlja prek 100 milijonov evrov sredstev letno za dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga po uveljavitvi tega zakona o dolgotrajni oskrbi ne bo več, ker bo ta zakon odpravil ta dodatek, ker ima druge mehanizme in so to ta sredstva, ki so za ta mehanizem že bila zagotovljena in bi jih lahko brez težav uporabljali tako v preteklosti kot v letošnjem letu in v naslednjem.

Glede NVO-jev. Tukaj tudi moram reči, da ne razumete, kaj sem želel povedati. Jaz sem izrecno povedal, da je v istem obdobju, kot je ministrstvo, ki je zadolženo za oskrbo starejših, predlagalo nek zakon, v katerem je bilo 9 milijonov 400 za pomoč, da bi okrepili plačilo ljudem, ki pomagajo v domovih za starejše, tudi prostovoljcem, vaš minister za javno upravo objavil razpis za 12,5 milijona ostanka sredstev, ki ga ljudje namenjajo iz dohodnine za taka in drugačna društva, ampak ne za take primere, pač pa za neke NGO-je, od katerih ni nobene dodane vrednosti. O tem sem govoril, da bi razumna vlada taka sredstva, ki so bila tam na voljo, preusmerila v plačilo prostovoljcem, ki pomagajo pri oskrbi starejših, kjer je ta pomoč krvavo potrebna, pa tega niste storili.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predstavnica predlagatelja.

Besedo ima državni sekretar dr. Luka Omladič.

Izvoli.

DR. LUKA OMLADIČ (državni sekretar MSP): Najlepša hvala.

Mislim, da je bila obsežna, mestoma poglobljena, mestoma manj poglobljena razprava. Kot rečeno, stališče Vlade je, da predlog skupine poslancev ni primeren za sprejetje.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Še predstavnica predlagatelja mag. Karmen Furman.

Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Meni je žal, da je koalicija današnjo razpravo zlorabila za zavajanje, manipuliranje, pa tudi deloma za laži, kako želimo v Poslanski skupini SDS zamakniti izvajanje dolgotrajne oskrbe. To je bilo danes dostikrat slišano z vaše strani in seveda je to dejanska laž. Opozarjamo na dejstvo, da boste ljudem pobrali denar, torej začeli pobirati prispevke, medtem ko pa oskrbe, takrat ko jo bodo potrebovali, velik delež njih ne bo prejel. Ne bodo je prejeli zaradi tega, ker nimamo kadrov, ki bi oskrbo izvajal. Jaz bi si želela vsaj to, če že nočete podpreti našega predloga zakonskih sprememb, da bi dobili danes s strani državnega sekretarja tukaj vsaj kakšen odgovor na to, od kod, kdaj, kje boste dobili kadre, namreč problem je velik. Povedala sem uvodoma, koliko kadra nam manjka, tako v domovih za starejše kakor za izvajanje oskrbe na domu. In danes nič o tem. Tiste vaše splošne, pavšalne navedbe, kako se vse rešuje, kako ste že nekaj rešili s tistim zakonom, ko ste potem potrebovali tri mesece, da ste pripravili en razpis, pa še takrat ni bil najbolj na mestu glede na čas, kdaj ste ga objavili, ker se je študijsko leto prej začelo, ampak na žalost, ja, tukaj moram reči, da očitno z izvajalci, ki so do sedaj izrazili tudi javne kritike, kako sistem ne funkcionira in se bojijo, da tudi ne bo funkcioniral, in se bojijo, da tudi ljudje ne bodo dobili oskrbe, bodo pa plačevali davek, te kritike so povsem na mestu.

Verjetno, glede na to, kar je bilo danes slišati, zakona seveda ne boste podprli, se bo pa po vsej verjetnosti potem meseca julija ponovila zgodba lanskega leta, ko so ljudje ostali brez pravice, ki je bila na papirju oziroma v zakonu sicer zapisana, ampak v resnici pa do nje niso prišli. Bojim se, da tudi tokrat pravočasne rešitve ne bo, kajti če pogledamo zakon, se niti matematično ne izide, ker imate v zakonu zapisano, da se vloge obravnavajo najprej en mesec pred začetkom, preden pride do uveljavitve pravic, kasneje pa se te vloge, postopki, ki trajajo, da pride do same pravice, v povprečju nekje od tri do štiri mesece, preden se vse naredi, od odločbe do načrta, podpisa pogodbe in tako dalje. Tako da že tukaj vidimo, da se bo zagotovo ponovila zgodba, kot je bila v prejšnjem letu, ko se je začela uveljavljati prva pravica in so ljudje več kot pol leta čakali za to, da bi to pravico dobili tudi priznano. Tokrat ne bo nič drugače in na ministrstvu to tudi dobro veste, ker ste dobili opozorila, ker ste dobili tudi s strani izvajalcev pobude, da bi zakon spremenili. To minister dobro ve, ker je tudi javno povedal, da se sicer strinja, da bi bilo treba nekaj narediti, ampak do danes niste naredili nič. Mesec marec bo mimo in dvomim, da boste karkoli rešili tudi do meseca julija, ampak pri prispevku pa vztrajate. Vztrajate kljub temu, da tako Socialna zbornica, predsednik Socialne zbornice, kot Skupnost socialnih zavodov Slovenije, centri za socialno delo, vsi vas opozarjajo, da se bojijo, da bo sistem klecnil, da ne bodo mogli izvajati pravic, vsaj ne v takem obsegu, kot so zapisane v zakonu, ampak vi očitno vztrajate pri svojem.

Kolegica je rekla, da je neodgovorno, če sprejmeš zakon in v njem nimaš zapisanih finančnih virov. Finančni viri so bili zapisani tudi v prejšnjem zakonu, ampak dobro, vi pač kot papige ponavljate eno in isto. Ampak veste, kaj je pa neodgovorno? Neodgovorno pa je to, da zapišeš v zakonski predlog, koliko finančnih virov bo prispeval državni proračun in koliko boste pobrali s prispevki ljudi, in potem vi v svojih proračunskih dokumentih teh finančnih virov ne zagotovite, vztrajate pa pri tem, da boste ljudem pobrali prispevek v takšni višini, kot je zapisano. To pa ja, ljudem pa boste pobrali ta denar, pa čeprav danes nismo slišali rešitev, na kakšen način bodo pa te storitve tudi dobili takrat, ko jih bodo potrebovali.

Žal še ena zgodba, ko opozicija pride s predlogom, predlaga spremembe, rešitve za dobrobit ljudi, koalicija vztraja seveda na svojem. Neumestno je tudi s strani kolega poslanca Krajnca, da pridemo s predlogom tik pred tem, preden je Vlada predlagala vsaj drugi del glede oskrbovalca družinskega člana. Ni res. Mi vas opozarjamo že leto dni, pa ni bilo nič storjenega. Ker smo poslušali samo obljube, realizacije pa ne, smo potem prišli tudi z zakonskim predlogom. Žal, tudi tokrat bodo ljudje na slabšem. Seveda ne verjamemo v te zgodbe, kako se bodo zadeve realizirale, ker brez kadra se zagotovo ne bodo, in to dobro veste.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora morda še kdo razpravljati. Vidim, da je interes, torej začenjam s prijavo.

Prijava poteka.

Na vrsti je poslanec Milan Jakopovič.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Nekaj stvari sem želel za konec nasloviti, ko se je govorilo o … Mogoče najprej, a veste, kolegica Furman, vi ste tudi govorili, da je 8 tisoč postelj praznih v DSO-jih, jih je pa dejansko 400. Saj sem že prej rekel, jaz bi se z veseljem pogovarjal, tudi zaupal, ampak tokrat sem nekako doživel neke manipulacije, da ne bi šel več na led.

Kar se tiče dopolnilnega zavarovanja, ki je bilo izpostavljeno. Jaz mislim, da je kolegica Sara Žibrat prav povedala. 95 % je bilo ljudi, ki ga je vplačevalo, čeprav se mu je reklo prostovoljno, zato ker na drugi strani, če ga nisi, nisi dobil oskrbe. Tisto, kar pa je zanimivo tukaj notri, meni je to zanimivo, da takrat, ko se je preneslo v obvezno, je bila že takrat napoved za podražitev, ne vem, za 10 evrov, danes, malce špekuliram, bi najbrž bila ta cena nad 50. To je 20 evrov dražje, 20 evrov smo upokojencem prišparali, če tako pogledam, kar pomeni, da je tukaj notri že ta 1 % polovica tega zneska, pa če delam ta izračun na povprečni pokojnini, za katero vemo, da je upokojenci ne prejemajo. Vsako stvar lahko zmanipulirate in obrnete proti vladi in jo označite za nesposobno, kar redno počnete.

V bistvu mogoče nadaljujem s plačami, ki jih tolikokrat omenjate. Ja, najbrž je problem prepoznan. Jaz sam si ne jemljem neke pravice, da bi se hvalil s plačno reformo, v smislu izboljšali smo plače, zato ker plače niso nikoli dobre, nikoli. Tisto, kar pa smo naredili, in to je tisto, kar pač jaz poudarjam, je to, da smo odpravili nesorazmerje. To je tisto bistveno, kar se mene tiče, zato ker smo v preteklosti imeli ta nesorazmerja razmetana po celem sistemu, zato ker se je naslavljalo posamezno in se je zdaj s to plačno reformo ta sorazmerja odpravilo. Mi smo imeli v istem plačnem razredu snažilko v osnovni šoli, hišnika in pomočnico kuharice, vsi so imeli osnovno plačo in na koncu meseca so dobili isto. Zdaj se je ta zadeva uredila. Ja, jaz se strinjam s tem, da je treba pogledati in najti družbeni konsenz, kaj nam te skupine pomenijo, katere skupine so pomembne za družbo. Jaz sem prepričan, da je socialno varstvo ena tistih skupin, ampak ja, treba je najti konsenz. Zakaj? Zato, ker če bom rekel, ta skupina mi je pomembna, bo prišel nekdo drug, ne, ta je pomembna. Zato pravim, da je potrebno pogledati, kaj se je zgodilo znotraj plačnega sistema, in nasloviti te probleme.

Kar se tiče tega, res je, prej je bil ta poseben vladni projekt, 150 evrov bruto, ki ga zdaj ni, zdaj se je pač s prvo tranšo dodelilo 100 evrov, z naslednjo se bo dodatnih 100 evrov, ampak jaz mislim, da znotraj tega, zadnjič sem gledal en prispevek na RTV, kjer se je malo pomešalo. Spet se je nekako primerjalo ta vladni projekt plus z dodatkom za povečan obseg dela in delovne uspešnosti. Ta dva sta še vedno, ta dva dodatka lahko vodstva zavodov še vedno podeljujejo, je pa treba pogledati, ja.

Pokojnine. Res je, ZPIZ-2 je uredil to razmerje, se strinjam. To je bila dobra stvar, ampak teh 8,8, za katero je šlo pol milijarde, bi lahko rekli, bomo zamrznili, ta vlada bi v tistem trenutku, ko vemo kakšen je bil, rekla, bomo zamrznili, bomo dali nižji in nekaj. Zato mogoče prihaja tukaj do tega, da se je vseeno podelilo v tistem polnem znesku. Če pa govorimo o pokojninah, veliko stvari je bilo povedanih o tem ZPIZ-2. Jaz prej nisem hotel iti v to smer, ko sem govoril o tem, da si upokojenci ne morejo privoščiti računa za DSO. Ja, mi smo imeli ZPIZ-2, ki je do neke mere sledil, ne vem, koliko poznate, direktivi 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk. Mi smo imeli pred tem ženske, ki so imele krajšo dobo in višji odmerni odstotek zaradi pač teh tradicionalnih naslavljanj. ZPIZ-2 je naredil to, da je moške postavil na 57 do neskončnosti, ženskam je pa nižal, in potem je obrnil to šele Šarec leta 2018, ki je ženskam na 63 ustavil in približal moške na 63, tam, kjer so zdaj. In to so vzroki … / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Še mag. Karmen Furman kot zadnja.

Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala.

Kolega Jakopovič, jaz bi si želela, da malce boljše drugič poslušate moje razprave in da ne zavajate s podatki, ki jih danes nisem tukaj omenila. Nisem nikoli rekla, da je praznih 8 tisoč postelj, nikoli, sem pa postavila poslansko vprašanje, če držijo navedbe enega izmed medijev, da je 8 tisoč postelj. Danes je bilo z naše strani rečeno, da glede na to, da manjka približno 340 delavcev, to je pa vir Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki ima to zapisano, da je praznih približno 2 tisoč postelj. Ampak tudi to so številke, ki bi vas morale skrbeti, pa ni bilo do danes nobenega odgovora, kako boste zadeve začeli popravljati, namreč čakalne dobe, 19 tisoč ljudi, več kot 19 tisoč, in nujno potrebnih za vstop v institucijo od 2 do 3 tisoč. A s tem pa ne boste operirali? Če vas lahko izzovem. To so zadeve, kjer vam poskušamo v opoziciji dopovedati, da imate že sedaj ljudi v čakalnih vrstah, ki ne dobijo oskrbe, pa jo potrebujejo, in sedaj bodo plačevali samo še davek, te oskrbe pa ne bodo prejeli. Na žalost bo še huje, vsaj na določenih področjih dolgotrajne oskrbe, kar se tiče pomoči na domu.

Neumnost je bila izrečena s strani enega izmed koalicijskih poslancev, da ste pa vi razbremenili lokalne skupnosti. Mislim, res neumnost, ker če bi poslanec poznal zakon, bi vedel, da ste jim še dodatno obesili še večjo odgovornost na tem področju, ker pomoč na domu, za katero so bile do sedaj pristojne občine, in pa dolgotrajna oskrba je bistvena razlika. Zdaj ste jim naložili še dolgotrajno oskrbo na domu. Tu je še hujši kadrovski manko kot v domovih za starejše. Seveda, od ministrstva danes ni nič, kako boste zadevo rešili, se pa zelo borite za to, da boste ljudem ta davek pa vendarle pobrali, to pa ja, to je pa očitno sedaj glavna prioriteta, da bodo ljudje plačevali, ampak da bi pa povedali, kako boste rešili že dokaj kaotično situacijo na področju izvajanja oskrbe, to pa ne, tega pa nismo nič slišali, kako boste zagotovili kader.

Da ne govorim o tem, da ste imeli v lanskem letu najnižjo raven zanimanja za zaposlitve v domovih za starejše. Najnižjo raven! Tako ste uspešni. Za delovno mesto bolničar negovalec je bilo uspešnih 9 %. In kdo bo potem oskrboval ljudi? Kdo? Je bil danes s strani predstavnika ministrstva tu kakšen odgovor, kakšna rešitev, kaj boste naredili? Nič, kajne. Vi ste seveda manipulirali z vsem drugim, malce zavajali, kakšen je predlog tega zakona, ampak dejstvo je, sistem se vam bo, če ne boste nekaj storili na področju kadra, pa mislim, da slabo kaže, sesul. Izvajalci vas javno opozarjajo, ampak vi vztrajate pri svojem, ker pač očitno, tako kot je že rekel kolega Černač, naredite tam kljukico, ampak sistem pa ne bo funkcioniral in ljudje ne bodo dobili oskrbe, ne bodo.

Kar pa se tiče pokojnin, glejte, jaz bi bila na vašem mestu zelo previdna s temi izjavami. Vaša koalicijska zaveza je bila, da boste dvignili zagotovljeno pokojnino nad 10 % nad pragom revščine, pa je pod vašo vlado zagotovljena pokojnina vedno nižja glede na prag tveganja revščine in v letošnjem letu celo 200 evrov pod pragom tveganja revščine. Toliko o tem, kako in kakšna pa je vaša skrb za upokojence.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Ni replike tokrat, na žalost, taka so pravila.

Zaključujem splošno razpravo.

O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri, 28. marca 2025, v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in tudi 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri.

Lep preostanek večera, se vidimo!

Hvala lepa. Pozdravljeni vsi poslanke in poslanci ter gostje in gosti. Najlepša hvala za vprašanje. Unescova dediščina je res ena naših najpomembnejših kulturnih dediščin v Sloveniji in jo zavezujejo tudi hkrati najvišje in najpomembnejše konvencije, tako seznam reprezentativne nesnovne dediščine, kot seveda tudi Unescove dediščine, med katerimi je pa seveda tudi Rudnik živega srebra v Idriji, Unescova dediščina v Ljubljani in pa prazgodovinska kolišča na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. In vse to spada tudi pod našo pristojnost z vidika spoštovanja dediščine, z vidika tudi ravnanja z dediščino in postavljanja standardov. So pa, kot ste tudi sam omenil, spadajo z vidika lastništva pod občine. In po Zakonu o javnem interesu za kulturo mi na Ministrstvu za kulturo seveda lahko z občinami sodelujemo in namenimo denarja izključno preko razpisov. Zdaj, ta denar, ki ste ga vi omenili, tega v proračunu ni bilo nikoli zagotovljenega. To je bila zgolj verjetno neka želja, kot je tudi naša želja v samem proračunu, pa za Unescovo dediščino ni bilo nikoli denarja. Je pa res, da se je v prejšnjem mandatu nacionalni program za kulturo sprejel brez široke razprave in zadaj je bila tista tabela, ki so jo naredili brez usklajevanj z resorji ali pa, da bi to imelo neke podlage znotraj proračuna za Ministrstvo za kulturo. Namreč, iz proračuna seveda ne bi tega nikoli odstranili.

Mi imamo zdaj akcijski načrt, ki je v zadnjih fazah, tudi usklajevanja z Ministrstvom za finance. Notri imamo različne projekte, tudi tiste, ki že imajo sredstva zagotovljena, bodisi iz integralnih, kohezijskih in drugih sredstev. Tista, ki jih načrtujemo. Zdaj, sam center za upravljanje z dediščino živega srebra je tudi nacionalna institucija, kot veste, ima 14 zaposlenih financiranih tudi iz proračuna Republike Slovenije, prav tako je program, tako da mislim, da država zelo zgledno skrbi za to dediščino, ampak za samo obnovo pa seveda obstaja cel kup razpisov, na katere se lahko prijavi občina Idrija, na katere se tudi je prijavila, kjer je eden izmed kriterijev tudi med točkovani bil, Unesco, tako kot so obmejne občine in drugi kriteriji, potem pa seveda konkurirajo z vsemi ostalimi občinami in na žalost na tistem razpisu, prejšnjem, ki ste ga omenili, je res bilo, moram reči, več kot 50 prijaviteljev. Se pravi različnih občin po celi Sloveniji in vse so imele izvrstne, izvrstne projekte, sredstva pa so zdaj žal omejena. In kolikor se spomnim, je žal nekako pristal na rezervni listi. Mi te projekte sedaj že zaključujemo. Sedaj imamo razpis za vzhodno kohezijsko regijo. Tudi v tej višini 16 milijonov, kamor žal seveda to ne spada. Mi nismo določili sami, da je to razpis samo za vzhodno kohezijsko regijo, to je bilo določeno že v prejšnji vladi, mi smo samo tukaj nadaljevali. Ne dvomim, da bo spet cel kup res dobrih projektov pripravljenih, kajti občine imajo te odlične projekte.

Zdaj, mi imamo različne mehanizme, na katere se tudi občine lahko prijavljajo. Razpisi so večji in manjše narave, imamo tudi razpis, ki je dvoleten, za obnovo dediščine, kamor se bo pač lahko prijavil. Strinjam se lahko z vami, seveda, kot ministrica za kulturo in kot vsi, ki nam / znak za konec razprave/ je mar za kulturno dediščino, da bi bilo odlično, da bi imeli določen fond sredstev namenjen zgolj Unescovi dediščini. Mi se vsakič borimo za čim večja sredstva za kulturo, ampak tega v Sloveniji ni bilo v nobenem mandatu še prav v proračunu zagotovljena, ampak gre enako kot za vse, za vse druge razpise, imajo pa dodatno točko.

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, spoštovana Vlada, predsednik Vlade, ministrice in ministri, gospe in gospodje!

Začenjam z nadaljevanjem 29. seje Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim.

Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z Vprašanji poslank in poslancev.

V okviru te točke bo danes na tri vprašanja poslank in poslanca opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob.

Zdaj prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Poslanska vprašanja bodo postavili: Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Eva Irgl iz Poslanske skupine Nepovezani poslanci, Jelka Godec iz Poslanske skupine SDS in Dušan Stojanovič iz Poslanske skupine Svoboda.

Besedo dajem kolegu Janezu Ciglerju Kralju.

Imate besedo, da postavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, predsednica.

Predsednik Vlade, ministri, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate, dober dan.

»Če človeka nočeš plačati, ne pričakuj, da bo opravljal delo, ki ga nihče drug namesto njega ne želi.« To so vaše besede, predsednik Vlade, s katerimi ste pravzaprav zelo veliko obljubljali. To so bile besede, s katerimi ste nekako višali pričakovanja številnih zaposlenih, ki so zaradi teh vaših besed in zaradi, bomo rekli, tudi napovedi vaše Vlade pričakovali izboljšanje plač, predvsem znatno izboljšanje plač najslabše plačanim javnim uslužbencem, tistim iz plačnega plačne skupine J. Pričakovali so dostojno plačilo za vse zaposlene, zagotovilo, da v javnem sektorju nihče več ne bo imel nižje plače od minimalne, ter večje in bolj pravično nagrajevanje tistih, ki delajo dobro in delajo več. Cilj teh sprememb plač v javnem sektorju, ki ste jih napovedovali in ki ste jih izvedli in so začele zdaj se tudi uporabljati v tem novem letu, naj bi bil tudi predvsem privabljanje mladih v sistem javnih uslužbencev. V dva sektorja, ki sta pa posebej prizadeta s pomanjkanjem kadrov in odlivom kadrov, torej v dolgotrajni oskrbi in v zdravstvu, še posebej v zdravstveni negi, pa naj bi privabili več novih sodelavcev na ta delovna mesta.

Kakšna pa je realnost? S plačami za januar in februar 2025 dejansko v resnici praktično skoraj nihče ni zadovoljen, razen vodstvenih delavcev. Največ so pridobili tožilci, sodniki, direktorji javnih zavodov, nekateri funkcionarji, predvsem tisti, ki so si že pred posegom v plačni sistem dobro, da ne rečem, uredili, zrihtali izhodišča. Kljub temu je povišanje plač tistih v nižjih delovnih mestih, torej plačna skupina J, policisti, učitelji, zaposleni v zdravstvu, predvsem v zdravstveni negi, v dolgotrajni oskrbi, nižje, nekateri pa so celo prejeli manj kot pred tem. Ti se počutijo izigrani in opeharjeni, predsednik Vlade. Nekateri so dobili zgolj 10 ali nekaj 10 evrov več, obljubljeno pa jim je bilo veliko povečanje plač. Nekateri pa so zaradi ukinjenih posebnih dodatkov dobili celo manj kot pri decembrski plači.

Zanima me:

Kdaj se boste opravičili tem najbolj opeharjenim?

Kdo in kdaj bo prevzel odgovornost za to šlamastiko … / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.

Najprej naj povem, da sem sicer na to vprašanje že odgovarjal, ko sem napovedoval, kaj se bo dogajalo oziroma kaj bo ključ plačne reforme. In z velikim veseljem danes pojasnim ponovno, kaj je bil ne samo namen, ampak kakšni so tudi rezultati. Na prvo mesto smo postavili skupino J, to so tisti najslabše plačani uslužbenci v javnem sektorju. Žal je njihovo število izrazito naraslo ravno v mandatu tiste vlade, v kateri je bil poslanec tudi minister. Ravno v tem mandatu se je to število najbolj povečalo in je pred plačno reformo doseglo že 32 tisoč ljudi. Od 188 tisoč zaposlenih v širši javni upravi jih je 32 tisoč imelo osnovno plačo, nižjo od minimalne. Kaj to pomeni? To pomeni, da je država dokladala do minimalne plače, oni so res prejeli izplačila v višini minimalne plače, ampak hkrati nobeno napredovanje ni štelo, noben dodatek ni štel na uspešnost, šteli so samo dodatki na izredne projekte, ki so bili začasni in ki so bili narejeni z enim samim namenom, da veljajo do plačne reforme. 32 tisoč ljudi je bilo obsojenih na životarjenje vseh 40 let delovne dobe pod minimalno plačo. Ne zaradi te vlade. Zaradi vseh prejšnjih. Najbolj izrazito v času prejšnje vlade, takrat se je število najbolj povišalo. Mi smo to odpravili s 1. januarjem letos. Niti en zaposlen v javnem sektorju ne prejema osnovne plače nižje od minimalne, kar pomeni, da se mu vsi dodatki prištevajo nad minimalno.

To, o čemer je bilo govora tudi v medijih, obstajajo nekateri primeri iz negovalnih centrov za starejše, kjer so imeli poseben vladni projekt, ki jim je omogočal, da so začasno dobivali dodatek zaradi tega, ker so bili pod minimalno plačo. Ta dodatek se je pri tej ozki skupini sedaj dejansko tudi izničil. Se pravi, njihovo napredovanje je približno enako, kot je bil dodatek, prvo napredovanje.

A vsi vemo, da plačna reforma ni samo 1. januar leta 2025, ampak da sledijo koraki. Vsi vemo, da so napovedane štiri uskladitve vse do leta 2027. Vsi vemo, da smo namenili v ta namen milijardo 400 in da ne moremo dati vse s 1. januarjem 2025. O tem je bilo dosti govora, s tem so se strinjali vsi sindikati, ki jih je 46. S tem so se strinjali in to so podpisali celo v sindikatu Fides, ker so razumeli, da je dvig plač, ki bo izdaten, za katerega bomo namenili milijardo 400, postopen. Prva tranša 1. januar 2025, druga tranša že oktobra letos. In z drugo tranšo bodo vsi, tudi ti redki delavci in delavke, ki so bili v medijih izpostavljeni, prejemali bistveno več, kot so prejemali pred izvedbo plačne reforme. Poudarjam pa še enkrat, njihova osnovna plača je že s 1. januarjem višja od te, ki so jo imeli prej. Res je pa, da so v različnih mesecih različna izplačila.

Ampak ne glede na to, plačna reforma se ne ukvarja s posameznikom, ukvarja se s sistemom. In sistem je tak, da nihče od zaposlenih nima osnovne plače nižje od minimalne. To je bil eden od glavnih ciljev, ni bil pa edini. Vsi ostali cilji, med katerimi je bil tudi ta, da se bo temeljito prenovilo variabilni sistem, se pravi sistem nagrajevanja uspešnosti, tudi ti so bili že zastavljeni, ti so zdaj še v izvajanju in jaz verjamem, da marsikje, ne samo v negovalnih domovih ali pa pri negovalnem osebju, ampak tudi drugje, se morajo vodilni z novim sistemom nagrajevanja in Ministrstvo za javno upravo še temeljito seznaniti. Jaz verjamem, da se bo do poletja točno ta del, se pravi, na kakšen način boljše nagrajevati tiste, ki so bolj predani, še izpilil in da bodo potem lahko tudi dejansko plačevani po predanosti, po rezultatih in bodo s tem tudi ustrezno motivirani. To je bil drugi del plačne reforme.

Ker vem, da se bo vprašanje nadaljevalo, bom z ostalima dvema ciljema nadaljeval kasneje.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala

Kolega poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala, predsednica.

Predsednik Vlade, saj sem si mislil, da ne odgovarjate meni, ker ste že napovedali, da boste govorili svoje zadeve naprej. Ampak glejte, to kar ste vi povedali o sistemu, sistem ne prejema plače, posameznice in posamezniki, ki delajo kot javni uslužbenci, oni prejemajo plačo. In njih zdaj ne zanima, kako vi to ocenjujete, da oni imajo sicer višjo plačo, ampak so dobili nižjo in tako naprej. Poglejte, nekaj konkretnih primerov, ki so bili razgaljeni v Tarči 13. marca in so pokazali to bedo v praksi tega posega v plačni sistem. V Domu starejših občanov Kočevje je kar pol zaposlenih prejelo nižjo plačo. Vodja kuhinje, mimogrede, ki jo je vaš minister tamle v živo obtožil, da manipulira, je pri izplačilu plače v februarju letos pričakovala vsaj 100 evrov višjo neto plačo, tako je bilo tudi obljubljeno in tako ste vi pumpali pričakovanja, prejela pa je z vsemi dodatki in s prehrano 60 evrov manj kot decembra 2024. Glejte, ljudi ne zanima, kaj se v kaj kategorizira, ampak jih zanima plačna lista in potem neto plačilo na transakcijski račun. Podobna slika je v domu starejših Bokalce v Ljubljani. Medicinske sestre v Zdravstvenem domu Kočevje so prejele med 10 in 30 evri višjo plačo, pričakovale so veliko več, obljubljeno je bilo veliko več. In tako naprej tudi nekateri učitelji.

Poglejte naslove: »Plačna reforma je eno samo razočaranje«, danes Sindikat delavcev v zdravstveni negi, »Univerze opozarjajo na likvidnostne težave zaradi plačne reforme«, danes vaš minister. Po tem, da ne govorim o vseh opozorilih s strani lokalnih skupnosti, da se bodo podražili vrtci, da bodo domovi starejših komaj zdržali do poletja, da se bo nega, oskrba starejših podražila. Ja, in vi še vedno obtožujete prejšnjo vlado. Zakaj je bilo več zaposlenih iz plačne skupine J? Zato ker smo zaposlovali bolničarje negovalce in tiste, ki pač so v tej plačni skupini. Vi pa opravite svoje delo ... / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Spoštovani poslanec, vi ste sami povedali ravnokar stvari, ki vas postavljajo v nek čuden položaj. Povedali ste, da univerza nima denarja za višje plače, povedali ste, da župani nimajo denarja za višje plače, hkrati govorite, da se plače niso zvišale. Jaz ne vem, kako vam to gre skupaj, ampak mogoče v vašem svetu gre.

Tisto, kar hočem povedati, pa je naslednje. Plačna reforma bo trajala skozi leta. Prvi obrok je bil 1. januar, da v prvem obroku nekateri zaradi dodatkov, ki so jih imeli prej, ki so bili začasne narave, niso dobili v celoti zneska nad tem, kar so imeli v decembru, ker je to nemogoče. Že z oktobrskim, drugim korakom zvišanja, poudarjam, z drugim, bodo vsi nad tem, kar so imeli prej, razen če niso imeli nekih izrednih prihodkov in v to se ne bom spuščal.

Plačna reforma se ne ukvarja z neto izplačili, se ukvarja z osnovno plačo.

In pozivam vse tiste zaposlene, ki se počutijo, da se jim je osnovna plača kakorkoli znižala ali pa da ni njihova osnovna plača danes nad minimalno, da se obrnejo neposredno na Ministrstvo za javno upravo, ker tam je ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja točno s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo, zato da se jih čim prej odpravi, zato da je osnovni cilj čim prej dosežen, najkasneje pa z oktobrom pri drugem izplačilu in drugem povišanju.

Vmes sem dostikrat tudi slišal navrženo, da je bilo poskrbljeno za funkcionarje. Jaz mislim, da je prav, tudi zaradi vseh vas, ki tu sedite, in tudi zaradi vseh vladnih funkcionarjev, da se zelo jasno in glasno pove, tako poslanke in poslanci kot tudi ministri in ministrice niso udeleženi pri dvigu plač v tem mandatu. Vsi vi in vsi mi smo se ravno zaradi tega, ker smo hoteli dati prednost najbolj šibkim, tistim, ki dejansko najbolj potrebujejo, svojim povišanjem odpovedali. In zato sem vam v resnici hvaležen, da ste prisluhnili pobudi Vlade in jo tudi podprli. In prav je tako. Prav je, da državljankam in državljanom pokažemo, da najprej mislimo na njih, šele potem mislimo na svoj materialni položaj oziroma svoje plače.

Verjamem, da bomo tudi naprej delovali na enak način, da bomo najprej mislili na najbolj šibke, najbolj ranljive, potem pa šele na vse ostale.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala, predsednica.

Ja, v skladu s Poslovnikom zahtevam, da Državni zbor odloča o tem, da se opravi razprava v zvezi s tem, lahko rečemo, zelo pomanjkljivim ali pa celo neodgovorom predsednika Vlade na moja vprašanja in predvsem na vprašanja vseh teh zaposlenih, ki so pač ostali razočarani in praznih rok in pravzaprav tudi na nek način oropani dostojanstva, ki se jim ga je obljubljalo. In zdaj je njihova realnost še bolj bedna kot prej in to izražajo vedno bolj glasno.

Predsednik Vlade se je odločil napasti mojo trditev in je rekel, da sem v nesoglasju sam s sabo, ko sem rekel, da so se neto plače znižale ali pa zelo malo povišale, medtem ko imajo javni zavodi vedno višje stroške za te plače. Ne, predsednik Vlade se moti, nisem v nesoglasju sam s sabo, kajti, kolegice in kolegi, zaradi tega je potrebno opraviti razpravo, celo predsednik Vlade ne razume, da se to zgodi, ko leva vlada, leve vlade, socialisti posegajo administrativno v plače in se od tega predvsem višajo prispevki in vse druge dajatve, s katerimi je plača preobremenjena. Torej bruto plače se višajo, pri netu se pa to ne pozna kaj, torej pri izplačilu prejemnikov plače se pa to kaj veliko ne pozna ali pa gre celo v drugo smer. In ker celo predsednik Vlade ne razume te razlike, da z administrativnim posegom v plačo predvsem pridobijo država, proračun in ostale blagajne, ne pa posameznik in posameznica, moramo opraviti to razpravo. Ta razprava je nujna.

Bo pa razprava še širša, zato ker smo v novi Sloveniji že zahtevali tudi izvedbo nujne seje glede dejanskih bednih posledic posega v ta plačni sistem. Na Odboru za notranjo politiko bomo to naredili in bomo še podrobneje razložili vsem vam, ki ne razumete te razlike med bruto in neto, kako se pravzaprav plače najbolj pravično zvišajo. Z našo dohodninsko reformo, ko smo zvišali splošno olajšavo, smo pravzaprav najbolj pravično omogočili rast neto plač vsem prejemnikom in prejemnicam ne samo v javnem sektorju, ampak tudi v zasebnem. In to je najbolj pravično, vi ste pa to šli takoj ustaviti in odpraviti.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Zdaj imam dva postopkovna predloga, prva je kolegica Avšič Bogovič.

Izvolite postopkovni predlog.

MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Ker smo ravno na začetku zastavljanja vprašanj, bi lepo prosila, moj postopkovni predlog je, da prosite današnje zastavljavce vprašanj, konkretno pa govorim o kolegu Cigler Kralju, da ostajamo pri temi. Namreč, najprej je očital predsedniku, da ni odgovarjal na vprašanja, potem mu je očital, da mu je predsednik očital njegovo nesoglasje s samim s sabo. A naj spomnim, da ste res v nesoglasju s samim sabo? Zelo dober plastičen primer je uporabil predsednik Vlade. Kričite, da nismo s plačno reformo dvignili plač, in kričite, da bodo šle cene na različnih področjih, ki so financirane v javnem sektorju, gor. Ampak v nesoglasju ste vi zdaj že kar lepo obdobje. V nesoglasju ste, ko se pogovarjamo o volilni zakonodaji. Najprej ste želeli volilno zakonodajo sprejemati, šli smo vam naproti, ker smo upoštevali 70 % volje ljudi na referendumu, prisluhnili vašemu predlogu, pa ni nam bil najbolj všeč, ampak dajmo nekaj narediti, to kar so ljudje želeli. Potem ste v nesoglasju s samim s sabo, ko prekoračujete pooblastila KNOVS, potem ste pa užaljeni, ker se policija loti preiskave tega dejanja in je to seveda velik napad na vas. Po drugi strani pa predsednik ne odgovarja na vprašanje, to mu vi očitate, po drugi strani ste pa vi v tretji reakciji govorili o vsem drugem, samo ne o konkretnem vprašanju. Tako da jaz bi res prosila, dajmo se držati teme, dajmo se držati tistega, kar ste vprašali, in pri tem ostanimo. Ste pa res zelo v nesoglasju s samim sabo v zadnjem obdobju.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovana kolegica, postopkovni predlog je predlog, ki se tiče uporabe Poslovnika.

Bom pa v zvezi s celotno debato povedala to, kar se mi zdi, da bom morala ponavljati vsako sejo pa velja seveda za vse nas, ki smo tukaj. Dezinformacije, to se pravi manipuliranje z informacijami, to, da se vpliva na javno mnenje, so zavržne / oglašanje iz dvorane/ in ja, tudi tukaj se dogajajo v tej dvorani, zato državljanke in državljane pač pozivam, da vsaj tisto, kar slišijo, dobro premislijo in naredijo svojo lastno preverbo, ker se to dogaja in na to bom opozarjala, vam zdaj povem, prav vsako sejo, zato da bodo državljanke in državljani sami premislili, sami preverili informacije, s katerimi se tukaj operira oziroma jih izpostavljamo.

Kolegica Žibrat, postopkovno in potem dam še kolegu Cigler Kralju, izvolite.

SARA ŽIBRAT (PS Svoboda): Najlepša hvala.

Jaz bi pa prosila, da opozorite kolega Cigler Kralja, da se obnaša spoštljivo do funkcije predsednika Vlade in naj ne predvideva, česa gospod Robert Golob ne razume ali razume. Mimogrede, naslavljate dr. Robert Goloba in jaz verjamem, da mu je marsikaj jasno, je pa žalostno, da vi kot bivši minister za delo ne razumete, kaj pomeni bruto in neto plača in kaj je pokojninska blagajna.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Prosim, da smo spoštljivi drug do drugega. Vseeno moram še enkrat povedati, kolega Cigler Kralj, vi ste na eni prejšnjih sej govorili o klovnih, celo mene ste to imenovali, tako da prosim tudi … / oglašanje iz dvorane/ Ja ne vem, tako sem razumela, da je letelo name, tako da vi tudi boste pazili, kajne, kako se obnašamo.

Izvolite, kolega Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa.

Predsednica, ker je to prešlo vse meje, vas obveščam, mi ne bomo vam dajali v avtorizacijo naših poslanskih vprašanj. Jaz mislim, da predsednik Vlade mora biti pripravljen in sposoben odgovoriti na katerokoli vprašanje in mi ga vnaprej napovemo, ne bomo vam pa dali v avtorizacijo. In ob tem, da se je taka nervoza in živčnost tule odprla, vas obveščam, da vas ne bomo več motili, mi bomo zdaj šli, nekateri kolegi so že šli, pa boste sami lahko lepo velika srečna družina, zato ker je to preseglo že vse meje.

/ odhajanje poslancev iz dvorane/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala, ste napovedali zdaj obstrukcijo, prav, v redu.

Mi pa gremo naprej. Naslednja … / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, sem, aha, okej, dobro, potem gremo zdaj naprej, in sicer besedo ima kolegica Eva Irgl, ki bo zastavila vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Pa še to moram povedati, da bomo o predlogu kolega Cigler Kralja odločali danes v okviru glasovanj, o predlogu, ki ga je podal pred postavitvijo postopkovnih.

Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani predsednik Vlade!

Situacija v zdravstvenem sistemu je zaskrbljujoča, ni od danes, je pa v zadnjem času močno eskalirala. Stroka opozarja na preobremenjenost, opozarja na slabe delovne pogoje, na prenizko plačilo, zlasti na podpornih delovnih mestih v zdravstvenem sistemu. Največji problem pa je seveda pomanjkanje zdravstvenega kadra, že včeraj smo o tem govorili pri Zakonu o zdravstveni dejavnosti. Velik problem so dodatni odhodi zdravnikov, kar se še napoveduje, če bo sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti.

V zdravstvenem domu Tolmin so pred kratkim trije od štirih zdravnikov dali odpoved. To za prebivalce Posočja, to oba veva, pomeni zelo alarmantno situacijo, ki bi jo bilo potrebno rešiti takoj. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin je zaradi te situacije povedal, da en sam zdravnik ne more skrbeti za paciente štirih ambulant, saj bi izgorel od preobremenitve. Ista situacija, spoštovani predsednik Vlade, je tudi v Zdravstvenem domu Lenart. Prav preobremenitve pa vodijo v odhode, v bolniške odsotnosti, kar seveda probleme v zdravstvu še poglablja. Medicinske sestre zaradi slabih razmer zapuščajo UKC Ljubljana. Veste, kaj je povedal vodja oddelka za hematologijo. Opozarja, da jih bo potrebno primerno plačati, sicer bodo morali oddelek zapreti. Odhodi zdravstvenega kadra imajo torej resne posledice za vse prebivalce Slovenije. V Idriji je skoraj 2 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, 2 tisoč 500 otrok samo v Ljubljani ostaja brez pediatra, veste, kaj se dogaja v šempetrski bolnišnici, odhajajo kirurgi, odhajajo radiologi.

Zanima me:

Kakšni so načrti za reševanje teh in podobnih situacij po Sloveniji?

Veste, da če nimamo dostopa do družinskega zdravnika ali pa pediatra, potem ostanemo brez osnovnega prvega stika z zdravstvom. To je vsem jasno in to ima posledice še posebej na starejših, na otrocih, na kroničnih bolnikih. Glede na vse povedano, spoštovani predsednik Vlade, verjamem, da ste seznanjeni s situacijo in veste, da zdravniki dejansko odhajajo iz sistema, očitno tudi medicinske sestre. S tem ste seznanjeni.

Zanima me tudi:

Ali imate pripravljen načrt, kako bo potekalo delo brez teh zdravnikov in medicinskega osebja v prihodnosti?

Prav pred dvema tednoma sem to vprašanje postavila ministrici za zdravje, pa nisem dobila odgovora, zato se tokrat obračam na vas.

Zanima me torej:

Kako nameravate preprečiti nadaljnje odhode zdravnikov in zagotoviti, da ljudje ne bodo ostali brez osnovne zdravstvene oskrbe?

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.

Zdravstvo je in bo prva prioriteta te vlade. Ampak prva prioriteta te vlade je, da javni zdravstveni sistem okrepimo. Zato so vsi ukrepi, ne samo tisti, ki so vezani na plače, vsi ukrepi usmerjeni v to, kako okrepiti javni zdravstveni sistem. Zakaj sploh smo v situaciji, da ga je treba krepiti? Zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo z dvojnim delom, ki je unikum, nikjer na svetu ga ni? Zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo s tem, ali bodo pogodbeni sodelavci nekega zdravstvenega doma želeli delati v optimiziranem davčnem režimu ali pa ne bodo? Zato ker imamo na področju zdravstva zaradi neaktivnosti v preteklih desetletjih žal divji zahod. V ta divji zahod smo se vlada in tudi parlament odločili poseči odločno, tako, da potegnemo črto, črto med tem, kar je javno, in črto med tem, kar je zasebno. Normalno je, da je marsikdo – pa žal so ti najbolj glasni, čeprav so v veliki manjšini – zaradi tega prizadet. Tako kot je marsikdo bil prizadet, ko je šel stavkat, pa ni dosegel svojega. Pa vendar rezultati – o tem bom kasneje, vem, da bo še eno vprašanje, še govoril – v resnici kažejo na to, da se stanje v javnem zdravstvenem sistemu izboljšuje, kljub vsem prikazanim posamičnim zgodbam. Zakaj? Zato ker v javnem zdravstvenem sistemu dela medicinsko osebje, negovalno osebje in zdravnice in zdravniki, ki so predani svojemu delu in ki v tem delu vidijo svoje poslanstvo in ki za razliko od nekaterih redkih kolegov danes skrbijo predvsem za pacienta, in skrbi jih tudi za to, na kakšen način naj se javni zdravstveni sistem okrepi, da bodo v bodoče pogoji za delo še boljši.

Konkretni podatki, kaj je ta vlada naredila, da bi bilo zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu več. Povišali smo število vpisnih mest. Seveda, študij, vsi vemo, traja, ampak smo jih povišali na obeh univerzah. Z Univerzo na Primorskem smo dosegli dogovor in sporazum, da se bo v okviru zdravstvene fakultete odprl nov program medicine z dodatnimi stotimi vpisnimi delovnimi mesti. Ja, tudi to bo trajalo, preden bodo doštudirali, seveda, ampak treba je razmišljati tako dolgoročno kot tudi kratkoročno. Kaj smo naredili kratkoročno? Spremenili smo, in to radikalno, Zakon o tujcih. Način pridobivanja delovnega dovoljenja je danes v primerjavi z vsemi prejšnjimi vladami popolnoma drugačen. Prej je na primer direktor zdravstvenega doma, ki je edini zadolžen, da najde zdravnika, ki ga bo zaposlil v svojem zdravstvenem domu, na primer našel zdravnico v Makedoniji. Dogovoril se je, da bo prišla v Slovenijo, postopek je trajal in trajal. Trajal je postopek za pridobitev delovnega dovoljenja in zdravnica je morala čakati doma, da bo dobila delovno dovoljenje v Sloveniji. Čakala je mesece, čakala je več kot pol leta. V tem času se je zgodilo – kaj? Našla si je drugega delodajalca. Seveda ne v Makedoniji, našla si ga je v Avstriji, našla si ga je kjerkoli drugje, samo v Sloveniji ne. Zato je bil v Slovenijo priliv zdravnikov v obdobju od 2014, ne bom na nobeno vlado kazal, od 2014 do lanskega leta v povprečju 12. V povprečju je vsako leto prišlo k nam 12 zdravnikov in zdravnic iz tujine. Veste, koliko jih je prišlo v letu 2024? 58. In v letu 2025 se to nadaljuje. To je direkten rezultat dela te vlade in te koalicije! Ker je spremenila zakonodajo, ki se je prej nobena vlada ni lotila na način, da tisti zdravnik iz tujine, ki želi delati v Sloveniji in ki ga tu krvavo potrebujemo, danes v Slovenijo dejansko lahko pride.

S temi spremembami nadaljujemo, ker želimo – kaj? Olajšati dostop bolniku do zdravnika, ne pa ščititi zdravniškega ceha, ki se boji konkurence iz tujine. Mi smo to področje odprli ravno s tem namenom, da bo bolnik imel boljšo oskrbo. To je konkreten ukrep s konkretnimi številkami, in ne jamranje, in ne kazanje s prstom na druge, takrat ko ne opraviš svoje naloge. Točno se ve, za kaj je zadolžena vlada, točno se ve, za kaj so zadolženi predstojniki oddelkov in za kaj so zadolženi direktorji. Vsak naj opravi svoj del naloge in javni zdravstveni sistem bo znova tisto, kar je bil pred 30 leti – ponos Sloveniji.

PODPREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala še enkrat, predsednica Državnega zbora.

Spoštovani predsednik Vlade, mi moramo razvijati predvsem najprej svoje zdravnike in šele nato tuje. To bi bilo dobro, da vemo. Ljudje pa potrebujejo jasne odgovore, predvsem pa dejanja. Danes pa smo priča zlasti besednim frontam na različnih nivojih, namesto da bi z vaše strani sledil nek odkrit pogovor z zdravniki, da bi se videlo to sodelovanje med medicinskim osebjem in zdravstvenimi organizacijami.

Poleg odhodov zdravstvenega osebja, kot sem že prej omenila, pa se ta sektor sooča tudi s prenizkimi plačami, ko govorimo o srednjih medicinskih sestrah. Še posebej pa o tistih, ki so v podpornem delu v zdravstvenem sistemu, torej strežnice, kuharji in tako naprej. Mnogi opozarjajo, da je plačna reforma nejasna in nepravična. Imajo občutek, da se jih zanemarja. In da se odprava plačnih nesorazmerij v praksi ne uresničuje. Seveda, spoštovani predsednik Vlade, zaradi tega imamo še več napetosti in nezadovoljstva v zdravstvenem sistemu. Brez pravičnega plačila vi sami veste, da ni velike motivacije ali pa ni dovoljšne motivacije za delo, še posebej v tako zahtevnem in stresnem okolju, kot sta zdravstvo in socialno varstvo.

Zato, spoštovani predsednik Vlade, me zanima:

Kdaj nameravate popraviti te krivice, ki ogrožajo motivacijo in obstoj ključnega kadra v najbolj obremenjenih poklicih?

Mislim, da ste dolžni na to vprašanje odgovoriti vsem tistim, vsem tistim, ki nas danes gledajo. Poznamo po poročanju medijev primer kuharja v socialnovarstvenih zavodih, ki je dobil bistveno nižjo plačo za svoje delo, čeprav je bilo obljubljeno s plačno reformo, da bo to drugače. Tako da prosim, da še enkrat odgovorite na to vprašanje, pravzaprav za tiste, ki to potrebujejo, in je prav, da temu tudi prisluhnejo.

Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala.

Kot sem že prej povedal, ustanovljena je posebna delovna skupina, ki se ukvarja natančno s tem, ki pojasnjuje vsem deležnikom v javnem sektorju, na kakšen način naj uporabijo nova orodja pri nagrajevanju tistih zaposlenih, ki so najbolj predani, ki dosegajo najboljše rezultate. Plačna reforma je bila pogajanja dolgo časa, začela je veljati s 1. januarjem, veljala bo dolga leta. Časa za to, da se posamične primere preuči in ugotovi, ali jih je treba res popraviti ali ne, je dovolj. Ponovno pozivam vse, ne samo konkretnega gospoda, ki ga izpostavljate, vse, ki mislijo, da so dobili osnovno plačo nižjo kot pred uvedbo plačne reforme ali pa da je njihova osnovna plača pod minimalno plačo, da se takoj obrnejo na Ministrstvo za javno upravo. Ker do takih primerov ne sme priti.

Ne bom se ukvarjal s posamičnimi neto izplačili, ker ta niso odvisna od osnovne plače. Sistem, ki je vzpostavljen, mora biti pravičen za vse, ne samo za kuharja v eni panogi, ampak tudi za enako kvalificiranega kuharja na primer v šoli. Anomalije, ki smo jih poslušali leta in leta, so šle ravno v smer, da imamo isti poklic, ki se ne tretira enako, tretira se različno od tega, v katerem sektorju je zaposlen, na primer strežnik ali kuhar. Ta plačna reforma je v te anomalije – ni jih še v celoti odpravila – posegla in jih je zmanjšala. Imamo dovolj časa in oktobra bo naslednja tranša izplačil oziroma povišanja plač. Do takrat imamo več kot dovolj časa, da se vse anomalije odpravijo, če obstajajo. K temu nimam več kaj dodati.

Kar se pa tiče nagrajevanja. Tudi sam sem v dialogu z direktorji bolnišnic, tistimi, ki so izpostavili probleme nagrajevanja zdravstvenega osebja. Vidim, da je še marsikje nerazumevanje, ker načrtujejo nagrajevanje po obstoječih pravilnikih pred plačno reformo, kar je logično, te poznajo, z novimi pravilniki se še seznanjajo, nekateri bodo še sprejeti. In resno računam, da bo do poletja sistem nagrajevanja, nov sistem nagrajevanja, tak, ki bo tudi bolj pravičen in bolj motiviral zaposlene, tudi v celoti uveljavljen. Je pa to odvisno tudi od predstojnikov. Vsak predstojnik mora preveriti svoj sistem in se potem obrniti na ustrezno ministrstvo z namenom razčiščevanja, kakšen je najbolj ustrezen način po novi plačni reformi.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Želim, da ta državni zbor opravi v skladu s poslovniškimi določili razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moja vprašanja.

Glede plačne reforme, spoštovani predsednik Vlade, naj povem, da bi morali okrepiti variabilni del, torej nagrada za dobro delo, urediti nesorazmerja in najti rešitve v okviru plačnega sistema za deficitarne poklice. Dejstvo je, da nič od tega niste rešili, in to je potrebno povedati na glas, zato da ljudje vedo. Druga stvar, vemo tudi, da ste manipulirali s čakalnimi dobami oziroma vrstami. Nad to informacijo, moram reči, da sem kot dolgoletna poslanka bila šokirana. To se je včeraj potem tudi odvijalo v medijih oziroma mediji so o tem poročali.

Skratka, želim, da se opravi poglobljena razprava glede teh vprašanj. Govorimo namreč o eni najresnejših kriz v sodobnem slovenskem zdravstvu. Dejstvo je, da ljudje ostajajo brez osebnega zdravnika, otroci brez pediatra, slabi delovni pogoji so in poslanci stranke Demokrati. seveda menimo, da tako ne gre naprej, da je potrebno zaustaviti razpadanje zdravstvenega sistema, predvsem pa obnoviti zaupanje na različnih nivojih.

To je problematika, spoštovani predsednik Vlade, ki nikakor ne bi smela biti ideološko vprašanje, ampak bi morala biti vprašanje javnega dobrega. Okrepiti moramo na tem nivoju medčloveške odnose, že včeraj sem o tem govorila v razpravi, in vzpostaviti zdravo delovno okolje, kjer bodo zdravniki dobro sodelovali s pacienti in bolniki, kjer se jim bodo res lahko posvečali, ne pa da se posvečajo pretirani birokraciji, da se bodo v tem okolju vsi, ki delujejo znotraj in ki ga potrebujejo, počutili dobro in varno. Potrebujemo tudi ukrepe, ki bodo spodbujali in motivirali zaposlene v zdravstvu. Sami namreč to imenujejo kot poslanstvo, danes se pa včasih nekako odmikamo od tega prav zaradi tega, ker pogoji niso urejeni.

Spoštovani predsednik Vlade, menim, da bi vi, zdaj pa čisto človeško razlagam, morali odpreti iskren pogovor z zdravniki, glede na to, v kakšni situaciji smo, z zdravstveno stroko in z zdravstvenim osebjem. Predvsem pa tudi razmisliti o tem, ali ne bi še enkrat razmislili glede Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki probleme povečuje, ne pa jih manjša. Torej, jaz bi si želela, da bi šli v takojšnjo finančno kompenzacijo za zaposlene, ki so prejeli nižje plače. Upam, da boste to storili, govorimo o strežnicah, kuharjih, takojšnje pogovore s stroko o realnih pogojih dela. Bi si pa tudi želela, da spregovorimo v tej razpravi o digitalizaciji in razbremenitvi zdravnikov administracije, kajti potem bo delo bistveno boljše. Vam želim pa vse dobro v … / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: O vašem predlogu bo Državni zbor odločil danes v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegici Jelki Godec, ki bo zastavila vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Hvala.

Predsednik Vlade, pred nekaj dnevi, mislim da, ste imeli velik intervju na enem izmed spletnih portalov, in tam ste se dotaknili tudi področja zdravstva in skrajševanja čakalnih vrst oziroma čakalnih dob. Pohvalili ste se, da se v času te vlade čakalne vrste zelo skrajšujejo. Jaz bi prosila za bolj plastičen nazor, in sicer eno prezentacijo vašega izvajanja v intervjuju. Tole / pokaže zboru/ je čakalna vrsta pri enem specialistu, kjer čaka pač veliko pacientov, in vi ste dejali, da je do sedaj bila zadeva takšna, da so ljudje hodili k zdravniku lepo po vrsti in da se čakalne dobe oziroma čakalne vrste zaradi tega niso skrajševale. Torej, prišel je prvi pacient, potem drugi pacient, tretji se je odločil, da gre k zasebniku, da ne bo več čakal 200 dni ali pa eno leto, in takoj zatem je prišel pač tisti na vrsto, poklicali so takoj naslednjega, torej četrtega pacienta.

Ampak vi pravite, da se tako niso skrajšale čakalne vrste. Zato ste v času te vlade naredili drugačen sistem, in sicer takšen sistem, da danes ne pride četrti pacient na vrsto, če se tretji odloči, da pač ne bo več čakal, ampak tisti, ki je zadnji v vrsti. Po vašem, po novem poteka torej skrajševanje čakalnih vrst takole: prvi pacient, drugi pacient, tretji se odloči, da gre k zasebniku, ne pride na vrsto četrti, tako ste vi rekli, ampak tisti, ki je zadnji v vrsti. In dejali ste, da tako skrajševanje čakalnih vrst zelo močno vpliva na konkretnega bolnika in na skrajševanje čakalnih vrst. Verjamem, da to zelo močno vpliva na tistega zadnjega pacienta oziroma tistega, ki je preskočil vseh 200 ostalih pacientov. Me pa zanima, kaj to pomeni za Jožico iz Tajht na Planini, kaj je za njo bolje, kaj je bolje za bolnika, ki je zdaj rdeče obarvan, ki čaka v vrsti.

Potem ste tudi večkrat poudarili, da ste skrajševali čakalne vrste zelo dobro. Včeraj smo slišali od ene izmed vaših kolegic, da se čakalne vrste v času vaše vlade niso skrajšale po naravni poti, ampak administrativno. Bom samo en primer pokazala / pokaže zboru/. Imeli smo napotnico zelo hitro, kjer je bila čakalna doba dovoljena 14 dni, tisto, kar je bilo več, so bili nedopustno dolgo čakajoči. V avgustu ste sprejeli pravilnik, s katerim ste napotnico zelo hitro spremenili s 14 dni na 30 dni, in tisti, ki je čakal prej 25 dni, je bil nedopustno dolgo, danes več ni. In vi pravite, danes čakalne dobe super skrajšujemo.

Moje vprašanje, predsednik Vlade, še enkrat, je:

Kakšna je vaša razlaga stavka, da pride na vrsto tisti, ki je zadnji, in ne tisti, ki je naslednji v vrsti, kako je to boljše za Jožico iz Tajht?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa.

Jaz sem res vesel tega vprašanja. Zdaj si poskušajte vsi predstavljati popolnoma logično situacijo. Lepo je bila prikazana, zamolčan je bil samo en faktor. Ne samo, da pride na vrsto tisti, ki je zadaj, vsem ostalim se nič ne spremeni. Obdržijo svoje termine. Ne prenaročamo jih. Ne izgubljamo časa, ne obremenjujemo zdravstvenih delavcev s prenaročanjem in niti ljudje ne izgubljajo mogoče dopusta, ki so ga vzeli, ali pa bolniške, da pridejo na pregled, ampak vedo, kdaj imajo pregled. To se zgodi. Vi bi verjetno cel sistem obrnili na glavo, imeli bi še večjo zmedo, no, saj vemo tudi približno, zakaj. Seveda, ljudje bi čakali in čakali in čakali. Na ta način se doseže ravno obratno. Red ostane in ljudje so neizmerno zadovoljni. Jaz imam, pa ne pretiravam, več kot deset neposrednih pričevanj ljudi, ki jih ne poznam, ki so se obrnili name in so se mi zahvalili zaradi tega sistema, da ko so dobili prvi termin, je bil oddaljen šest mesecev, potem so pa prišli v roku enega meseca dejansko na vrsto. Jaz verjamem, da marsikdo v tej dvorani pozna še svoje primere, ki jih jaz ne poznam, enake. Jaz ne vem, kje imate problem s tem, da ljudje namesto, da čakajo šest mesecev, pridejo na vrsto hitreje. Vsi ostali pa pridejo v tistem roku, ki jim je bil tudi podan, za katerega so si rezervirali čas in na katerega je tudi zdravstveni sistem pripravljen. Tako preprosto je to.

Kar se tiče administrativnih posegov, vedno in tudi v intervjuju povem, skrajševanje čakalnih vrst merimo od septembra 2024 naprej. Namenoma nočemo zamegljevati dejstev s tem, da se je sistem spremenil, od avgusta oziroma septembra 2024 naprej je sistem enak. Nobenih administrativnih posegov, nobenih sprememb napotnic. V tem obdobju so se čakalne vrste na prvi pregled tam, kjer so tudi najbolj kritične, ker vsi vemo, da je najtežje vstopiti v sistem, ko si pa notri, pa izjemno dobro poskrbijo zate. Vsak bolnik, ki je bil kdaj v našem sistemu, to natančno ve, kako mučno je čakati, da prideš v javni zdravstveni dom ali pa v bolnišnico in kako dobro se počutiš, ko je enkrat notri, ko je enkrat v direktnem kontaktu s predanim medicinskim osebjem. Zato smo spremenili ta sistem čakalnih vrst, najbolj na prvem pregledu. V šestih mesecih, sedmih se je število zmanjšalo za 22 %. Ali bomo uspeli s tem trendom nadaljevati? Ne vem. Ali bomo na tem trdo delali? Zagotovo. In to ni administrativni poseg, ravno obratno. To je plod tega, da je cel sistem plačevanja SPP ali zdravstvenih storitev prilagojen temu, da so bolnišnice maksimalno motivirane in tudi finančno nagrajene, da izvajajo natančno tiste preglede, ki so najbolj ključni za skrajševanje čakalnih vrst. Tudi ta nov sistem je plod izključno te vlade.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Ja, čakalne vrste so od nekdaj, kako se spopadati z njimi, je pač odvisno, koliko si kreativen. Vi ste zelo kreativni, zelo, moram priznati. Ta kreativnost, ki se kaže kot administrativna kreativnost, je neverjetna. Torej, še enkrat, predsednik Vlade, jaz ne razumem, če stojim v vrsti, če čakam šest mesecev in se pred mano sprosti eno mesto, zakaj ne pokličete mene, ki čakam že šest mesecev? Anja Bah Žibert se je včeraj prijavila in ima čakalno dobo šest mesecev, ampak ker je zadnja v vrsti, bo prišla pred mano na vrsto. To je v redu? Tako vi razlagate to zadevo. Poleg tega pravite, da zasebniki ne skrajšujejo čakalnih vrst. Ta vijolični pacient, ki gre k zasebniku, kdo skrajšuje čakalno vrsto? Zasebnik, ki ga je vzel. In zdaj vi pravite, da je bolje, da pride tisti, ki je zadnji v vrsti. Predstavljajte si na smučišču, ko stojite lepo kot račke v vrstnem redu in prileti nekdo od zadaj, super zadovoljen je, vi ne. To ni skrajševanje čakalnih vrst.

Kar se pa tiče vaše kreativnosti, sem pa že povedala. Administrativno ste rešili zelo hitro, omejili ste pri določenih, kjer so bile zelo dolge čakalne dobe, kdaj je zdaj čakalna doba oziroma kdaj se čaka nad dopustno dolgo in spremenili ste tudi sledeče, če sem pod redno čakala in dobila datum 200 dni, sem bila vedno nad dopustno dolgo čakajoča, danes več nisem, sem šele takrat, ko mine 180 dni. To je administrativni ukrep, s katerim vi skrajšujete čakalne dobe, predsednik Vlade.

Zato še enkrat vprašanje:

Kako administrativni ukrepi, ki ste jih izvedli, vplivajo na nekoga, ki je v čakalni vrsti že šest mesecev ali eno leto?

To je vprašanje. Administrativno njega popolnoma nič ne prizadene oziroma še huje je za njega, zato, ker preskakujete čakalne vrste na takšen način, da tistega, ki je v zadnji vrsti, spustite naprej. Zakaj ne mene, ki čakam šest mesecev, njo, ki se je prijavila za mano, spustite naprej. To je vprašanje.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Mogoče je to vaja iz logike, ampak zaradi tega, ker vi, ki ste že šest mesecev v vrsti, imate še en dan, medtem ko ima vaša kolegica šest mesecev. In takrat, ko gre za nujne posege, je prav, da damo prednost tistim, ki bi čakali na nujni poseg šest mesecev in ne en dan. Ampak ne bom se šel zdaj logičnih tu, ker smo v parlamentu in se moramo ukvarjati s tem, kaj je dobro za ljudi. Meni je všeč, da ste potegnili čisto mimogrede očitno vašo bolečino, zakaj sploh imate to vprašanje, in to so zasebniki. Jaz ne vem, kako so zasebniki postali kar naenkrat del javnega zdravstvenega sistema, ki bi skrajševali čakalne vrste. Jaz bi si želel, da bi bilo tako, ampak nič nimam proti zasebnikom, ravno obratno. ZZDej, to je tisto, kar verjamem, da muči marsikoga na desni, pa še kje drugje, je točno zakon, ki bo zasebnikom v resnici omogočil, da se bodo lahko v celoti posvetili svojemu delu in se ne bodo več ukvarjali s tem, da bi en del časa bili v javnem sistemu, ampak bodo delali v zasebnem. Da se bodo pa tudi javni zdravstveni delavci lahko v celoti posvetili v svojem času v javnem zdravstvenem domu pacientu in jih ne preusmerjali v svoje zasebne ordinacije. To je namen zakona ZZDej in to je namen, zakaj vlečemo, ja, vi ste potegnili zasebnike v razpravo, tudi jaz vas nisem razumel, s katerim namenom, ampak hvala za to, da ste mi dali priložnost.

Se bom pa s tem odzval v resnici na to, kar je prej poslanka sama rekla, da naj se zaustavi ta zakon. Seveda se ta zakon ne bo zaustavil. Ta zakon bo sprejet in bo korenito spremenil razmere v javnem zdravstvenem sistemu. Spremenil jih bo tako, da ga bo okrepil. Ja, na začetku bodo vse zakonske sive cone, jaz jih bom tako imenoval, ne bom govoril, da je kaj hujšega, bodo pač odpravljene. Ja, marsikdo bo zaradi tega tudi materialno prikrajšan, govorim o zdravstvenem osebju, ampak mi to moramo izpeljati, če želimo ohraniti javni zdravstveni sistem. Mi moramo izpeljati novo zakonodajo in spoštovati obstoječo zakonodajo, pri tem, na kakšen način lahko mešamo javno in zasebno. Način, kot se meša danes, ne koristi prav nikomur, razen tistim, ki si s svojimi dobički gradijo milijonske vile in hkrati jamrajo, da so plačani slabše od snažilk.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

JELKA GODEC (PS SDS): Hvala.

Predsednik Vlade, moja bolečina niso zasebniki, včeraj sem čakala štiri ure na urgenci v javni bolnišnici, nisem šla k zasebniku. Ja. Torej, moja bolečina ni Zakon o zdravstveni dejavnosti, to bo vaša velika bolečina in sramota čez pol leta. To pa bo.

Kar se tiče zdravstvenega sistema in politike, politika mora zagotavljati pravičen zdravstveni sistem. To se danes pod vašo vlado ne dogaja. Ko govorite o teh zasebnikih in tako naprej, jaz sem samo rekla, da tam, kjer gre tisti, ki gre iz čakalne vrste, ker ne more več čakati v našem javnem zdravstvenem sistemu, ker ne pride na vrsto pol leta, leto dni, želi pa imeti obravnavo, ker želi kakovostno živeti, se odloči, da gre k zasebniku, če ima to možnost. V tem primeru je zasebnik tisti, ki je pač skrajšal čakalno vrsto, ker je enega ven potegnil, mogoče že desetega, pa potem dvanajstega, o tem govorim. Ne motijo me zasebniki, moti me javni zdravstveni zavodi, večinoma se zdravim v javnih zdravstvenih zavodih, zaradi mene nihče, noben zdravnik, nobena medicinska sestra ni prišla prej v službo ali je šla kasneje v službo, ko sem se jaz tam zdravila, predsednik Vlade, v javnem zdravstvenem domu oziroma javni zdravstveni bolnišnici.

Najbolje bi bilo, da je vaš odgovor takšen, če ima kdo probleme s čakanjem v javnem zdravstvenem domu, naj piše na Vlado, ker tam je delovna skupina, ki se ukvarja s skrajšanjem čakalnih dob in s humanitarnimi prijemi skrajšuje čakalne vrste in pošilja ljudi takrat, ko pač to potrebujejo, k zdravniku. To bi bilo najbolje, ker to je vaš odgovor. Predsednik Vlade, z zavajanjem ne samo vas, ki pravite, da ste skrajšali čakalne vrste po naravni poti, ampak ste jih skrajšali administrativno, ampak tudi zaradi zavajanja Ministrstva za zdravje, ker je potem tudi predstavnik ministrstva priznal, da so administrativno skrajšali vrste, v bistvu zavajate ljudi in jim lažete. Zanimivo, to ni prva laž, tudi laž, ki ste jo izrekli glede spremembe odmernega odstotka pri pokojnini, zaradi katere smo vložili interpelacijo. Kje je odgovor na to interpelacijo, predsednik Vlade? Rok je potekel. Danes bo 30 dni, 26. je bilo vloženo. 30 dni. Upam, da dobimo odgovor.

Predsednik Vlade, še enkrat, vaša velika bolečina bo sprejeti Zakon o zdravstveni dejavnosti. Včeraj sem vprašala ministrico, če bo odstopila, glede na to, da sta minister za finance in ministrica za zdravje opozorila vse poslance, tudi koalicijske, naj razmislijo o sprejetju tega zakona, ker bi lahko bil protiustaven, pa je bilo rečeno, da je to pritisk na ministrico. Ne, konkretno vprašanje.

Predsednik Vlade, zanima me:

Ali boste pozvali ministrico k odstopu, če koalicijski poslanci tega njenega pisma ne bodo upoštevali?

Prosim za razpravo o tem vprašanju, ker je primerno, da se razpravlja o administrativnih skrajševanjih čakalnih dob.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala. O vašem predlogu bomo odločali danes v okviru glasovanj.

Naj pa jaz še opozorim na nekaj, kar se v bistvu redno dogaja, pa ne opozarjam sproti, pa je prav, da zdaj opozorim, da smo na to pozorni, da ko podajamo postopkovne predloge, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru, Poslovnik izrecno določa, da se je treba osredotočiti samo na obrazložitev takega predloga, ne pa uporabiti tega predloga za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Vem, da je meja tanka, da je nedoločljiva, ampak poskušajmo se tega držati.

Zdaj dajem besedo kolegu Dušanu Stojanoviču.

Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, v zadnjem obdobju smo priča dejansko tektonskim spremembam v mednarodni skupnosti in mednarodnih odnosih. Razmere v svetu so postale geopolitično zelo kompleksne, s spremembo oblasti v Združenih državah Amerike se spreminjajo tudi čezatlantski odnosi. Evropa je na razpotju. Svet tudi danes ni več tak, kot smo ga bili vajeni še morda pred letom dni ali še manj, predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini, na približno 50 drugih lokacijah po svetu, kjer na dnevni ravni potekajo oboroženi spopadi. Vidimo, da mir, varnost in blaginja v Evropi niso več samoumevni in v naši neposredni soseščini prav tako. Jaz prihajam iz lokalnega okolja, kjer je mir vpisan v genom in statut mesta. Slovenj Gradec je že desetletja mesto glasnik miru Združenih narodov, zato sam osebno pogrešam več nekega narativa, javnega narativa o nujnosti in temeljni človekovi pravici do miru. Želel bi si manj strašenja z vojnami, četudi se te žal več ves čas civilizacije pač dogajajo in ponavljajo.

V zadnjem času se odvijajo poglobljene razprave tako v Sloveniji, kot tudi na ravni Evropske unije o pomenu odpornosti, varnosti in obrambe naše države, naše celine. Ti področji, torej odpornost in varnost, ki skupaj nudita tudi obrambo pred zaostrenimi geopolitičnimi, okoljskimi, ekonomskimi, vojaškimi grožnjami, je seveda v prihodnje potrebno nedvomno krepiti. Naše in moje želje in pričakovanja gredo predvsem v smeri krepitve odpornosti in varnosti v sisteme, kot so prehranska varnost, samooskrba, zdravstvo, kibernetska varnost, umetna inteligenca, napredne visoke tehnologije, civilna zaščita, gasilstvo ter odporna prometna in energetska infrastruktura, ne tudi v povečevanje oboroževanja za vsako ceno in še posebej ne na račun rezov v socialo, splošno javno blaginjo ali na račun razvojnih in kohezijskih sredstev. V povezavi s tem je vlada prejšnji teden na Brdu pri Kranju organizirala nacionalni posvet o krepitvi odpornosti Republike Slovenije. Istega dne je Evropska komisija predstavila nov krovni dokument na tem področju, belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe. Prejšnji teden je v Bruslju potekalo tudi zasedanje Evropskega sveta, včeraj pa še v Parizu neformalno srečanje voditeljev o miru in varnosti za Ukrajino, ki ste se jo tudi osebno udeležili in kjer je bila v ospredju prav razprava o vprašanju miru in varnosti Evrope ter nadaljnje pomoči Ukrajini.

Spoštovani predsednik Vlade, v zvezi s tem bi vas želel vprašati:

Kateri so bili ključni sklepi oziroma sporočila nacionalnega posveta Krepitev odpornosti Republike Slovenije in ostalih zasedanj, ki ste se jih udeležili?

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Zadnjih par desetletij smo živeli v iluziji, da vojne v Evropi, tudi vojne v naši neposredni soseščini ne bo. Ta iluzija je bila v zadnjih dveh letih žal bridko razbita, najprej z ruskim napadom na Ukrajino, potem pa tudi z izraelskim nasiljem nad Palestinci, tako na Zahodnem bregu, še posebej pa v Gazi. Pa bom samo dve besedi o situaciji v Gazi. Še danes kljub premirju vlada Benjamina Netanjahuja nediskriminatorno pobija civiliste tako v Gazi kot na Zahodnem bregu, ker tisti, ki so močni, si domišljajo, da jim je dopuščeno vse. Za njih človeško življenje ne šteje nič. Žal je to realnost, v kateri živimo, blizu nas, lahko pa se še približa. Balkan je vedno bil smodnik Evrope in tudi danes so razmere zelo napete. Meni je strašno žal, danes je moderno govoriti, ne bomo dali več za to, ne bomo dali več za varnost, ne bomo dali več za nič, moramo. Dolžni smo Slovenkam in Slovencem in vsem bodočim rodovom, da poskrbimo za varnost države in vseh prebivalk in prebivalcev, zato moramo okrepiti tako obrambo, varnost kot tudi odpornost.

Slovenija je posebna, in to nam priznavajo vsi v Evropi, da dajemo na prvo mesto delovanje v resnici najširše družbe v okviru našega sistema zaščite in reševanja, civilne zaščite, v katerega je vključeno največje možno število vseh prebivalk in prebivalcev. Odpornost, ki se je tako dobro izkazala in pokazala v primeru naravnih katastrof, kot so požari, kot so bile poplave, so Sloveniji velikanski ponos. Ta sistem moramo krepiti naprej in ta sistem je temelj, na katerem gradimo drugi steber, to je varnost državljanov, varnost pred kibernetskimi, internetnimi napadi, varnost pred migrantsko krizo, pred nelegalnimi prehodi meje kot tudi širšo varnost znotraj države. Obramba je samo končni korak. Vedno bom prisegal na to in vedno bom ponavljal – niti obramba, še manj pa varnost nista samo orožje. Delati moramo na tem, da kolektivni duh, ki ga imamo, za razliko od ostalih evropskih držav na tem področju, krepimo. S tem sporočilom vedno prihajam tudi v mednarodno skupnost, prihajam v Bruselj in tudi drugam.

Moramo pa se zavedati, žal, da brez lastne obrambe, tudi lastne varnosti, kot kaže primer Gaze in Zahodnega brega, ne more biti. Slovenija ne bo nikoli gradila sistemov, ki so ofenzivne narave, napadalne narave. Vsi naši napori bodo šli v smer, da ojačamo varnost in obrambo na svojem lastnem teritoriju. Nenazadnje je ravno to, naš upor najprej nacifašizmu, potem pa tudi jugoslovanski armadi, izhajal iz tega in širokega ljudskega odpora. Od tu je bila črpana tako naša varnost kot tudi naša obramba, na teh temeljih moramo graditi tudi našo vojsko za bodoče, ker samo na ta način bomo imeli tudi višjo varnost in odpornost.

Še dve besedi na to temo, pa bi potem mogoče v nadaljevanju šel na konkretno, kaj je bilo tudi včeraj oziroma kaj se dogaja na temo Ukrajine. Vlada pripravlja načrt, pripravlja resolucijo, posodobitev resolucije o obrambi, ta bo do konca meseca pripravljena, dana bo potem tudi v medresorsko obravnavo, javno obravnavo, in verjamem, da bo tudi v parlamentu, ne bo še v aprilu, se opravičujem, bo v maju v parlamentu. Namen pa je, da je ta resolucija ne samo obravnavana v parlamentu, ampak tudi potrjena pred junijskim zasedanjem vrha Nata. Ker na tem junijskem zasedanju vrha Nata mora Slovenija ostalim zaveznicam pokazati, na kakšen način bomo svoje mednarodne obveznosti izpolnjevali tako letos, prihodnje leto kot tudi v prihodnjih letih.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Glede na to, da ste govorili o človeških življenjih, bom samo omenila, eden naših poslancev se mudi, po poročanju medijev, v Izraelu pri gospodu Netanjahuju. Srčno upam, da je šel prižgat svečke na otroške grobove v Gazo. Poleg vsega drugega dela, ki ga ima.

Spoštovani poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

Hvala lepa tudi predsedniku Vlade za ta prvi del odgovora. Ja, sami ste omenili, da bi želeli spregovoriti še nekaj o napredku za mir. Naš cilj je seveda od prvega dne tega mandata opozarjati na poti, ki bi vodile k miru. Morda se v vsej Evropi dogaja na nek način diskrepanca med dojemanjem načina za dosego tega miru, končni cilj pa je vendarle, jaz mislim, prav vsem, mir v Ukrajini, v naši soseščini in seveda mir povsod tam, kjer so stvari eskalirale v zadnjem času. Tako da bi vas zdaj prosil, če ste se na to temo tudi kaj pogovarjali, da nas s tem seznanite.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Jaz mislim, da ne bom nič pretiraval, če bom rekel, da je mir vrhovno vodilo celotni koaliciji, ne samo vladi, ampak tudi koaliciji v parlamentu, in da so vsi naši koraki, v konkretnem primeru Ukrajine, usmerjeni ravno v to. Že v lanskem letu smo pod okriljem Združenih narodov naredili prve korake. Potem sem decembra napovedal po izvolitvi novega predsednika Združenih držav, da se nam najverjetneje ravno v spomladanskih mesecih odpira par mesecev široko okno, v katerem bodo pogovori o premirju in miru dobili svojo realno priložnost. To se je tudi zgodilo. Danes, ne glede na to, da obstajajo v Evropi zelo različni pogledi na to, potekajo pogovori v Savdski Arabiji, so nekoliko nenavadnega formata, ampak kljub temu potekajo in so že dali prve rezultate. To je najpomembnejše.

Slovenija in jaz ves čas od decembra dalje na vseh forumih, v vseh neposrednih pogovorih, tako z ukrajinsko stranjo kot tudi z ostalimi zaveznicami, ves čas zagovarjamo eno samo – čim prej premirje in čim prej trajni mir. O tem nisem govoril samo včeraj, o tem sem govoril na vseh srečanjih, ki smo jih imeli v zadnjih mesecih. Ja, na začetku sem bil med bolj osamljenimi, moram priznati, zato ker je bil mir nekaj, na kar se je gledalo z nezaupanjem, zaradi nezaupanja v rusko stran. Danes se to nezaupanje počasi odpravlja. Včeraj so tudi po mojem govoru oziroma intervenciji, vsi bili za to, da se pospeši tako vloga in angažma Evrope, posameznih držav, kot tudi dialog z Združenimi državami Amerike glede tega, kako priti čim hitreje do premirja v Ukrajini. Na tem srečanju je bil tudi predsednik Ukrajine in tudi sam je dal svojo zavezo vsem nam, da bo naredil vse, da pride čim prej do premirja in kasneje do miru. Slika, ki se marsikdaj kaže v javnosti, ni nujno, da je povsem realna, ampak to je v tem trenutku manj pomembno. Edino, kar je pomembno, je, da brezkompromisno in brez zaustavljanja nadaljujemo na poti do premirja in miru. Vsako sekundo in ne glede na to, kdo od ostalih je za in kdo je v tem trenutku še proti, da jih enega po enega spravimo na svojo stran, na stran miru.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Boste podali postopkovni predlog? Ne. Torej se predsedniku Vlade zahvaljujem za podane odgovore.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo z glasovanji o predlogih sklepov nadaljevali danes v okviru glasovanj.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA.

Predlog akta je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Lucijo Tacer. / nemir v dvorani/ Vas lepo prosim, če ste lahko mirni pri zapuščanju dvorane, da nadaljujemo. Hvala.

Za dopolnilno obrazložitev predloga akta zdaj dajem besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Luciji Tacer.

Izvolite.

/ nemir v dvorani/ Hvala vam, ker se boste pogovarjali zunaj. Prosim. Me ne slišijo?

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, predsednica, za besedo.

Pred vami je predlog za uvedbo preferenčnega glasu …

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Samo trenutek. Ali se lahko prosim pogovorite zunaj pred dvorano vsi, ki zapuščate dvorano? Hvala.

Kar nadaljujte, izvolite.

Nadaljevanje LUCIJA TACER (PS Svoboda): Predsednica, bom dobila čas nazaj?

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Ja, boste.

Nadaljevanje LUCIJA TACER (PS Svoboda): Pred vami je predlog za uvedbo preferenčnega glasu. Državni zbor sestavlja 90 poslancev in poslank, ki se volijo s splošnimi, enakimi, neposrednimi in tajnimi volitvami, torej v skladu z načeli mednarodnih demokratičnih volitev. Volilni sistem, po katerem se volijo, skladno z določbo 80. člena Ustave določa zakon, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev, torej ne samo s podporo koalicije. Ustava v prvotnem besedilu 80. člena ni določala volilnega sistema, ampak samo sestavo Državnega zbora, način glasovanja na volitvah poslancev in volitve poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti. Septembra 1992 je bil na tej podlagi sprejet prvi zakon o volitvah v Državni zbor. Na podlagi slednjega so bile izvedene prve volitve v državni zbor 6. decembra 1992. Leta 2000 pa je bil 80. člen Ustave spremenjen, dodan je bil peti odstavek, ki določa proporcionalni volilni sistem za volitve v Državni zbor. Tak sistem je sicer v nekoliko drugačni obliki veljal že pred tem, vendar je bil določen, kot že omenjeno, samo v zakonu iz leta 1992. Novi peti odstavek 80. člena Ustave je torej vzpostavil konstitucionalizacijo volilnega sistema. Ta je določen kot proporcionalni, pri čemer mora biti zagotovljen odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih sedežev posameznim kandidatom. Ustavna sprememba je tudi dvignila volilni prag od prejšnjih treh poslanskih mandatov na prejete 4 % glasov volivcev, ukinjena je bila nacionalna lista.

Do leta 2000 je bila torej ureditev volilnega sistema v celoti v zakonski ureditvi oziroma politični odločitvi Državnega zbora, zato so se leta 1996 pred volitvami v Državni zbor začeli pojavljati predlogi za spremembo volilnega sistema. SDSS oziroma današnja SDS je zbrala podpise za predhodni zakonodajni referendum za zakon, ki je predvideval dvokrožni večinski volilni sistem. Za tem je Državni svet vložil predlog z mešanim volilnim sistemom, poslanci Državnega zbora pa predlog s proporcionalnim volilnim sistemom z obveznim preferenčnim glasom in eno volilno enoto. Izveden je bil nasploh prvi referendum v Republiki Sloveniji, na katerem se je glasovalo o vseh treh predlogih za spremembo volilnega sistema. Nobeden od predlogov ni dobil takratne zahtevane 50-odstotne večine. Udeležba je bila nizka, 38 %, najvišjo podporo pa je dobil predlog za večinski volilni sistem, in sicer zanj je glasovalo 44 % udeležencev oziroma 260 tisoč volivcev.

Na predlog predlagateljev referenduma oziroma SDSS je leta 1998 rezultate ponovno presojalo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da je na referendumu uspel predlog za uvedbo večinskega volilnega sistema. Pozvalo je Državni zbor, naj sprejme zakon, s katerim bo uredil volilni sistem v skladu z ugotovljenimi rezultati referenduma. Je pa jasno poudaril, da odločba, ki se nanaša na ugotovitev rezultata na referendumu, veže Državni zbor samo kot zakonodajalca, ne pa pri spreminjanju ustave, in tako stališče je potem zavzel tudi zavzel Svet Evrope, Beneška komisija pri njem. Državni zbor je dve leti po odločbi Ustavnega sodišča sprejel ustavni zakon, ki je konstitucionaliziral volilni sistem, kot smo rekli prej, proporcionalni volilni sistem. Verjetno zato, ker so poslanci že takrat predvidevali, vedeli, da je večinski volilni sistem vseeno bolj ranljiv za nedemokratične posege kot proporcionalni, to lahko vidimo tudi danes glede na dogajanja in smo tudi v preteklih letih v državah, ki so to uvedle. Uporaba takratnih sprememb je bila določena za čas, dokler ne pride do spremembe volilne zakonodaje. Od tiste spremembe je bil zakon večkrat spremenjen oziroma dopolnjen, kljub temu pa še vedno ostaja neizpolnjena zahteva po odločilnem vplivu na dodelitev mandatov kandidatov.

Ravno to smo kot koalicija obljubili volivkam in volivcem. Z začetkom mandata se je začelo delo v Kabinetu predsednika Vlade z anketo in posvetovanji s civilno družbo, poleti 2024 pa smo šli na referendum. Tam so volivci spremembo potrdili z več kot 70 %. Predsednik Vlade je sklical posvet z vodji poslanskih skupin. Največja opozicijska stranka volje ni želela uresničiti, ker je pa manjša opozicijska stranka izrazila interes, smo v postopek vložili kar njihov predlog. Ta je danes pred vami in upam, da ga boste potrdili.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog akta je kot matično delovno telo obravnavala Ustavna komisija.

Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku komisije Jožefu Horvatu.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!

Ustavna komisija je na 2. nujni seji 19. februarja letos obravnavala Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, UZ80-1, EPA 1919-IX, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano kolegico Lucijo Tacer.

Komisiji je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer Zahteva poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica za sklic nujne seje Ustavne komisije, Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona in Mnenje Vlade.

Ustavna komisija je Državnemu zboru pisno poročala, zato v nadaljevanju samo nekaj poudarkov.

Komisija je na podlagi 175. člena Poslovnika Državnega zbora najprej obravnavala predlog, da se začne postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije. Pri delu komisije so sodelovali predstavnica predlagatelja Lucija Tacer in predstavnik Vlade, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič.

Predstavnica predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi poudarila, da predlagana sprememba 80. člena Ustave Republike Slovenije sledi odločitvi volivk in volivcev, izraženi na posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor.

Predstavnik Vlade je poudaril, da je koalicijska pogodba zavezala koalicijske stranke k uvedbi bolj demokratičnega volilnega sistema, ki bo slonel na proporcionalnem volilnem sistemu z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, pa bo zagotovljen največji možni vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnic in predstavnikov.

Razprave ni bilo, torej člani in članice Ustavne komisije niso razpravljali, zato so člani komisije prešli na odločanje o predlogu, da se začne postopek za spremembo Ustave Republike Slovenije.

Komisija je na podlagi 175. člena Poslovnika Državnega zbora glasovala o naslednjem predlogu sklepa: Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da na podlagi Predloga poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z dne 16. 1. 2025 ter na podlagi drugega odstavka 168. člena Ustave sprejme naslednji sklep o začetku postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. Državni zbor Republike Slovenije sprejema Predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona z dne 16. 1. 2025, UZ80-1, EPA 1919-IX, in ga ni sprejela s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Navzočih je bilo 16, za je glasovalo 10, 6 pa jih je bilo proti, kar pomeni, da je zmanjkal en glas.

Komisija predlaga Državnemu zboru, da po končani razpravi o Predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona glasuje o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor Republike Slovenije sprejema Predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona z dne 16. 1. 2025 in ga ne sprejme.

Najlepša hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade Juretu Trbiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo.

Izvolite.

JURE TRBIČ (državni sekretar MJU): Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni!

Sprememba volilnega sistema je med drugim tudi del koalicijske pogodbe. V njej smo se zavezali, da bomo zagotovili bolj demokratičen volilni sistem, in sicer na način, da se bo uvedel preferenčni glas. Tako na ta način zagotovimo največji možni vpliv državljank in državljanov, seveda na izbiro političnih predstavnic in predstavnikov. Vlada si že celoten mandat v okviru svojih pristojnosti prizadeva, da bi do dolgo pričakovane spremembe volilnega sistema in uveljavitve preferenčnega glasu tudi dejansko prišlo. V svojem prizadevanju za uveljavitev preferenčnega glasu je Vlada izvedla že številne aktivnosti, denimo že v letu 2023 izvedba spletne ankete Kaj vam je pomembno pri volitvah, nato je bil v oktobru 2023 izveden javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti glede spremembe volilnega sistema. Kot vemo, julija lani smo imeli v državi posvetovalni referendum, kjer so državljanke in državljani z visoko večino, dobrih 70 %, podprli možnost uvedbe preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Nenazadnje je posvetovalnemu referendumu sledil še posvet vseh parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade.

Takoj na začetku letošnjega leta, januarja, pa so poslanci in poslanke vložili predlog za začetek postopka za spremembo 80. člena Ustave. Ta ustavna sprememba namreč pomeni nujen predpogoj za sprejetje novele Zakona o volitvah v državni zbor, kar predstavlja tudi prilogo k predlogu za spremembo 80. člena Ustave in je seveda tudi del dokumentacije v ustavnorevizijskem postopku. Namreč, zahteva po personalizaciji v volilnem sistemu izhaja na nek način že iz petega odstavka 80. člena Ustave, gre za tako imenovan odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Skladno z volilno teorijo je personalizacijo mogoče uresničiti na različne načine, eden izmed teh načinov pa je preferenčni glas. Volilna teorija kot takšna pozna več pojavnih oblik tovrstnega glasu, lahko je relativni, absolutni, obvezni ali neobvezni. Vlada tako ugotavlja, da obstaja več možnih načinov zagotavljanja personalizacije v volilnem sistemu ob upoštevanju ustavnih zahtev – uvedba relativnega neobveznega preferenčnega glasu predstavlja enega izmed teh načinov, seveda pa je izbira med različnimi možnostmi načina personalizacije vprašanje, ki spada v polje proste presoje zakonodajalcev. Uvedba preferenčnega glasu ob upoštevanju tudi drugih načel volilnega prava, kot denimo načelo enakosti volilne pravice, lahko terja tudi spremembo nekaterih drugih elementov, ki so posredno vezani na sam volilni sistem.

Že omenjeni predlog novele Zakona o volitvah v državni zbor, kot rečeno, ki je priloga k predlogu za spremembo 80. člena Ustave, vsebuje razdelitev Republike Slovenije na novo na 18 volilnih enot, kjer bi se v vsaki izvolilo po pet poslank oziroma poslancev, tako da predlog novele na koncu predvideva 90 plus 2 poslanca, skupno 92, kar, se razume, zahteva spremembo prvega odstavka 80. člena Ustave in s tem povečanje z 90 na 92. Kot že omenjeno, to povečanje predstavlja nujen predpogoj za spremembo zakona in s tem uvedbo preferenčnega glasu.

Naj povzamem. Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslank in poslancev v Državni zbor in hkrati tudi predlagano spremembo 80. člena Ustave kot enega izmed možnih načinov uveljavitve takega glasu. Seveda, še enkrat povem, uveljavitev sprememb ustave je odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele zakona pa v domeni zakonodajalca. V obeh primerih, kot vemo, je potrebno vsaj 60 glasov.

Hvala za pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolegica Janja Sluga.

Izvolite.

JANJA SLUGA (PS Svoboda): V Republiki Sloveniji so volivke in volivci na referendumih dvakrat odločali o tem, na kakšen način naj se volijo poslanke in poslanci Državnega zbora, in sicer so to storili leta 1996 in leta 2024. Leta 1996 je bil prvič izveden referendum, na katerem so volivke in volivci odločali o treh predlogih za spremembo volilnega sistema. Glasovali so o večinskem sistemu, mešanem in proporcionalnem volilnem sistemu. Ob 38-odstotni volilni udeležbi je največ podpore dobil predlog za večinski volilni sistem, zanj je glasovalo 44 % oziroma 260 tisoč volivk in volivcev. Nobeden od omenjenih treh predlogov takrat ni dosegel kvoruma oziroma zahtevane 50-odstotne večine. Ustavno sodišče je kasneje, leta 1998, kljub temu razsodilo, da je na referendumu uspel predlog za uvedbo večinskega volilnega sistema. Ker se Državnemu zboru ni uspelo poenotiti o uvedbi večinskega volilnega sistema, je zaradi bližajočih se volitev leta 2000 spremenil 80. člen Ustave, v katerega je zapisal proporcionalni volilni sistem, pri čemer mora ta zagotoviti odločilni vpliv volivk in volivcev na dodelitev poslanskih sedežev posameznim kandidatkam in kandidatom, torej je v proporcionalni sistem pripeljal element večinskega. Vse od takrat, torej 25 let, Državni zbor še vedno ni izpolnil zahteve iz 80. člena Ustave po tem, da imajo volivke in volivci odločilen vpliv na dodelitev poslanskih mandatov.

V proporcionalnih volilnih sistemih predstavlja uvedba prednostnega oziroma preferenčnega glasu najpogostejši način uveljavljanja načela personalizacije volitev. S preferenčnim glasom lahko volivci odločijo o tem, katera kandidatka ali kandidat z liste kandidatov naj bo izvoljen. Osrednja značilnost preferenčnega glasu je, da že po svoji naravi omogoča odločilen vpliv volivk in volivcev na dodelitev mandatov kandidatkam in kandidatom. Ob upoštevanju značilnosti sedanjega veljavnega oziroma z 80. členom Ustave določenega volilnega sistema bi se za najprimernejšega lahko izkazal relativni neobvezni preferenčni glas. Takšen preferenčni glas daje volivkam in volivcem možnost glasovati za določenega kandidata z liste kandidatov, ki jo podpirajo. Volivka oziroma volivec ima torej v prvi vrsti možnost izbrati kateregakoli kandidata na listi kandidatov in glasovati zanj. S tem, ko določeni kandidatki oziroma kandidatu podeli preferenčni glas, se šteje, da je hkrati glasoval tudi za listo kandidatov, na kateri kandidatka oziroma kandidat kandidira. Hkrati pa ima tudi možnost, da odda glas zgolj za listo kandidatov, s čimer prav tako izrazi svojo voljo.

Rezultati volitev v Evropski parlament kažejo, da so volivke in volivci relativni neobvezni preferenčni glas sprejeli, da ga razumejo ter da ga tudi uporabljajo. Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je bilo vseh devet poslank in poslancev izvoljenih na podlagi preferenčnih glasov, zato smo se v Gibanju Svoboda skupaj s koalicijskimi partnerji odločili, da tudi mi na posvetovalnem referendumu volivke in volivce povprašamo o tem, ali naj se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivk in volivcev na izbiro. Posvetovalni referendum je bil izveden v nedeljo, 9. junija 2024, ko so potekale tudi volitve poslancev in poslank v Evropski parlament. Na posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu je bilo oddanih 700 tisoč 853 glasovnic. Za je glasovalo 486 tisoč 516 volivcev oziroma 70,89 %, ki so oddali veljavno glasovnico. Proti je glasovalo 199 tisoč 744 volivcev oziroma 29,11 % vseh, ki so oddali veljavno glasovnico. Proti je torej glasovalo malo manj ljudi, kot je leta 1996 podprlo večinski volilni sistem, kar pomeni, da sta kar dve tretjini volivk in volivcev naklonjeni preferenčnemu glasu znotraj proporcionalnega volilnega sistema.

Takrat so nam nasprotniki referenduma oziroma poslanke in poslanci opozicije očitali, da je bil naš namen z razpisom posvetovalnega referenduma zgolj vplivati na volilno udeležbo na evropskih volitvah, da nimamo resnih namenov, da bi tovrstne spremembe volilne zakonodaje sploh predlagali, in še bi lahko naštevali. Zoper odlok o razpisu posvetovalnega referenduma so celo vložili zahtevo za presojo ustavnosti, saj so trdili, da bi lahko to drugim političnim strankam oteževalo volilno tekmo, saj stranke v tem primeru ne tekmujejo pod enakimi pogoji. Ustavno sodišče je njihovo zahtevo zavrnilo in odločilo, da je posvetovalni referendum lahko razpisan na isti dan kot volitve v Evropski parlament, saj lahko volivke in volivci na isti dan odgovorno glasujejo tako na volitvah kot na referendumu. Prav tako pa prepletanje volilne in referendumske kampanje v ničemer ne ogroža volilne pravice.

V Poslanski skupini Svoboda opozarjamo, da smo tako politične stranke koalicije kot tudi vlada oziroma resorno ministrstvo pred kot tudi po izvedenem referendumu v zvezi z uresničitvijo te zaveze izvedli spletno anketo Kaj vam je pomembno pri volitvah. Opravili smo javni posvet stroke, politike, civilne družbe in splošne javnosti glede spremembe volilnega sistema v Cankarjevem domu kot tudi posvet predstavnikov vseh parlamentarnih strank pri predsedniku Vlade po izvedbi posvetovalnega referenduma za uveljavitev preferenčnega glasu. Po omenjenem posvetu vodij parlamentarnih strank o spremembi volilnega sistema z uveljavitvijo preferenčnega glasu je bila podana ocena, da je ta uresničljiva. Ker pa je zanjo potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, se je pokazalo, da je jeziček na tehtnici Nova Slovenija, ki je predlagala povečanje števila volilnih enot z 11 na 18 in izvoljenih poslancev z 90 na 92. Zato smo poslanci in poslanke Svobode letos januarja vložili Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona za spremembo 80. člena Ustave. Uvedba preferenčnega glasu na način, kot si ga je zamislila Nova Slovenija, namreč ni možna brez posega v ustavo in povečanja sestave Državnega zbora, saj zamišljeni koncept predvideva, da se bo v 18 volilnih enotah volilo po pet poslank ali poslancev na volilno enoto.

V Poslanski skupini Svoboda obžalujemo, da se je Nova Slovenija odločila, da ne bo ne med sopredlagatelji teh sprememb Ustave, kot tudi, da celo lastnih predlaganih rešitev ne bo oziroma ni podprla v okviru obravnave na Ustavni komisiji. V Poslanski skupini Svoboda smo zato, da bi lahko preferenčni glas uvedli pravočasno pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, pripravili in priložili temu predlogu tudi delovno besedilo novega zakona o volitvah v državni zbor, ki sledi predlogu Nove Slovenije, to pa z upanjem, da bo to dokaz, da so naše namere iskrene, tako glede dogovora, ki smo ga sklenili z Novo Slovenijo, kot tudi, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da se lahko udejanji volja volivk in volivcev, izrečena na referendumu 9. junija 2024. Če bo oziroma bi bila ta sprememba ustave sprejeta, bi v zakonodajni postopek takoj vložili omenjeno besedilo novega zakona o volitvah v državni zbor, ki bi bil lahko sprejet do konca spomladanskega zasedanja Državnega zbora.

V Poslanski skupini Svoboda opozarjamo, da je do konca mandata tega državnega zbora še skoraj leto dni. Če obstaja politična volja, je časa dovolj, da se spremenita tako ustava kot tudi Zakon o volitvah v državni zbor. Argument, da časa zmanjkuje, ni relevanten in se ga uporablja samo zato, da te spremembe ne bi bile sprejete. Konec koncev je možen tudi dogovor, da se preferenčni glas uveljavi za sestavo Državnega zbora, ki bo sledila naslednjim državnozborskim volitvam, torej da se prvič uporabi za volitve leta 2030. Mandat državnega zbora traja štiri leta, kar pomeni, da volivke in volivci od nas pričakujejo štiri leta dela. Žal se je Nova Slovenija odločila, da bo eno leto pred koncem mandata nehala delovati v dobro volivk in volivcev in bo očitno od zdaj naprej delala samo še za lastne politične koristi. Pri današnjem glasovanju se bo torej pokazalo, komu je na referendumu izražena volja ljudi pomembna in komu ne. V Poslanski skupini Svoboda bomo to voljo ljudi spoštovali.

Za konec pa si bom dovolila citirati še izjavo dr. Janeza Pogorelca, člana izvršilnega odbora Nove Slovenije in avtorja omenjenega predloga NSi, ki je pred kratkim dal za enega od slovenskih medijev naslednjo izjavo. Takole pravi dr. Pogorelec, citiram: »V Novi Sloveniji bi morali absolutno to narediti. Sam sicer še nisem obupal nad tem in se še borim za spremembe. Ne samo zato, ker bi bilo to pač dobro za Slovenijo, ampak tudi zaradi spoštovanja volje volivcev. Nenazadnje se je 71 % volivcev izreklo za preferenčni glas.« Dr. Pogorelec nadaljuje: »Da je dovolj tega, da stranke in ne volivci odločajo, kdo je izvoljen in kdo ne. Kot sem že rekel, se mi zdi to vztrajanje pri neuvedbi preferenčnega glasu popolnoma iracionalno. Osebno mislim, da gre pač za nekakšen strah pred Janšo, ki temu odločno nasprotuje. Tega strahu ne bi smelo biti, ampak bi morali suvereno narediti tako, kot je dobro za državo, in se pri tem požvižgati na Janšo. To svoje stališče odprto zagovarjam tudi v organih stranke. Navsezadnje smo mi sami predlagali rešitev z 18 volilnimi enotami. Sam sem tudi s kolegi iz stranke zanjo resno garal in vem, da je dobra.« Tako dr. Pogorelec. V Svobodi pa se z njim seveda popolnoma strinjamo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

Kolega Danijel Krivec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lep pozdrav predstavnikom Vlade, kolegicam in kolegom!

Pred nami je Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. Predlagatelj je skupina poslank in poslancev Gibanja Svobode s prvopodpisano Lucijo Tacer. Predlog za spremembo prvega odstavka 80. člena Ustave Republike Slovenije posega v število poslank in poslancev v Državnem zboru, in sicer bi po tem predlogu v Državni zbor namesto sedanjih 90 štel 92 poslancev. Sestavni del predloga sprememb je tudi osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor ter njihova izhodišča.

Volilne zakonodaje se leto dni pred volitvami ne spreminja, zato je takšen predlog povsem neresen in predstavlja zgolj zamegljevanje dejanskih problemov. Predlagatelj se sklicuje na izid posvetovalnega referenduma glede uvedbe preferenčnega glasu. Na posvetovalnem referendumu se je ljudi spraševalo samo o uvedbi preferenčnega glasu, nič pa o povečanju števila poslancev in ukinitvi volilnih okrajev, pa tudi povečanju volilnih enot, zato je bilo postavljeno vprašanje v veliki meri zavajajoče. Pri tem je treba, preden se predlagatelj sklicuje na voljo volivk in volivcev, spomniti na leto 1996, ko smo v Slovenski demokratski stranki zbrali več kot 46 tisoč podpisov za dvokrožni večinski sistem, po katerem bi 88 poslancev Državnega zbora volili neposredno. Volivci imajo namreč po tem sistemu absolutno moč pri odločanju, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Na zakonodajnem referendumu je večinski sistem dobil podporo volivcev, vendar pa tega dejstva tedanja leva stran v Državnem zboru ni želela sprejeti. Po pritožbah je Ustavno sodišče odločilo, da mora Državni zbor uzakoniti večinski volilni sistem, a je dvotretjinska večina poslancev Državnega zbora uresničitev rezultata referenduma in odločbo Ustavnega sodišča izigrala spremembo Ustave Republike Slovenije, s katero je po izredni proceduri v samo nekaj dneh zapisalo v obstoječi, deloma izkrivljeni proporcionalni volilni sistem.

Ko se torej nekdo sklicuje na neobvezen posvetovalni referendum, ne sme pozabiti, da smo imeli obvezen referendum, kjer se je zakonodajna volja ljudstva izrazila, pa še vedno ni uresničena. Zato je to, kar se sedaj predlaga, daleč od tega, za kar so državljanke in državljani glasovali, in zgolj pospešuje težave, ki jih tako ali tako že imamo zaradi sedanjega volilnega sistema, katerega problem ni to, da ljudje ne bi imeli odločilnega vpliva na izvolitev poslancev, ampak je glavni problem to, da generira nestabilne izvršilne oblasti, ki vodijo k znatnemu razvojnemu zaostanku naše države. Upamo, da bo razprava glede volilnega sistema prispevala k nekemu treznemu premisleku in iskanju dvotretjinske večine za resno spremembo volilnega sistema, kjer bomo mogoče po vseh teh desetletjih dobili takšen volilni sistem, ki bo zadovoljil potrebo demokracije, ki se izraža prek volitev.

Zaradi vsega navedenega v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga sprememb ne podpiramo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, v njenem imenu kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Kolegice in kolegi.

Volitve so praznik demokracije. Oguljena fraza? Ne, ni, čeprav je volilna nedelja kar, vsaj mentalno, zelo naporen delovni dan, torej ni praznik, ni dan brez dela. Volilni sistemi v demokratičnih državah morajo biti dobro premišljeni, sicer imamo diktaturo. O tem, o volilnih sistemih oziroma o napotkih za dobre volilne sisteme, govori tudi Beneška komisija. Jaz se bom danes striktno držal Poslovnika, ki natančno definira, kaj pomeni stališče poslanske skupine, in ne bom z nikomer, z nobeno poslansko skupino polemiziral tukaj izza govornice, ker to ni olikano, sploh pa ne v stališču poslanske skupine, in mi tudi oprostite, da nobenega ne bom favoriziral, ne od vaših članov in ne vas.

Torej poglejmo Beneško komisijo in poglejmo bolj točno, res vabim k branju, če že niste, kodeks dobre prakse v volilnih zadevah. To bi moral vsak poslanec, ki je del ustavodajnega telesa, tudi poznati. Glede stabilnosti volilnega prava. Temeljne prvine volilnega prava, zlasti sam volilni sistem, članstvo v volilnih komisijah in risanje meja volilnih enot ne bi smelo biti odprto za spremembe manj kot eno leto pred volitvami, ali pa mora biti zapisano v ustavi ali na ravni, ki je višja od običajnega zakona. To najdete, da ne boste iskali, na strani deset omenjenega kodeksa. Ne gre za to, da bi bilo spreminjanje volilnega sistema slaba stvar, ta je lahko vedno spremenjen na bolje, ampak je slaba stvar njegovo pogosto spreminjanje ali spreminjanje tik, v roku enega leta, pred volitvami. Tudi če pri tem ni načrtovana nobena manipulacija, se v takem primeru zdi, da spremembe narekujejo neposredni interesi političnih strank. Tu pa najdete na strani 26 kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah. Se pravi, ni pomembna samo vsebina, pomembna je tudi časovnica oziroma, kot rečejo s tujko, timing.

Delovanje volilnega sistema je za povprečnega volivca zelo zapleteno vprašanje. Včasih je ljudem zelo težko razložiti, točno zakaj in kako je bil kateri poslanec izvoljen. Celo Državni volilni komisiji se lahko pripeti napaka pri tem, kar smo videli pri zadnjih volitvah. Drži? Drži. Zato v Novi Sloveniji ne pristajamo na to, da bi politiko postavili v situacijo, ko bi, prvič, manj kot eno leto pred volitvami sistem korenito spremenili, drugič, ga morali volivcem razlagati, tretjič, utemeljiti, zakaj je novi sistem boljši, in četrtič, obenem pa bi morali še razlagati, da ga na naslednjih volitvah kljub vsemu še ne smemo uporabljati in zakaj bo zaenkrat še veljal stari sistem, kljub temu da že imamo novega, ki je baje boljši. Shizofrenija. Potem si predstavljate še scenarij, da se po volitvah vlada ne sestavi in gremo čez dva meseca ali tri mesece na predčasne volitve, ki pa bodo kar naenkrat po zgolj par mesecih potekale po novem in čisto drugačnem volilnem sistemu. To je realna možnost. To, da imamo v Sloveniji baje v glavnem redne volitve, seveda ni res. Mislim, da je bila večina predčasnih.

V Novi Sloveniji ocenjujemo, da tako postopanje do volivcev ni primerno, zato smo spremembo volilnega sistema kot resna in odgovorna stranka predlagali že 15. septembra 2022. Vi pa se lotite, torej predlagatelji, sprememb volilnega sistema leto pred volitvami, ko se vam že pošteno mudi. Danes smo konec marca 2025. Pod predlogom sprememb še vedno ni podpisana niti celotna koalicija, samo ena stranka. Ali vam to kaj pove? Večine očitno ni, čez eno leto pa bomo že globoko v uradni volilni kampanji. Spoštovani, čas se je žal iztekel. Na tak način se volilnega sistema tik pred volitvami ne spreminja, vsaj v demokratičnih državah ne. Ob tem ponovno omenim še nespoštovanje ustavnih in poslovniških pravic opozicije ter neodvisnih državnih institucij s strani vladne koalicije. Jasno je, da v državi ni vzpostavljen nek osnovni duh medsebojnega spoštovanja, ki je ob takem skorajda svečanem dogodku, kot je spreminjanje ustave, po našem mnenju potreben pogoj.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvolite.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Leta 1992 je skupina pravnih strokovnjakov opredelila izhodišča za pripravo volilne zakonodaje. Poudarili so, da naj bo volilni sistem proporcionalen, da naj zagotavlja vpliv volivcev na izbiro kandidatov in da naj zagotavlja stabilnost. Največ polemik in razprav čez leta je bilo v zvezi z odločilnim vplivom volivcev na izbiro kandidatov. Ustavno sodišče se je v eni izmed svojih odločb že opredelilo do tega vprašanja in jasno izrazilo, da sistem, ki ga imamo danes, torej sistem porazdelitve volilnih enot na volilne okraje, zadosti ustavni zahtevi po odločilnem vplivu volivk in volivcev na dodelitev mandatov. Z vidika prvega elementa volilnega sistema iz petega odstavka 80. člena Ustave oziroma načela sorazmernega predstavništva je tako ustavno dopusten vsak volilni sistem, ki v svojem bistvu zagotavlja proporcionalno delitev poslanskih mandatov glede na uspeh na volitvah. Pa vendarle, ko razmislimo, ali smo danes lahko zadovoljni s stanjem demokracije v državi, ugotovimo, da podatki o volilni udeležbi na volitvah v zadnjem desetletju kažejo močan upad. Razlogov za to je več, od nezaupanja v politiko do prepričanja, da en glas v množici žal ne pomeni ničesar.

Socialni demokrati smo prepričani, da se večina danes strinja, da obstoječi volilni sistem potrebuje spremembe. Zahtevo po spremembi volilnega sistema so v lanskem letu podale tudi volivke in volivci na referendumu, ko so jasno izrazili, da želijo več vpliva na izbiro kandidatov. Volivke in volivci si želijo preferenčnega glasu, pri katerem imajo možnost ne le izbire ene politične opcije, ampak da imajo vpliv na izbiro posameznikov znotraj te opcije. Predlog spremembe ustave, o katerem danes odločamo, je prvi poskus uresničevanja referendumske volje volivk in volivcev v tem mandatu. Predlagatelji tako predlagajo spremembo prvega odstavka 80. člena Ustave, in sicer povečanje števila poslancev Državnega zbora z 90 na 92 poslancev. S tem bi se omogočile spremembe in dopolnitve Zakona o volitvah v državni zbor ter olajšalo delo in opravljanje funkcij Državnega zbora.

S spremembo zakona bi dosegli ne le ukinitev sedanjih volilnih okrajev kot elementa volilnega sistema in uvedbo prednostnega glasu, ampak bi tudi bistveno zagotovili neposredno predstavništvo volivcev in nujno potrebno enakomernejšo regionalno zastopanost poslancev. Ob povečanju števila poslancev Državnega zbora na 92 bi bili ti bolj enakomerno razporejeni po celotni državi, saj bi se v vsaki izmed 18 volilnih enot izvolilo po pet poslancev, v vsaki volilni enoti pa bi bilo približno 95 tisoč volivcev. Povečanje števila poslancev je tako odgovor na bojazen, da bi prednostni glas na ravni sedanjih osmih volilnih enot oškodoval podeželje.

Socialni demokrati si želimo odločanje o javnih zadevah približati ljudem. Rešitve vidimo v povečanju možnosti soodločanja ljudi pri nacionalnih zadevah. Takšne odločitve zahtevajo visoko stopnjo političnega soglasja, zato je nujen odprt in vključujoč proces družbenega in političnega odločanja ter krepitev participacije ljudi v odločanju o javnih zadevah na volitvah in referendumih. Socialni demokrati smo že v preteklosti podpirali spremembe volilne zakonodaje. Zagovarjamo uvedbo preferenčnega glasu, ki bi povečal vpliv volivcev na sestavo Državnega zbora, ter s tem povezano ukinitev volilnih okrajev. Na ta način bi se ukinili volilni okraj znotraj osmih volilnih enot, uveden pa bi bil prednostni relativni glas, ki ga lahko volivec nameni svoji izbiri in tako neposredno vpliva na izbiro točno določenega med 11 kandidatkami in kandidati na listi. Kot kažejo izkušnje evropskih volitev, se tako realno omogoča izvolitev na podlagi seštevka prednostnih glasov za posameznega kandidata.

Ob spremembah volilne zakonodaje zagovarjamo tudi načelo zadrge pri vrstnem redu žensk in moških na celotni kandidatni listi ter izmenjujoče se vodilno mesto moškega in ženske na vseh kandidatnih listah v volilnih enotah. Menimo sicer, da je možno referendumsko voljo uveljaviti tudi brez sprememb ustave oziroma ne da bi povečali število poslancev, in to je s spremembo števila volilnih enot. V luči tega smo pripravili tudi predloge sprememb števila volilnih enot, konkretno na 11 ali na 22, torej dva predloga imamo. Zavedamo se, da bodo vsi predlogi sprememb potrebovali zelo, zelo širok konsenz in strokovno politično javno razpravo.

Na podlagi vsega, kar smo predlagali in povedali, bomo Socialni demokrati predlog za začetek postopka spremembe ustave danes podprli.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Dr. Matej Tašner Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala, predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Prihajamo med zadnjimi za predstavitev stališč, tako da je kontekst, kaj se danes obravnava, pravzaprav že izpostavljen. Tako da bi v imenu poslank in poslancev Levice rad izpostavil predvsem eno stvar. Od odločitve Ustavnega sodišča glede možnosti, da imajo volivke in volivci večji vpliv na izbiro poslank in poslancev, se ta debata v Državnem zboru, seveda tudi širše, odvija praktično skoraj desetletje. V tem času je bilo več poskusov, tudi z vlaganjem zakonodaje, ki bi uvedla preferenčni glas in s tem nekako zadovoljila zahtevam iz ustavne odločbe. Tisto, kar je uspel Državni zbor sprejeti, je nekakšen popravek volilnih okrajev, ki je, dajmo temu reči, začasno uredil nesorazmerje med posameznimi volilnimi okraji, dejstvo pa je, da smo pred eno ključno nalogo, ključno nalogo, ki so jo v veliki večini volivke in volivci potrdili na lanskem referendumu in ki pravi, da si želijo preferenčnega glasu, s katerim bi lahko, dajmo temu reči, preglasili voljo strank ali predlagateljev list in rekli, tega in tega človeka si želimo videti kot našega predstavnika v Državnem zboru. Mislim, da je to bistvo debate.

Poslanke in poslanci Svobode so predlagali v bistvu nek kompromisni predlog za spremembo ustave, ki je bil pravzaprav predlog Nove Slovenije, s katerim bi lahko, če si na hitro na papirju izračunamo, v bistvu imeli dovolj glasov v parlamentu, da zakonodajo spremenimo, da spremenimo tudi ustavo in, kar je najpomembneje, zadovoljimo tisto, kar je bila želja ljudi na referendumu, se pravi, s tega nekega širšega vidika bi spoštovali voljo ljudi, tistih ljudi, ki jih kot poslanke in poslanci tudi v Državnem zboru zastopamo.

Tako da v Levici seveda podpiramo začetek postopka za spremembo Ustave, konkretno 80. člena, s katerim bi, kot je bilo že večkrat povedano, povečali število poslank in poslancev Državnega zbora z 90 na 92, z nekim ključnim namenom, to je to, da se potem kasneje v zakonodajnem postopku, v zakonodaji spremeni število volilnih enot in s tem seveda tudi bolj regionalizira sestavo Državnega zbora, ko se uvede preferenčni glas.

Pod črto je sporočilo zelo jasno oziroma je samo eno – ljudje in državljanke in državljani so že večkrat povedali, da si želijo sprememb volilnega sistema, da si želijo uvedbo preferenčnega glasu in da si želijo odločati o tem, kdo jih zastopa v Državnem zboru. Jaz bi tu samo rad spomnil na to, v bistvu ustavno določbo, da smo poslanke in poslanci predstavniki vsega ljudstva in da je tudi neka odgovornost poslanskega mandata, da zna spoštovati tudi večinsko voljo državljank in državljanov, če nam to paše ali ne. To se seveda pogosto dogaja, velikokrat naletimo na te čeri, ko se moramo soočiti s kakšno od ustavnih odločb, ampak mislim, da je odgovornost vsakega poslanca, vsake poslanke, da v takšnih trenutkih zna spoštovati takšne odločitve in nenazadnje tudi voljo ljudi. Tako da v duhu tega predstavniškega mandata, v duhu tega, da nismo samo predstavniki lastnih strank, ampak vseh prebivalk in prebivalcev te države, si želim, da bi ta predlog danes dobil podporo, da bomo nadaljevali z ustavnim postopkom in da nam, čisto iskreno, ne zmanjka časa. Seveda, če je volja in če je pripravljenost za to, da bodo te spremembe uresničene, potem čas, kot je bilo že večkrat danes rečeno, ni težava. Če pa bodo te stvari peljane s figo v žepu, potem je seveda čas največji sovražnik.

V Levici predlog podpiramo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo kolega dr. Anže Logar.

Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsedujoča.

Volilni sistem je v svojem bistvu algoritem, algoritem, ki voljo volivcev prevede v poimensko sestavo Državnega zbora. Dva dejavnika sta pomembna pri volilnem sistemu: proporcionalnost, torej v kolikšni meri volilni sistem zajame proporcionalno odločitev v sestavo Državnega zbora in neposredna volja volivcev, kdo konkretno iz te formule sedi v Državnem zboru, zato imamo dve temeljni skupini volilnih sistemov, proporcionalni in večinski. Proporcionalni bolj sledi proporcionalnem zajemanju volje volivcev, tudi na račun poimenske sestave, medtem ko večinski sledi poimenski sestavi, tudi na račun proporcionalne odločitve volivcev. Zato se je v vmesnem delu oblikoval še kombiniran sistem, volilni sistem, ki vzame najbolje obeh volilnih sistemov. Zato bi bil po mnenju poslanske skupine, ki jo sestavljajo poslanci stranke Demokrati., za Slovenijo najprimernejši kombiniran volilni sistem in bi po našem mnenju tudi uspel zagotoviti ustrezno večino v Državnem zboru.

Aktualni sistem, ki ga imamo, je nek volilni spaček. Vzpostavljen je bil leta 1991 za enkratno uporabo, kar piše pri obrazložitvi zakona, ki so ga sprejemali tu v Državnem zboru, ker se je zavedalo, da volilni sistem ni takšen, ki bi generiral najboljši rezultat v Državnem zboru, ne samo, kar se tiče proporcionalnosti, ampak tudi kar se tiče kvalitete zasedb mest v Državnem zboru. Bolj ko imajo volivci neposredno možnost vplivanja na to, kdo sedi v Državnem zboru, bolj tudi spremljajo delo posameznega poslanca in ga lahko ob slabem delu kaznujejo, ob dobrem delu pa nagrajujejo. Tako se skozi posamezne volitve oblikuje sestava Državnega zbora, ki temelji na kvaliteti, torej na dobrem delu, in slabo delo z naslednjimi volitvami odmika stran od Državnega zbora. V Sloveniji pa imamo volilni sistem, ki daje videz, da neposredno odločamo o tem, kdo bo sedel v Državnem zboru, vendar se je ta odločitev že dosti prej pred volitvami izbrala na strankarskih vodstvih, ki so določile, kdo poimensko bo kandidiral v posameznem volilnem okraju, ki pa je že vnaprej predestiniran, da izvoli eno ali drugo stranko. Zato se volitve za volitvami kaže, da je aktualni volilni sistem, ki je bil, še enkrat, vzpostavljen za enkratno uporabo, neustrezen, če želimo spodbuditi integriteto, spoštovanje in dobro delo slovenskega parlamenta.

Sprememba je nujna. Jaz sem pozorno poslušal predstavitelje poslanskih skupin in žal moram ugotavljati, da je ta predlog, ki je danes v Državnem zboru, namenjen obračunavanju med strankami, ne pa sprejemanju volilne zakonodaje. To je bilo razbrati iz predstavitve stališč največje poslanske skupine. Žal pa moram ugotoviti tudi, da tisti, ki je prvotno predlagal dober zakon ali približek, ki bi to neposredno vlogo volivcev na izvoljivost Državnega zbora dejansko vnesel v naš pravni red, ne želi zaključiti te faze s potrditvijo tega zakona ali pa otvoritvijo tega postopka. Argument, da se zadnje leto ne spreminja volilne zakonodaje, ne zdrži niti iz mednarodne primerjalne prakse niti iz prakse, ki je v samem zakonu.

Najprej primerjalna praksa. Imamo več držav, imamo recimo primer Grčije, ki praktično vsake volitve spreminja volilni sistem in uveljavljen način, da ta sprememba volilnega sistema ne velja za volitve, ki so pred vrati, ampak šele za naslednje volitve. Imamo primer Estonije, ki ima sicer en volilni sistem in 101 poslanca, ampak volilne okraje določa upravna enota mesec dni pred začetkom volilne kampanje z načelom, da je v vsakem volilnem okraju približno enako po upravnih enotah volivcev. Skratka, na teh volitvah, v tem volilnem okraju in na naslednjih volitvah v naslednjem volilnem okraju in se za to nihče ne razburja. V predlogu zakona ali pa postopku za uvedbo spremembe ustave je tako ali tako zapisano, da je rok za spremembo vseh ustreznih aktov za volitve tega zakona eno leto, kar pomeni, da tako ali tako sprememba ne bo prišla na vrsto za naslednje volitve, ampak za volitve po tem.

Zakaj je za mene oziroma za poslance stranke Demokrati to tako pomembno? Ker vsi vemo, da je neustrezen volilni zakon, ker je težko najti ustrezno večino za spremembo tega zakona iz enega preprostega razloga. Poslanci, ki so bili izvoljeni po enem volilnem zakonu, težko sprejmejo drugi volilni zakon, po katerem morda ne bodo izvoljeni. Skratka, ne želijo streljati v lastno koleno, ampak za voljo države in zaradi slabega volilnega sistema ta državni zbor to mora narediti. Naloga vsakega, če je z dobrimi ali slabimi nameni, je, da ugotovi, če je možno to spremembo narediti, če je možno to spremembo doseči z dvotretjinsko večino za, da vendarle ravna državotvorno in da glas za začetek tega postopka. Modalitete se bodo pa tako ali tako spreminjale v nadaljevanju procesa, ki bo pripeljal do končne spremembe volilnega sistema.

Če v Sloveniji ne bomo spremenili volilnega sistema, kjer bodo volivci imeli neposredno vlogo, kjer bodo volivci lahko nagradili dobro delo in kaznovali slabo delo, se bomo vedno znova vračali na temeljno vprašanje, zakaj Državni zbor nima ugleda. Zato, ker tega volivkam in volivcem ne omogoča. To odločitev, kdo bo sedel v Državnem zboru, prepušča predsednikom strank, ki na koncu predlagajo kandidate. V tem pogledu je dober primer ravno primer evropskih volitev, kjer na večini list ugotovite, da je bila volja volivcev na koncu drugačna, kot je bila volja vodstev strank po vrstnem redu na listi. Jaz upam, da ni to razlog za bojazen pred odločitvijo za spremembo volilnega sistema, ampak ravno zato, ker končno mislim, da je možno doseči to večino, in končno mislim, da je dobro narediti to spremembo zato, da se bo v naslednjem mandatu lahko konkretiziralo v zakonski spremembi volilnega sistema, bomo poslanci člani stranke Demokrati ta predlog za začetek postopka spremembe ustave podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave.

Najprej ima besedo kolega Damijan Bezjak Zrim.

Izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Včeraj sem si prav šel pogledat vaša glasovanja, nekateri ste že več mandatov v Državnem zboru, kako ste glasovali. Vedno ugotavljam, da se volilna zakonodaja na dnevni red nekako vedno uvršča leto dni pred volitvami. Mogoče bi bilo bolj smiselno, da se tega lotimo na začetku mandata, ko je še nekako volja tudi na drugi strani in z opozicijo, da lahko skupaj sprejmeš dober predlog. Sam sem bil, in to nekateri izmed vas veste, tudi kritik prehitrih sprememb volilnega sistema, kajti nikoli ne veš, kaj bo iz tega prišlo, in če nimaš za sabo vseh poslanskih skupin, lahko vedno nekdo izpodbija legitimnost takega volilnega sistema. Večkrat, tudi med razpravo, smo slišali, da smo se že državljanke in državljani oziroma so se enkrat v preteklosti že odločili za večinski dvokrožni volilni sistem.

Danes imamo predlog za spremembo volilne zakonodaje, ki pa naj bi šel dalje na sprejetje v zakonodajni proces, ki pa predvideva povečanje števila poslank in poslancev. Državljanke in državljani so nam na referendumu naložili spremembo volilne zakonodaje, ampak nekako dvomim, da so bili pripravljeni, da se Državni zbor povečuje, kajti vsaj po pogovorih včasih hočejo, da bi se število poslank in poslancev v Državnem zboru zmanjšalo. Ampak vsi tukaj, ki vemo, bi bilo včasih nekoliko boljše, da bi se povečalo na toliko, kolikor je prostora v Državnem zboru, da bi delovna telesa mogoče lažje delovala.

Socialni demokrati smo podprli že na Ustavni komisiji začetek sprememb ustave, kajti spoštujemo voljo volivk in volivcev. V trenutnem predlogu je predvideno, da se število poslank in poslancev spreminja plus dve. Mi bomo to spoštovali, če ravno imamo tudi pomisleke, hkrati pa imamo kot resna stranka tudi svoje predloge. Eden takih predlogov je bolj enostaven, torej deljiv, torej 22 volilnih enot, v vsaki enoti bi izvolili 4 poslance. To pomeni, da bi lahko ohranili enako število poslancev, kot jih imamo zdaj, s tem bi bila zagotovljena tudi večja razpršenost poslank in poslancev, tako da ta strah, da podeželje ne bi imelo svojih predstavnikov v Državnem zboru, je tudi eden ključnih. Tudi drugi predlog, ki ga imamo na mizi, je, da se oblikuje 11 volilnih enot po 8 poslancev. Tudi ta je bil za nas sprejemljiv, tako da mi bomo danes podprli spremembe, ampak glede na to, kar je bilo izrečeno na Ustavni komisiji, jaz dvomim, da bo ta predlog sprejet. Vsi vemo, da eno leto pred volitvami naj ne bi po Beneški komisiji spreminjali volilnega sistema. Kot je kolega Logar rekel, seveda, to naj bi veljalo za naslednje volitve, torej ne drugo leto, ampak one čez pet let, kar je nekako razumljivo. Če se ne bomo mogli danes tukaj dogovoriti o tej spremembi, imamo Socialni demokrati na mizi več sprememb, ki so mogoče lažje in jih je mogoče tudi enostavnejše sprejeti v sami proceduri.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Kolegice in kolegi, vsem še enkrat prav lep pozdrav!

Nova Slovenija je, kot rečeno, 15. septembra lansko leto predstavila, ne predlagala, šest po naši oceni potrebnih področij, ki bi jih bilo potrebno v ustavi spremeniti. Seveda med njimi tudi volilni sistem, bolj učinkovit volilni sistem. Naj samo spomnim, da smo bili vedno kot nek konstruktiven partner, tudi pri prejšnjem predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki je prevzel zelo težko nalogo, usklajevanje med političnimi strankami, ko smo renovirali Zakon o volitvah v državni zbor, ki prav tako potrebuje dvotretjinsko večino. Prišli smo skupaj, sopodpisali zakon, ne samo ena poslanska skupina, ampak praktično skoraj vse oziroma zadostna večina, ustavna večina. Žal je potem iz takšnih in drugačnih razlogov en glas zmanjkal, kar obžalujemo.

Tako da iskreno želimo, da se naš volilni sistem izboljša, in se tudi strinjam, da ljudje že dobro razumejo, kaj pomeni preferenčni glas. Nenazadnje evropske volitve, lokalne volitve fantastično funkcionirajo in ljudje natančno vedo, komu bodo dali glas na evropskih ali pa lokalnih volitvah. Tukaj se moram seveda tudi strinjati z dr. Logarjem, ki je povedal, da žal ta razprava gre v smer obračunavanja največje stranke v tem parlamentu z Novo Slovenijo, ampak to nas sploh ne boli. To samo pravzaprav pomeni, da nekako nesposobni želijo obračunati s sposobnimi ali pa, če pobrskam malo nazaj v čas Peterletove vlade, ko je bil takrat državni sekretar oziroma zdaj bi mu rekli minister za zakonodajo gospod Lojze Janko, ki so ga spraševali po spominih na čas osamosvajanja in je povedal: »To je bil čas, ko nesposobni niso bili sposobni onesposobiti sposobnih.« To je zgolj tako malo izlet v zgodovino, ampak se zelo z njim strinjam.

Za razliko z dr. Logarjem se jaz ne bi rad primerjal z Grčijo oziroma s tistimi, ki s tisto skupino držav, ki se morebiti požvižgajo na kodeks Beneške komisije. Rad bi bil, da smo neka urejena demokratična država. Tukaj zdaj pravzaprav ne gre zgolj za neko minimalno spremembo volilnih okrajev, gre za remont, za rekonstrukcijo celotnega volilnega sistema, za to gre. Kar so Socialni demokrati predlagali, se strinjam, okej, 11 volilnih enot, 22 najbrž ne bo šlo, ker vam bodo tisti, ki obvladajo matematične algoritme za izračun količnikov, povedali, da to ne bo šlo in da je tako rekoč ta številka 18 volilnih enot pravzaprav maksimalna oziroma ta mreža volilnih enot najgostejša. To je bil tudi naš cilj.

To nalogo smo dobili, mislim, da enkrat v sredini julija pri predsedniku Vlade, ko se je sestal politični vrh, po tem, ko so bili že znani rezultati referenduma. Takrat je pač vsaka stranka, nisem bil tam, ampak povzemam po tem, kar so mi kolegi povedali, predstavila svoj pogled na ta izid referenduma. Mi smo predstavili našo rešitev. Predsednik Vlade je debato hitro zaključil in tudi v imenu obeh drugih koalicijskih strank povedal, ja, mi se pa ja strinjamo z rešitvijo Nove Slovenije, kajne, kolegi. Šli smo domov in smo se resno lotili te domače naloge. Dobili smo domačo nalogo. Do takrat je še nihče ni naredil. Zanimivo, manjša opozicijska stranka je nekako s svojo sposobnostjo tam pokazala, da je kredibilna, in to nalogo smo naredili. Od daleč se seveda ne vidi, vi to vsi poznate, ta zemljevid. / pokaže zboru/ Zelo, zelo skrbno smo zarisali 18 novih volilnih enot tako, da nismo nekako rezali, kot se reče, območij občin, razen seveda največje občine v Sloveniji. Seveda, kot vemo vsi, tudi na podlagi odločitve Ustavnega sodišča pred leti smo pogledali, da imajo volilne enote vsaj približno, in tukaj je to zelo dober približek, vsaj približno enako število prebivalcev oziroma volivcev. Nobenega drugega predloga ni bilo na mizi, razen tega zemljevida. Še nekaj. Mi nismo predlagatelji tega ustavnorevizijskega postopka. Še enkrat, septembra 2022 smo predstavili, kaj bi bilo potrebno v ustavi spremeniti in na kakšen način, povedali smo za vsako od teh zadev tudi rešitve.

Nekako normalno, tudi stvar olike, politične kulture, če hočete, je, da tisti, ki da domačo nalogo, potem to domačo nalogo tudi pregleda, ponovno ta avditorij, vrh političnih strank povabi v svojo sobano in odpre debato na to temo. Tega ni bilo. Tako da zdaj mi s strani tistega, ki je domačo nalogo dal, niti ne vemo, kakšna je ocena te domače naloge. In še nekaj. Zdaj, ko je veliko govora o tem, da je prepozno in tako dalje, dovolite samo en časovni okvir oziroma odgovor na vprašanje, kdaj bomo šli na volitve, če bodo te redne. Te morajo biti izpeljane najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Tako določa Zakon o volitvah v državni zbor. Ker ste se poslanci na ustanovni, torej konstitutivni seji tega sklica parlamenta sestali 13. maja 2022, bodo tako šli na volitve najprej v nedeljo, 15. marca 2026, najkasneje pa v nedeljo, 26. aprila 2026. Če je politična volja, bomo to tudi mi sprejeli in se ne rabite ozirati na našo pripombo in na kodeks Beneške komisije, ker je pač do volitev, kakorkoli gledate, manj kot eno leto.

Problem je, kot sem ga že predstavil v stališču, če se ne bo vlada sestavila v določenem roku, v predpisanem roku, gremo pa potem kmalu na predčasne volitve in bo zmeda pri volivcih, verjemite, popolna. Takrat bomo pa potem volili, če bo to sprejeto, pa še zakona ni, zakon potrebuje dvotretjinsko večino, potem bomo zelo težko volivcem predstavili in rekli, poglejte, zdaj bomo pa volili po povsem novem volilnem sistemu. Še več je razlogov, zaradi katerih mi ocenjujemo ... / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Besedo ima kolegica Janja Sluga.

Izvolite.

JANJA SLUGA (PS Svoboda): Ja, kolega Horvat ocenjuje, da iz tega ne bo nič. Le zakaj ne bo nič, se vprašam, ne pa, zakaj se sprašuje.

Torej vse parlamentarne stranke, ne samo v tem, tudi v vseh prejšnjih mandatih, se pogosto sklicujemo na to, da smo na terenu, da nam ljudje povedo, kaj si želijo, da nas opozarjajo na probleme. Še posebej ena poslanska skupina, dotična poslanska skupina zelo pogosto razlaga, kako imajo terenske seje poslanske skupine, kako so obiskali to in ono sredino, kako slišijo, kaj jim ljudje govorijo, kaj jim nalagajo, seveda, vladne stranke pa tega ne slišimo. To je njihov argument. Če se lahko glede vprašanj, ki jih imamo, politične stranke v svojih programih še nekako sprašujemo, kaj v okviru tega je tisto, kar bi si ljudje želeli, da je možno nekatere programske točke uresničiti na ta ali oni način, pa mislim, da je pri današnji točki takšnega sprenevedanja konec. 486 tisoč ljudi je povedalo zelo natančno, kaj si želi, kaj od nas zahteva in kaj od nas pričakuje. 71 % tistih, ki so glasovali na tem referendumu, je povedalo, kaj od nas pričakuje. Naša naloga je brez vsakršnega sprenevedanja, da to udejanjimo.

Danes je bilo slišati raznovrstne trditve že v stališčih poslanskih skupin. Tako smo lahko pri eni sami poslanski skupini najprej poslušali o tem, da ljudje tega ne bodo razumeli, da jim bo potrebno razlagati, da bodo zmedeni, nakar smo čez dva stavka slišali, ljudje so na evropskih volitvah uporabili preferenčni glas, pri čemer so natančno vedeli, katero ime na listi bodo obkrožili. To je govorila ena sama poslanska skupina, in to ta poslanska skupina, ki je v bistvu pripravila vsebino tega, o čemer se danes pogovarjamo, kar pomeni, da je očitno načrtno pripravila tako, da ljudje ne bodo razumeli. Jaz mislim, da ne. Jaz mislim, da gre tu samo za iskanje nekih razlogov, ki so bolj kot ne privlečeni za lase, zakaj podporo umikajo lastnemu predlogu, smo že slišali.

Torej naslednji argument, ki je tudi že bil danes obdelan v stališčih poslanskih skupin, ne smemo tega početi manj kot leto pred volitvami. Prvič, škarje in platno tega postopka je imela v rokah ves čas Nova Slovenija, kot predsedujoča Ustavni komisiji, ves čas. Drugič, res je leto pred volitvami, ampak zelo jasno smo povedali, da se nov sistem ne bi uveljavil na naslednjih, pač pa šele na volitvah po tem, torej leta 2030, s čimer ne bi nikogar opeharili in tudi ne bi povzročili zmede, o kateri so kolegi govorili.

Naslednja stvar je ta, da kolegi pravijo, da v državi ni vzpostavljen osnovni duh spoštovanja. Kaj je lahko večje nespoštovanje kot sprenevedanje, ko ti volivci izrecno sporočijo svoje pričakovanje, da tega ne uresničiš? Poslušali smo tudi raznorazne razloge, da tisti, ki je sklical posvet, bi moral zdaj voditi postopek. Pa saj nismo v vrtcu! Ali smo v vrtcu, da nas mora predsednik Vlade prijeti za roko in nas voditi skozi celoten postopek, ali smo samostojna institucija, kjer se pogovarjamo med sabo in kjer smo se sposobni med sabo uskladiti? Lahko vam povem, da je bil postopek usklajevanja izjemno naporen. Kolegica Lucija se je izjemno trudila. Sestankov je bilo nešteto. V Gibanju Svoboda smo imeli svoj predlog načina, kako bi uresničili preferenčni glas volivk in volivcev, svojega, ne tega, ki ga imamo danes na mizah, pa vendarle smo bili pripravljeni na vse možne kompromise ravno zato, ker se zavedamo, da koalicija sama nima dovolj glasov. Da bi pridobili te manjkajoče glasove, smo bili pripravljeni popolnoma odstopiti od svojega predloga in prisluhniti temu, ki ga je podala Nova Slovenija. Četudi, ja, kot je kolega iz SD prej rekel, se povečuje število poslancev za dva. Vemo, tudi nam to ni všeč, tudi mi smo na terenu in ljudje nam tudi govorijo, da bi bilo verjetno bolje zmanjšati število poslancev, ampak ja, ta dva poslanca več sta posledica neke matematike, ki mora veljati zato, da je zastopanost enakomerna po vseh krajih po celi državi, in smo pripravljeni tudi na ta kompromis. V celoti smo sprejeli tisto, kar je predlagala Nova Slovenija. V celoti.

Kar se tiče drugih predlogov, jih do danes nismo slišali. Danes vidim, da kar buhtijo iz razprav, vsak poslanec ali pa vsaka poslanska skupina še ima neke druge predloge, ki jih pa do danes, roko na srce, nismo videli in jih ni bilo na mizi. Še ta podatek, tudi Nova Slovenija danes podpira vse predloge, ki jih imajo ostali, pri čemer je treba biti iskren in povedati, da v postopku usklajevanja Nova Slovenija ni podpirala ničesar drugega kot samo svoj predlog. Še enkrat, ni podpirala ničesar drugega. Tudi znotraj svojega predloga ni bila pripravljena na nikakršne kompromise. Zato smo, še enkrat, v Gibanju Svoboda v celoti sprejeli, kar so predlagali, zgolj in samo zato, da sledimo volji državljank in državljanov, da naredimo, kar smo obljubili 486 tisočim državljankam in državljanom. Jaz mislim, da je tako prav. Takih pogovorov in takih kompromisov moramo biti sposobni, če želimo delovati v tej hiši in če želimo povečati zaupanje volivk in volivcev, sicer nima smisla, da smo tu. Ampak še enkrat, noben argument, ki je bil danes izpostavljen, zakaj nekdo ne bi podprl tega predloga, ne zdrži vode, je ne. Časa je še več kot dovolj. Mi smo ravno zato, da ne bo nobenih neznank, predložili tudi osnutek zakona, ki je zato že pripravljen in lahko gre v proceduro nemudoma. Ravno zato, da si lahko vsak že danes pogleda, na kakšen način bi se zadeva izvedla, kje ima mogoče še kdo kakšne predloge in pripombe in da ne bo nobenih neznank.

Naša iskrena namera je udejanjiti to, kar nam je bilo naloženo. Žal tega ne moremo storiti samo v koaliciji. Stranka, ki je tako zelo verjela v svoj prav, da je zahtevala od celotne koalicije, da njihov predlog podpre brez kakršnihkoli kompromisov, pa se je zdaj umaknila. Jaz verjamem, da bodo volivke in volivci to videli, verjamem, da si bodo o tem ustvarili tudi svoje mnenje in bodo na koncu na naslednjih volitvah povedali, koga si v resnici v tej hiši želijo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Jože Tanko.

Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.

V tem mandatu smo pravzaprav priča enemu ostremu, močnemu napadu na ustavo, na pravni temelj slovenske države. Jaz mislim, da še v nobenem mandatu ni bilo toliko predlogov za spremembo ustave, kot jih je ravno v tem. Glede na to, ko to spremljam že zelo dolgo časa to dogajanje, se mi zdi, da je večina teh predlogov pravzaprav takih, ki kakšne dodane vrednosti ne prinašajo.

Ta predlog, ki ste ga vložili in s katerim napadate stališče Nove Slovenije, niti z eno besedico niste v obrazložitvi nikjer omenili Nove Slovenije, niti z besedico, pa govorite o tem, da je to njihov predlog. Niti ena. Glejte, tu imate zakon oziroma gradivo pred sabo in zanimivo, da pač nekomu nekaj dajete. Res so to oni dali v razpravo, v ponudbo, ampak predlagatelj ste pa izvorno vi in samo vi. Drugo kar je, ta predlog prinaša, če poenostavim, z 88 volilnih okrajev prihajamo s to redukcijo na 18 volilnih okrajev ali pa volilnih enot, kakor temu rečete. To je redukcija. Če mislite, da se na ta način zagotavlja teritorialna pokritost, s tem, da niso kandidati, ki kandidirajo na posameznih listah, vezani na okraj, se hudo motite, ker s tem, ko boste vi to naredili, pač ne boste pokrili na tak način, kot si to predstavljate. Ta predlog, ki je zdaj vložen, kakorkoli ga obračate, je podlaga ali pa sprejemljiv, najbolj sprejemljiv za tiste stranke, ki imajo slabo terensko mrežo ali pa terenske mreže nimajo, ker potem bodo vse kandidirali iz Ljubljane, tu iz centra. Ena skupina ljudi se bo zbrala, 200 ljudi, pa bo delegiralo, ne vem, po celi Sloveniji, kje bo. To je problem oziroma razlog, da se to podpira, je predvsem to, da to podpirajo stranke s šibko terensko mrežo ali pa mreže na terenu nimajo. To je pač eden od argumentov, ki ni bil nikjer povedan.

Problem, ki ga jaz vidim, je tudi v tem, da ta zakon oziroma ta sprememba ustave ne zajema nikjer diaspore. Mi imamo četrtino življa zunaj meja Slovenije, bodisi v zamejstvu, bodisi v Zahodni Evropi, bodisi v izseljenstvu. Nekatere demokratične države, ki se tudi soočajo z močno recimo emigracijo, recimo Italija, pa tudi Hrvaška, imajo zagotovljeno sorazmerno udeležbo ali pa določeno kvoto poslancev tudi iz tega nabora. V tem predlogu tega ni, kar je posebej zanimivo, če se tako sistemsko lotevate, premišljeno lotevate spremembe ustave na področju števila poslancev, potem bi bilo najbrž smiselno predvideti tudi diasporo. Imamo zelo močno inteligenco tudi zunaj, uspešno inteligenco, uspešne podjetnike, znanstvenike, pa nimajo možnosti, da bi kandidirali kot poslanci zunaj tega.

Problem je tudi v tem, da je ostal zelo nizek volilni prag. Recimo, ko že nekateri tu razpredajo o kombiniranem volilnem sistemu, praviloma, recimo, če daste za primer Nemčijo, imajo bistveno višji volilni prag, ker s tem se te marginalije izničijo. Tudi ta sistem, ki ga zdaj predlagate, ko pravite, da bo izbira volivca tista, ki bo odločala, kdo bo poslanec, še vedno omogoča, da bo prišel v Državni zbor nekdo, ki je četrti ali pa peti v tem novem volilnem okraju, zaradi nizkega volilnega praga. Če je to izbira volivca v volilnem okraju, da pride v parlament nekdo, ki je bil četrti ali peti na listi, potem s tem nismo rešili nič, ker potem vsi tisti, ki so bili boljši od tega, izpadejo kot kaj? Mislim, da je ta sistem pri nizkem volilnem pragu preveč odprt in omogoča prevelik vstop. Tu bo stranka, ki dobi 401 na volitvah, pobrala, ne vem, tudi najmanj štiri ali pet mandatov, ampak to niso kandidati, ki bodo imeli strahotno podporo v novem volilnem okraju, ker če bi bilo tako, potem bi stranka v tem primeru tukaj že bila.

Ta sprememba tudi ne ureja prestopništva med mandati. Kaj je s poslanci, ki nočejo biti več poslanci v stranki, na listi katere so bili izvoljeni? Tega ne ureja. Če bi sistemsko to obdelali, potem bi morali najbrž obdelati ali pa vsaj odpreti tudi to vprašanje. Lahko se kdo smeje, ker je pač nekoga okrog prinesel, ampak vprašanje je pa relevantno. Tudi ko se izgovarjate na referendum, kakšna velika podpora je bila. Vi ste tam dali na glasovnico samo referendum o preferenčnem glasu, nihče od vas pa ni povedal, da je potrebno za izpeljavo preferenčnega glasu ukiniti volilne okraje. Tega ni bilo in tu je šlo za prvovrstno manipulacijo, ker preferenčnega glasu še vedno ne moreš speljati, če ne ukineš volilnih okrajev, ga ni mogoče izpeljati. Drugače bi morali imeti mogoče ta ameriški sistem predhodnih volitev znotraj stranke, kdo bo kje kandidiral.

Veliko stvari se odpira in jaz mislim, da te stvari na nek način niso rešene. Ne vem, govorite o spolih tudi navsezadnje. V bistvu ste povedali, da priznavate samo dva spola, moškega in ženskega, zadrgo zagovarjate, ostalih 80 spolov v tem volilnem predlogu ni zajetih. Zakaj potem trajbate v šole teorijo spolov, če imamo na volitvah samo zadrgo? To so stvari, ki so popolnoma odprte. Osnova pa še vedno ostaja. Predlagatelj kandidatov za volilni okraj so stranke. Tu nima volivec praktično nobene možnosti in lahko samo od tistih štirih, petih, ki so v volilnem okraju, volivec izbira, komu bo dal glas, da bo pravi vrstni red. Tudi tam bo šel marsikakšen vrstni red v prazno, da smo si čisto na jasnem. Čeprav bo najboljši v volilnem okraju po rezultatih, bo šel volilni rezultat v prazno, zato ker pač mi nimamo nekega dovolj dodelanega sistema in se to potem banalizira z manjšim volilnim pragom.

Par stvari je še odprtih. Kako ozavestiti volivce ali pa omogočiti volivcu, da izrazi svoj glas. Veliko vprašanj je odprtih. Eno od teh je število volišč. Mi smo priča temu, da se z vidika racionalizacije volišča v manjših okrajih ali pa podeželskih okrajih zapirajo. Ta volivec zagotovo nima enake možnosti ali pa niti približno enake možnosti kot kakšen drugi, ki ima, ne vem, za vsakim vogalom volišče. Mislim, da je bilo v enih desetih letih zaprtih 400 volišč. To niso bila volišča v velikih mestih, ampak na periferiji, podeželju, in tam se je tudi bistveno vplivalo na volilno udeležbo. Drugi način ali pa problem, kar zadeva vpliv volivca, je nadzor nad predčasnimi volitvami in nad volilnimi skrinjicami v času predčasnih volitev, kjer je tudi vse odprto, nerešeno. Na ta vprašanja, na te probleme je bilo večkrat opozorjeno, odziva ni in tudi zakon, ki ste ga pripravili, volilni zakon tega ne rešuje. Veliko stvari je odprtih.

Naslednja stvar, ki je problem, je recimo medijski problem, kako zagotoviti pravično ali pa enakopravno delovanje javnega servisa v času volitev in pred volitvami. Z radikalno čistko na RTV najbrž ne. Ključen moment ali pa za usmerjanje volivcev je tudi medijsko poročanje, so tudi mediji. Bistven za nas je javni medij. Če imate vi tam zaposlene ljudi, ki so politično profilirani, in to tudi kažejo, da so taki, potem je to velik problem. Naslednji problem tega javnega medija je tudi odnos do posameznih dogodkov. Imate recimo 10 tisoč protestnikov stranke upokojencev, Ruparjeve, praktično ni, ali je samo omemba, na drugi strani pridejo tam trije iz glasa svobode, je ves medijski sistem usmerjen. S tem se enostavno tudi usmerja, predhodno usmerja politiko in tudi usmerja, bom rekel, percepcijo ljudi do posameznih problemov.

Tako da jaz mislim, da so stvari ta trenutek premalo dodelane, da bi ta predlog podprl. Je pa varianta, če res želite vpliv volivca na volitve, na rezultat volitev, je možen večinski sistem. Tam se stranka pravzaprav marginalizira, da dober predlog, lahko dobi, če da slab predlog, zagotovo izgubi. To je lahko smešno za nekoga tu, ampak na olimpijskih igrah je ravno tako, dajejo medalje za štiri leta. Tisti, ki zmaga, dobi zlato. Marsikatere države imajo tudi večinski sistem volitev, ki ni slab, ne vem, tudi države z uveljavljeno demokracijo, Jaz mislim, da je prav, da preden se karkoli lotevate na tem področju, da bi mogoče paralelno odprli še kakšne druge teme in našli na njih ustrezne odgovore. Ker samo to, da se bo radikalno zmanjšalo, naredilo radikalne redukcije volilnih enot in ukinilo volilne okraje, v njih pa kandidiralo kogarkoli, pač ne zagotavlja ustreznega odgovora na vse to. Toliko mogoče v tem delu.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Predlagateljica, kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica.

Najprej dva odziva na razpravo, ker je bilo nekaj neresnic rečenih. Prva je bila ta, da se, citiram, »radikalno manjša število volilnih enot«. Volilnih enot je trenutno 8, v predlogu jih je 18. Zdaj si pa to razlagajte, kot si želite. Seveda gospod Tanko želi manipulirati in govori, da je 88 okrajev, in računa na to, da vi ne veste razlike med okrajem in enoto, ampak vem, da jo državljanke in državljani vedo, tako da sam izpostavljam, take stvari si vse dopustijo ljudje govoriti.

Druga zadeva, ki bi jo rekla glede razprave pred mano, je pa ta, da je tipična taktika zelo avtokratskih voditeljev, mnogi to pripisujejo recimo Putinu. Dobi eno temo, na katero ne ve odgovora ali pa, tudi če ve, pač noče povedati državljankam in državljanom, kakšno ima stališče, in potem govori o vsem drugem. Danes smo zdaj poslušali o voliščih, o medijih, o nadzoru nad predčasnimi volitvami, vse, razen tega, da bi se opredelili do preferenčnega glasu. Bom pa rekla, da se v tej poplavi drugih informacij sicer strinjam z idejo glede diaspore in z idejo glede prestopništva. Jaz upam, da bo kolega Tanko oblikoval svojo novelo, ki bo te zadeve naslovila, ker to absolutno ni ovira, da vi pač, ker zaznavate vse te dodatne probleme, popravite zakonodajo, kot menite, da je prav. Jaz se veselim, da bomo to obravnavali v prihodnje, in lahko diskutiramo o možnostih, da se predvsem ti dve vprašanji, jaz mislim, da bi se potencialno dalo izboljšati, predvsem Slovence po svetu, da se jih bolj vključi na nek naključen način, ne tako kot zdaj, da se šteje njihove glasove, ampak da se to nekako uredi. Moja kolegica je drugače delala tudi magisterij na to temo, morda bomo že v podmladku začeli s temi debatami.

Danes glasujemo o začetku postopka, torej ali naj se začne postopek, da o tem predlogu 18 volilnih enot, v vsaki volilni enoti pet poslancev, razpravljamo naprej, da razpravljamo tako o ustavni spremembi kot predloženemu zakonu. Slišali smo od štirih poslanskih skupin, da to podpirajo, peta, ki pa je dejansko vsebinsko to podpirala in sama predlagala, se je danes sicer opredelila, da tega ne bo podprla, ampak do glasovanja je še vse odprto.

Večkrat je bilo rečeno glede časa. Kolegica Janja Sluga je že dobro odgovorila na te opazke. Sama bi dodala samo še to, ker je gospod Horvat neštetokrat navajal, kaj pa, če bodo predčasne volitve, kako grozna zmeda bo to. Obstaja seveda možnost, da navedemo prav letnico v prehodnih določbah, 20, 30, na primer, če bi ga to bolj pomirilo in to je absolutno možnost in mi smo glede tega odprti, tako da če danes dopustijo, da gre zadeva naprej, je to na mizi in je v bistvu ta pomislek odveč.

Poleg tega nismo od manjše opozicijske stranke slišali nobenih vsebinskih protiargumentov, ker jih dejansko nimajo, ker so oni to predlagali. Od stranke SDS pa tudi nismo slišali kaj veliko vsebinskih argumentov, bolj postopkovne. Gospod Tanko je veliko poskušal dajati iz konteksta. Pa tole je še rekel, čemur res nasprotujem. Predlogi za spremembo ustave so tolikšni, da se dogaja napad na ustavo. Mi, poslanke in poslanci, smo ustavodajalci, to je naša pravica in dolžnost, da predlagamo spremembe ustave, če menimo, da se mora ta spremeniti v koraku s časom. To, da smo mi demokratično začeli postopke v Državnem zboru, ne more biti označeno za napad na karkoli. To, da se pa sprejema recimo neke podzakonske akte brez podlage v zakonih, ki so v neskladju z ustavo, to pa bi veliko hitreje lahko označili za napad na ustavo.

Da v predlogu ni bilo z besedico omenjene Nove Slovenije. Nova Slovenija je ta zakon javno predstavila medijem in nismo niti želeli, jaz nisem želela omenjati v predstavitvi predlagatelja, ker dejansko predlog ne gre o Novi Sloveniji. Predlog je o uvedbi preferenčnega glasu in o tem, kako bomo poslanke in poslanci dosegli zadostno večino, da se bo uvedel. Mi smo kot največja koalicijska stranka seveda takoj po tako prepričljivi potrditvi na referendumu sklicali posvet, predsednik Vlade ga je sklical, tam smo se pogovorili, SDS je bil tam zelo jasen, da nekako še niso preboleli tistega referenduma iz leta 1996 in posledično spremembe ustave, kar vedno pozabite povedati, potem se je spremenila ustava. Ustavna ureditev je zdaj drugačna, kot je bila prej, zdaj je proporcionalni sistem zapisan prav v ustavi in za vaše predloge bi bilo potrebno to spremeniti. Skratka, vi ste to zelo jasno povedali, Nova Slovenija pa je zelo jasno povedala, da podpira preferenčni glas. Navedli so več različnih točk, kjer so njihove ideje o idealni uvedbi odstopale od naših. Ravno zaradi tega je predsednik Vlade rekel, predstavite tisti predlog, ki bi bil za vas sprejemljiv. To je z mojega vidika logična poteza, ker če jasno ne opredeli tisti, ki bo jeziček na tehtnici, kaj bi bilo za njih sprejemljivo, potem se lahko pogajamo v nedogled, posebej o takih občutljivih političnih razmerah, in se bo vedno našla ena majhna sprememba, ki pa bo razlog, da pač spremembe ne bodo podprte.

Skratka, pred nami je sprememba ustave, ki povečuje poslance za dva, zato ker je to edina matematika, ki omogoči tako veliko število volilnih enot. Kolega Zrim je omenil 22. To mu je že korektno poslanec Horvat povedal, da ni mogoče, ker po ustavni teoriji, če imaš štiri poslance ali manj na listi, je to že de facto večinski sistem in ni niti v skladu s tem, kar razumem, da sam zagovarja, kar je proporcionalni sistem. Tako da je 22 volilnih enot preveč, tudi zato, kakor smo mi razumeli Novo Slovenijo, so se oni odločili za teh 18. Mi smo to pripravljeni podpreti. Nazadnje smo na prejšnji seji imeli en predlog ustavnih sprememb, ki jih je predlagala Nova Slovenija, pa se je potem naknadno odloča, da jih ne podpira. V stališčih so tak predlog podprle štiri stranke in danes je situacija ista, tako da bomo videli. Takrat si je premislila SDS, mogoče si pa danes premisli Nova Slovenija.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Repliko ima kolega Tanko.

Izvolite.

JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa.

Mislim, da me gospodična ni prav razumela. Če mi z 88 volilnih okrajev pridemo na 18, pomeni, da ukinemo vmes meje med okraji in bomo tri ali štiri okraje združili. Lahko rečete temu volilna enota, lahko pa volilni okraj, saj je čisto vseeno, s katere strani na to pogledate. Je res, da gre z 8 na 18, ampak gre tudi z 88 na 18 in tam bo problem.

Drugo, kar je, pa moram oporekati. Jaz sem govoril o vsebinskih razlogih, govoril sem o tem, da ni zajeta diaspora, govoril sem o tem, da ni bilo povedano na referendumu o tem, da se bodo volilni okraji ukinili v primeru preferenčnega glasu. Povedal sem, da zakon ne ureja prestopništva med mandatom oziroma ta sprememba ustave. Povedal sem, da bo še vedno imela ključno vlogo stranka, ki bo delala liste in tako naprej in tako naprej. Jaz se nisem spotikal čisto nič v proceduralne zgodbe, povedal sem pa več vsebinskih razlogov, ki so ostali odprti in jih tudi v spremljajočem tekstu, ki ste ga priložili kot spremembo zakona, ni notri, kar je po moje pomanjkljivosti in kaže na to, da vi tega predloga niste premislili z vseh vidikov. Tudi prag ostaja, kar pomeni, da bodo prišli noter poslanci z zelo nizkim rezultatom in stranke z zelo nizkim rezultatom. V Nemčiji je prag 7 %. Niste o tem dobili oziroma pripravili nobene alternative ali pa razmisleka o tem. Zakaj ostaja to? In tudi dilema zakaj ne večinski volilni sistem kot alternativa temu. Kombiniran volilni sistem še vedno pomeni šišmiš, nepregleden je. Nemčija ima navzgor ali pa navzdol odprtega, nima fiksnega. Tudi pri nas bi potem lahko na nek način variiralo število poslancev Državnega zbora, če bi se uveljavil kombiniran volilni sistem a la nemški, kot ga nekateri zagovarjajo, ne bi bilo fiksno število poslancev. To so pač razmisleki z moje strani. Kako vi razmišljate, je vaš problem, ampak te stvari so zagotovo pri tej spremembi ostale odprte in nedorečene.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Andrej Poglajen.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Uvodoma se mi zdi pomembno, da poudarimo, da ko govorimo o volilnem sistemu, spreminjanju le-tega, je potrebno upoštevati tudi vse ostale stvari, ki so del volilnih procesov. Prav je, da se skozi razpravo to izpostavlja. Meni se zdi narobe, da nekoga moti to, da če kolega poslanec omeni ukinjanje volišč, da je to za predlagatelja problematično, kajti sam prihajam iz volilnega okraja, kjer je bilo od leta 1991 ukinjenih 30 volišč. To pomeni, da oseba, ki je lahko imela prej, dejansko čez cesto volišče, se sedaj mora voziti 10 kilometrov stran ali pa 5 kilometrov stran, da odda svoj glas. Kako je to uveljavljanje ustavne pravice aktivnega in pasivnega udejstvovanja na volitvah, voliti oziroma biti izvoljen, kar tudi narekuje ustava.

Danes so bile velikokrat omenjene evropske volitve. Spoštovane in spoštovani, tisti, ki pri tem predlogu spremembe volilnega sistema dajo v primerjavo evropske volitve, očitno ne ve, o čem govori. Zakaj? Evropske volitve, imamo v bistvu državo, ki ni razdeljena na nobeno volilno enoto, imamo celotno državo in vsak državljan lahko za vsakega kandidata na listi odda glas in ni teritorialno omejen znotraj države, se pravi, voli se predstavnike Slovenije v Evropskem parlamentu. Se pravi, totalno drugačen koncept, kot ga imamo pri volitvah v nacionalni oziroma slovenski parlament. S tega vidika govoriti, da zato potrebujemo preferenčni glas, ker je efektivno uporabljen na evropskih volitvah, se mi zdi kontradiktorno s tem, kar je dejansko praksa, kar je realnost tudi na državnozborskih volitvah.

Ko smo že pri preferenčnem glasu in dajanju pomena le-temu. Poglejte malo rezultate evropskih volitev, oseba, ki je bila četrta po številu preferenčnih glasov, ni danes evropski poslanec, seveda zaradi tega, ker njegova stranka ni presegla zahtevanega števila glasov za vstop oziroma za preboj v Evropski parlament. Toliko o tem, kako vi dajete poudarek na preferenčni glas, kakšna je pa realnost, potem samega preferenčnega glasu. Pa tudi sam uporabljam, kadar je to le mogoče na lokalnih volitvah ali na evropskih, preferenčni glas, ampak zavzemanje za drugačen model slovenskega volilnega sistema mora biti v skladu s specifikami, ki jih prinaša volitev v nacionalni parlament.

Naslednja stvar, referendum. Ali ste na referendumu slovenske državljanke in državljane vprašali, ali želijo dva dodatna poslanca? Povejte mi, ali ste jih vprašali? Ali je o tem potekala javna razprava? Celo to, referendumski dan ste postavili na isti dan z evropskimi volitvami, verjetno zato, da bi se pač teme, ki so bile na referendumih takrat obravnavane, nekako naredile bolj marginalne, ob tem pa bi si, to je moje mnenje, določena politična opcija, ki je večinski predstavnik v koaliciji, poskušala povečati volilno udeležbo. Na žalost, kot vidimo, tudi ta rezultat takrat na evropskih volitvah na srečo tega ni prinesel.

Zdaj pa malo pregleda samega predloga predlagateljice. Po tem, kar mi predlagamo, če pogledamo malo, si upam reči, z matematičnega vidika, bomo imeli po tem predlogu pet poslancev recimo na 95 tisoč državljank in državljanov Republike Slovenije. Danes imamo enega poslanca na 19 tisoč prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Matematično je seveda to enačba, ki je enaka, kar pa nam matematika ne pokaže, je pa to, da se s tem izgublja zastopanje v Državnem zboru s strani lokalnih skupnosti oziroma določenih predelov Slovenije. Poglejte čisto teoretično, spoštovana predlagateljica. Jaz mislim, da ima glas nekoga, ki kandidira v okraju z manj volivci, večjo težo po vašem predlogu, kot od nekoga, ki kandidira v kraju, kjer je pač več volivcev. Se pravi, recimo tukaj lahko naredimo primerjavo, mislim, da po ureditvi, ki je predlagana, primer bi bila celjska volilna enota, tista, ki bi imela največ volivcev, v primerjavi z eno izmed tukaj ljubljanskih, ki jih ima približno 10 tisoč manj. Se pravi, ne govorimo o enakosti glasu med posamezniki znotraj slovenske države oziroma med državljankami in državljani.

Kaj pa to še prinaša, kar vam poslanci koalicije oziroma predlagatelji ne bodo povedali, pa je drastična centralizacija. Poglejmo sedaj čisti primer. Nekdo, ki prihaja iz manjše občine, iz manjšega predela znotraj ene izmed teh 18 volilnih enot, ki jih predlagate, bo imel na podlagi vseh življenjskih faktorjev, se pravi prepoznavnosti, možnosti izpostavljanja in tako dalje, drastično manjšo možnost za izvolitev. Kaj to prinese na koncu, končni rezultat? Tukaj v tej zgradbi, v tej stavbi, v tej dvorani boste videli le predstavnike iz večjih predelov oziroma številčnejših predelov Slovenije, medtem ko tisti, ki prihajamo malo bolj iz podeželskih predelov oziroma manjših po številu prebivalcev občin, ne bomo več tukaj imeli možnosti predstavljati naših sokrajank in sokrajanov.

Res je, da slovenska ustava diktira to, da smo poslanci predstavniki vsega ljudstva, vendar je potrebno poudariti to, da nas izvolijo prebivalci znotraj našega trenutnega volilnega okraja. Mislim, da vsak poslanec, ki nosi kaj odgovornosti do teh ljudi, bo v Državnem zboru kot eno izmed primarnih nalog postavil to, da zagovarja problematike, interese in vse ostalo, kar pride znotraj tega okraja, kjer je izvoljen. Seveda pa, kot še enkrat poudarjam, je ustava tista, ki nam diktira, da delujemo v interesu in da smo predstavniki vsega ljudstva. Se pravi, govorimo o močni centralizaciji, ki jo ta volilni sistem prinaša, kar pomeni, še enkrat, izgubo glasu za določene predele Slovenije v Državnem zboru. Meni se zdi to zelo problematično. V nacionalnem parlamentu, v slovenskem parlamentu mora biti zastopanost, tudi geografsko gledano, dosti bolj dorečena oziroma mora biti usmerjena v to, da ima praktično vsak del Slovenije, tudi znotraj Državnega zbora, osebo, ki bo izpostavljala tudi problematike iz okolja, od koder prihaja. To na žalost po tem predlogu ne bo mogoče oziroma se tega ne zasleduje.

Vpliv političnih strank, to mi je zelo zanimivo, ko se izpostavi, ko politična stranka oziroma predlagatelj, ki prihaja iz politične stranke, izpostavlja, da politične stranke ne bodo več imele takega vpliva na to, kdo bo izvoljen, kdo pa ne. Poglejmo za primer. Kolegica Tacer, kot predlagateljica, mislim, da se boste strinjali z mano, da vi kot aktualna poslanka, ki je izpostavljena, ki aktivno deluje v Državnem zboru, imate dosti večjo možnost, da pridobite preferenčni glas kot nekdo, ki v tem zboru svoje pozicije pač ni zasedel oziroma ni član tega zbora. Se pravi, uvajate to, da je nekdo, ki je aktualni poslanec, ki je aktualno dosti bolj izpostavljen, ki ga politična stranka sama dosti bolj izpostavlja, dobiva avtomatsko prednost, kajti ljudje bodo rekli, ta posameznik je izpostavljen, poznam ga recimo s televizije in tako dalje. Ta posameznik bo na podlagi tega nabral večje število preferenčnih glasov kot nekdo drug.

Ne govoriti, da s tem zmanjšujete vpliv političnih strank, kajti tudi če pogledamo sestavo list, tudi sedaj v samem predlogu nikjer nisem videl, da je posameznik, ki kandidira znotraj posamezne volilne enote, kakor jih vi predlagate, vezan na to, da ima stalno prebivališče v tej volilni enoti. Noben ni vezan na to, da kandidira tam, kjer je doma. Se pravi, kaj to pomeni? Pomeni to, da bo recimo izračun oziroma razdelitev političnih točk na podlagi anket ali drugega javnega mnenja pokazala, da bo določena stranka v nekem okraju dobila dva poslanca od petih, oziroma v volilni enoti, se opravičujem, da me ne boste tako za besedo vzeli kot kolega Tanka, in pridemo do tega, da bo ta stranka lahko vnaprej kalkulirala, koga bo postavila, da kandidira v tej volilni enoti. Se pravi, moč političnih strank ostaja z enega vidika, z vidika reprezentativnosti podeželja oziroma manjših občin, jo s tem celo povečujete, in na podlagi tega se mi, še enkrat, zdi nekako skregano z logiko, da govorite o zmanjšanju vpliva političnih strank.

Še enkrat poudarjam. Tukaj lahko pride kmalu do tega, da večina, številčnejša večina prevlada nad manjšino. Kaj mislim s tem? Prof. dr. Ernest Petrič je enkrat v enem izmed intervjujev dejal, da je čar demokracije ravno to, da večina ne zlorabi svoje možnosti preglasovanja, vplivanja na manjšino, vendar da med manjšino in večino vedno pride do konsenzov, ki so delno sprejemljivi za obe dve skupini. Se pravi, s tem predlogom, ki ga sedaj predlagate, bo prišlo do tega, da bo, še enkrat, koncentracija glasov močno povezana s koncentracijo populacije ljudi, v katerem delu volilne enote bo večja masa ljudi in na podlagi tega se bodo tudi delili preferenčni glasovi. Če mi ne verjamete, poglejte prakse iz tujine, kjer imajo to možnost, kjer imajo možnost tako glasovati, in videli boste, da tam predstavnikov s podeželja praktično več ni. Če pa bi hoteli zasledovati, tako kot sem uvodoma omenil, ko omenjate same evropske volitve, če bi hoteli aktivno zasledovati samo voljo preferenčnega glasu, potem pa ukinite vse volilne enote, predlagajte eno volilno enoto in bomo imeli celotno državo, možnost izbirati kogarkoli, kjerkoli bo kandidiral. To je absolutno moč preferenčnega glasu. To, kar pa sedaj predlagate, še enkrat, pa je odvzemanje moči podeželju. Po eni strani še večanje moči političnim strankam in centralizacija same možnosti vplivanja na politično dogajanje v Državnem zboru.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Tomaž Lisec.

Izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Spoštovana predstavnika ministrstva, vsem skupaj lep pozdrav!

Jaz imam srečo ali pa nesrečo, da sem hodil na fakulteto, kjer smo se kar veliko ukvarjali z volilnimi sistemi, ne samo s tem bolj ponesrečenim v Sloveniji, ampak tudi s tistimi v tujini. Večkrat je bilo s strani profesorjev, pa tudi ustavnih strokovnjakov, rečeno, da se volilna zakonodaja ne spreminja po tem, ko se pripravljaš na naslednje volitve, ampak se volilna zakonodaja pripravlja v času, ko je mir pred volitvami. Skratka, morda zanimiv predlog za koga, ampak z veliko napakami, kupčkanjem in nedodelanimi predlogi. Tukaj se ne bom spuščal v to, ko so nekateri rekli, da se v tem mandatu ustava veliko spreminja, poznam pa kar nekaj ustavnih strokovnjakov, ki še vedno trdijo, da velja, da se ustava spreminja s tresočo roko, ne pa glede na to, kdo je na oblasti.

Naslednja stvar je, sicer je danes nek pingpong, kdo je predlagatelj tega predloga za začetek postopka za spremembo ustave, ampak podpisani so predvsem poslanci Gibanja Svoboda. V bistvu me to veseli, da pridejo, pa nič slabega ne mislim, novi obrazi s tem predlogom, ampak malo me moti, da pride s tem predlogom na plano stranka, ki ni imela poguma, da bi v predvolilnem času dala kandidate z imenom in priimkom in z njihovimi, našimi obrazi na plakatna mesta. Da to predlaga stranka enega, rekli smo mu celo sončnega kralja, ki je bil vsepovsod na plakatih, o vseh ostalih kandidatih pa se skoraj ni govorilo. Govorilo se je morda le o tistih zanimivih medijskih kandidatih, ki naj bi bili neka dodana vrednost glede na to, s katerega področja prihajajo.

Predstavniki so danes sami zapisali, da ostajajo upravičeni pomisleki velikega števila poslancev, da se bo ljudsko zastopstvo po ukinitvi volilnih okrajev še bolj dodatno skoncentriralo zgolj na kandidate, ki so znani na širšem območju, se pravi vsaj na nivoju sedanje volilne enote ali celo v vsej državi, izvoljivost kandidatov s podeželja in iz manjših krajev pa se bo močno zmanjšala. To drži. Ta predlog te spremembe še vedno nagrajuje stranke z enim močnim predsednikom in nagrajuje stranke, ki se večinoma, kar je izkušnja iz zadnjih mandatov, ustanovijo par mesecev pred volitvami, ko ni terenske baze, ni terenskih kandidatov. Dogajalo se bo, tukaj se strinjam s svojim predhodnikom, da bo verjetno tam leta 2026 približno, jaz si drznem reči, dve tretjini poslancev že iz mestnih občin. Kljub temu da želite povečati število volilnih enot ali pa okrajev, skratka 18 bo nekih kriterijev, po katerih se bo izvolilo poslance, to pa ne ukinja centralizacije in se še bolj zmanjšuje vpliv kandidiranja oziroma možnosti kandidiranja poslancev iz manjših delov države.

Pa morda samo medklic. Ja, tudi sam sem zagovornik tega, da bi se enkrat resno pogovorili tudi o volilnem pragu. Na drugi strani pa sem zelo z zanimanjem poslušal, češ kako moramo, kako naj bi vsi spoštovali koalicijsko pogodbo, s čimer je začel tudi predstavnik Vlade na seji matičnega delovnega telesa – koalicijska pogodba je zavezala koalicijske stranke k uvedbi bolj demokratičnega volilnega sistema. Ampak po mojem osebnem mnenju ta sistem, ki ga predlagate, ni bolj demokratičen. Podpiram pa, da včasih pa le pogledate vašo koalicijsko pogodbo in vidite, kaj vse niste naredili oziroma kaj vse ste naredili v nasprotju z volilno zakonodajo. In nenazadnje, kar naenkrat je potreba po spoštovanju posvetovalnih referendumov s strani podobne politične grupacije, ki je v preteklosti večkrat spodkopala ne samo posvetovalni, ampak tudi zakonodajni referendum.

Glede centralizacije in glede moči strank se po mojem mnenju s tem predlogom zakona nič ne spreminja. Še vedno bodo stranke tiste, ki bodo kadrirale kandidate, in to se ne ukinja, to se ne spreminja. Glede izvoljivih in neizvoljivih okrajev, o čemer pišete, da naj bi bili stranki vnaprej poznani izvoljivi in neizvoljivi volilni okraji, sam prihajam iz volilnega okraja, kjer je imel v zgodovini SDS poslanca. Ampak zakaj je imel SDS v Sevnici poslanca? Zato, ker so naši člani, predvsem pa moji predhodniki, delali, ne zato, ker se je pojavil nek kralj s stranko in je rekel, Tomaž, ti boš kandidiral, ampak zato, ker so tudi v preteklosti že bili kandidati, ki so bili prepoznani in so delali in je članstvo delovalo. Zato jaz zelo težko poslušam o izvoljivih in neizvoljivih volilnih okrajih. Jaz trdim, da je za vsako stranko vsak okraj lahko izvoljiv, če ljudje tam delajo v skladu z nekimi svojimi vrednotami, željami in z nekimi skupnimi cilji. Včasih sem poslušal mantro, na Primorskem SDS ne more imeti kandidata. Ob dobrem delu sem prepričan, da lahko marsikateri volilni okraj tudi znotraj primorske regije dobi poslanca, ki ga do sedaj ni imel, če sta le želja in volja do dela prava. Tega se niti ne spreminja, še vedno bodo stranke kadrovale in še vedno bomo imeli enote, če želite, teh 18 enot, kjer bodo lahko poslanci manj ali bolj izvoljivi.

Naslednja stvar je bila razprava glede tega, da naj štejejo glasovi in ne procenti. Jaz sem šel pri pripravi na to sejo skozi to, od kod smo poslanci izvoljeni. Na srečo so v tem državnem zboru še poslanci, ki so izvoljeni iz manjših krajev oziroma iz manjših občin. Pa jaz prihajam iz občine, ki je med večjimi občinami, ampak nismo mestna občina. Pa si bom drznil tukaj ponazoriti primer mojega, sicer ne strankarskega kolega, ampak posavskega kolega. Matjaž Han prihaja iz Radeč, bil je župan, bil je vodja poslanske skupine, minister je, v gospodarstvu je delal. Kakšne možnosti bo imel Matjaž Han na izvolitev v tem primeru? Ne bo jih imel. Zakaj? Zato ker so ljudje lokalpatrioti. Kljub temu, da bo v tej volilni enoti, kamor bo spadal kolega Matjaž Han ali pa vzemite kogarkoli izmed sebe, ki prihajate iz manjših krajev, kako bo on nekoga prehitel, če lahko dobi na svojem domačem terenu skoraj vse glasove, bo v nekem večjem kraju en soliden kandidat z megafonom dosegel večji radius volivcev kot pa Matjaž Han.

V to me ne bo nihče prepričal, da ljudje niso oziroma nismo lokalpatrioti, da radi volijo ljudi, ki jih imajo, po domače povedano, na dosegu roke, da ga lahko na sejmu, v kavarni, v restavraciji ali pa skoraj doma na njegovem pragu pocukajo za rokav in ga prosijo, ti, Tomaž, Matjaž ali pa kdorkoli, potrebujemo to, da izpostaviš tudi v parlamentu določene probleme, ki se ne dotikajo samo tistega kraja, ampak se dotikajo tudi nekih vrednostnih ali pa ostalih konceptov, o katerih razpravljamo tukaj v Državnem zboru. Tako da to, kako vi govorite, češ prepoznavnost bo za boljše, to je lahko samo za tiste stranke, ki nimajo terenske mreže, pa še tukaj opozarjam na primere, ko lahko zelo prepoznavni, zelo dobri, če želite, kandidati in poslanci nimajo šans v svojem volilnem okraju oziroma po novem v volilni enoti, kjer bo prišel podobno soliden kandidat, ne prepoznaven, ampak z večjim kadrovskim bazenom volivcev za seboj, in bo z lahkoto prehitel dobrega kandidata, ker se bo štelo število glasov, ne pa to, kar je sedaj, število procentov, ki jih je dobil posamezen kandidat.

Samo poglejmo strukturo sedanje sestave državnega zbora, ni treba iti v sestavo prejšnjih mandatov, ko se včasih sprašujemo, koliko je nekdo dobil glasov in koliko je nekdo dobil procentov. Pa se ni treba osredotočiti na različne stranke. Samo znotraj iste stranke poglejmo, da ne bomo rekli, kako je Levica ali pa kakšna manjša stranka seveda dosegla manjši procent ali pa na primer kolegi iz Svobode, ki so dobili večje procente, še enkrat, kljub temu, da niso imeli poguma ali pa časa v zadnji predvolilni kampanji dati imen in priimkov in obrazov na plakatna mesta. In kaj se sedaj dogaja? Da imamo še vedno poslance, ki jih ljudje ne poznajo po obrazu, poznajo jih morda z imenom in priimkom, ampak rečejo, kdo je to. Danes je verjetno za vsakega od nas, ki je razpravljal, nekje spodaj na prenosu pisalo, tale in tale. Ljudje nas prepoznajo, ampak nekateri so nas prepoznali že prej, ker smo bili aktivni, pa ne samo na političnem področju, da ne bo problema. Imamo lahko uspešne gospodarstvenike, obrtnike, zdravnike, kmete, et cetera, ampak ljudje potrebujejo nekoga, ki ga poznajo.

Skratka, ta predlog je zanimiv, na žalost pa je nastal s preveč kupčkanja in ima preveč odprtih vprašanj, da bi jih lahko v nadaljevanju postopka logično nekako dali v nek kalup, ki bi bil sprejemljiv za dvotretjinsko večino tukaj zbranih.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima predlagateljica kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Vesela sem, da je predhodnik ocenil ta predlog kot zanimiv. To je že korak naprej. Ko smo bili v času referendumske kampanje, so padale bolj ostre besede. Moram stopiti v bran svojim kolegicam in kolegom iz stranke. Mi smo imeli plakate, imam več slik pred svojimi, pred plakati mojih kolegic in kolegov, tako da dajmo se vsi fokusirati na svojo kampanjo in kako biti najboljši možni poslanci, pa bo v redu. In še zadnji direkten odziv je pa glede gospoda Hana. Mislim, da je pa to absolutno najslabši primer, ker je znan na ravni države in ne dvomim, da bi bil izvoljen, kotira najvišje na lestvicah priljubljenosti, tako da to bi si pa kar upala staviti, ampak računam, da mu bodo njegovi kolegice in kolegi bolj stopili v bran.

Vsebinsko pa želim poudariti, da res piše v začetku predloga tisto, kar je kolega Lisec citiral, ampak to piše kot ocena debate, to ne piše kot dejstvo, da bi ta zakon prinašal težjo izvoljivost tistih iz manjših krajev v volilnih enotah. Dejstvo je namreč, da ko smo govorili o preferenčnem glasu v tem državnem zboru, smo se pogovarjali o predlogih, ki smo jih dali v Državni zbor v prejšnjih mandatih. V prejšnjem mandatu je bil predlog z osmimi volilnimi enotami, torej da ostanejo volilne enote tako, kot so zdaj, in da se uvede preferenčni glas. Nam se je ta predlog zdel dober in se nam ni zdel slab in tudi poudarjali smo in še vedno verjamemo, da ni za podcenjevati kandidatov s podeželja. Niso vsi taki lokalpatrioti, posebej pa ne v mestih, kjer ta lokalpatriotizem znatno pade. Jaz osebno poznam, mislim, v moji družini, kjer so vsi z izrednega podeželja, bolj podeželsko skoraj ne gre, da jih tudi v večjih regijah, ker so nekateri zelo dobri v svojih zadevah, prepoznajo in ne dvomim, da če bi kadarkoli želeli imeti politično kariero, tudi če bi bila v širši regiji, bi imeli enake ali pa boljše možnosti, da bi bili izbrani, ker imajo ugled. Jaz ne bi podcenjevala podeželskih kandidatov.

V vsakem primeru pa je ta predlog, ki je zdaj v proceduri, odziv na to debato in ravno zaradi tega se povečujejo število volilnih enot, kar pomeni, da se sama regija volilne enote manjša, jih je 18, in v vsaki je nek regijski center. Jaz ne bom zdaj vseh naštevala, ampak so zelo jasno opredeljene, tako da so primerljive na okvirno 95 tisoč volivk in volivcev. Tako da jaz bi samo rada rekla, da je ta predlog odziv na pomisleke glede kandidatov iz podeželja. Absolutno pa to ni zapisano notri, da mi zdaj to predlagamo zato, da bi imeli kandidati iz podeželja slabše možnosti. Tega si ne želimo in v bistvu sploh ne verjamemo, da je to res.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Žan Mahnič.

Izvolite.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala, podpredsednica.

Kolegice in kolegi!

Izgovarjanje na rezultat referenduma je lahko zelo relativno, ker vprašanje tam je bilo, ali ste za to, da se uvede preferenčni glas, ki bi imel, zdaj ne vem, kako je pisalo, odločilno kakšno izbiro volivca pri tem, kdo bo izvoljen v Državni zbor. Ampak hudič je vedno v podrobnostih. Mi smo lahko za eno stvar, vprašanje pa je, kaj vse potem to prinese za seboj. Meni ne bo nihče oddal, če imaš recimo 18 volilnih enot in da se voli tam pet poslancev, kar pomeni, da bo stranka predlagala pet kandidatov, da je to neka velika izbira volivk in volivcev, če lahko izbirajo med petimi kandidati. Drugo je, če bi bila celotna Slovenija volilna enota in bi lahko med 88 kandidati nekdo obkrožil. To je res velika izbira. Vprašanje, če so volivci vedeli, med koliko kandidati sploh bodo lahko odločali. Ali so potem mislili, da pač tisti, ki bo obkrožen in bo dobil največ, da bo tudi izvoljen, kar seveda ne drži in ni tako.

Pri spremembi volilnega sistema je potrebno, vsaj jaz bi sledil temu, da je ne samo parlament, ampak tudi vlada čim bolj učinkovita in operativna, beri, da imamo vlado, ki ima čim manj strank, da je v koaliciji čim manj strank. Tega pa brez dviga volilnega praga ne moreš doseči. Če se spreminja volilni sistem, hkrati pa se tudi ne dvigne volilnega praga, na tem mestu nismo naredili nič. Sem pa v tem parlamentu že večkrat rekel, da sam tudi zagovarjam zmagovalni bonus, kot ga imajo nekatere države.

Če si nekateri tako zelo želite preferenčni glas, mogoče v razmislek: zakaj pa ne bi recimo ohranili sistema takšnega, kot je, da se še vedno voli 88 poslank in poslancev, da ohranimo okraje, ampak da v vsakem okraju da stranka, ne vem, tri, štiri, pet kandidatov na voljo. Potem imamo isto število poslank in poslancev, še vedno se voli tako, kot je, volivec bo obkrožil stranko, v okraju pa bo na eni stranki več kandidatov. Če želite preferenčni glas. S tem recimo daš nekaj ljudi volivcu na izbiro znotraj iste stranke, hkrati pa ohraniš tudi poslance na podeželju. Problem je, da tudi na ta način, ne na ta vaš predlog ne na to, kar sem jaz rekel, nekega večjega odločilnega vpliva volivci še vedno ne bodo imeli, ker je stranka tista, ki postavi kandidate. Stranka je tista, ki postavi kandidata, in volivec lahko pač izbira med kandidati, ki so postavljeni s strani stranke.

Verjamem, da je volivcem všeč ta evropski način, se pravi država, lista, devet kandidatov in enega obkrožiš. Potem pa pride do problema, kolegice in kolegi. Jaz mislim, da ni stranke, ki se na evropskih volitvah ni soočila s tem, in bom kar rekel, ne boj, mesarsko klanje med devetimi kandidati. Zdaj si pa predstavljajte, da je takih 90. Zdaj si pa predstavljajte, da je takih 90. Obrazložite mi, kolegice in kolegi, kako bo v takšnem sistemu, kot ga vi predlagate, potekala volilna kampanja, se pravi, kako se bodo ljudje, kandidati iste stranke med seboj spopadali na terenu. Ja seveda. Ne vem točno, mislim, da za mojo volilno enoto, kjer se voli pet kandidatov, sva dva aktualna poslanca, jaz in pa kolega Hoivik. Kako bo kolega Hoivik mene gledal, če bom jaz prišel v Škofjo Loko pa postavil štant zraven njega pa čez njega govoril, ne, ne, mene volite, on bo pa obratno delal? Dajte mi povedati, kako bo to izgledalo. Ker jaz si predstavljam, da tisti, ki gre kandidirat, si želi biti izvoljen, drugače ne greš kandidirat. Ali pa vseh pet tam. Si predstavljate, pet ljudi na enem štantu prepričuje, vsak zase. Jaz si tega ne predstavljam.

Koga kličejo župani? Jaz bi rad slišal od poslancev največje vladne stranke, pa tudi drugih, koliko imate recimo stikov z župani. Prejšnji mandat je bil še tisti predlog, da bi bila cela volilna enota, da bi tam bilo – koliko? – 11 kandidatov. Recimo če pogledam sebe, Gorenjsko, jaz ne vem, kako bi kampanjo v tem primeru delal. Gori je čez 20 občin, a bi potem od Kranjske Gore do Kamnika vse te probleme jaz moral reševati? Je seveda, ker je volilna enota! Ja ga ni človeka, ki bi lahko to delal. Ampak ker si največja vladna stranka predstavlja delo poslanca v smislu glasovalnega stroja, ne pa tudi dela za reševanje lokalnih problemov, odpiranja vrat županov na direkcijah, na ministrstvih, glejte, ga ni človeka, ki bi lahko delal z 20, 22, 23 župani in reševal problematiko lokalnih skupnosti, za katere smo tudi zadolženi in poklicani.

Da ne govorim o finančnem vidiku, da ne govorim o samem izboru kandidatov in da ne govorim o tem, da bo slej ko prej prišlo do tega, da bodo v takšnem sistemu res imeli možnost samo tisti, ki smo, ste, so znani. Potem pa bomo imeli raznorazne influencerke v tem državnem zboru. Ljubi bog pomagaj, že tisti video, ko jo vidiš gori na Instagramu, te nekam prime, kaj šele da jo bom potem tu poslušal.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica Mojca Šetinc Pašek.

Izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (NeP): Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Sama sem zelo velika podpornica preferenčnega volilnega sistema oziroma prednostnega glasu v volilnem procesu, torej da imajo volivci karseda maksimalen vpliv na osebo, ki jo volijo. Tak volilni sistem seveda poznamo, ga imamo na evropskih volitvah, ga imamo tudi pri volitvah v občinske mestne svete. Sistem ni zapleten, volivec izbere listo stranke, obkroži kandidata, ki mu je najbližji. Tak neki idealni sistem se je ponujal tudi na posvetovalnem referendumu, da bi bila Slovenija torej ena volilna enota s skupnim glasovalnim listom. Pa še ta idealni tip je na nek način manipulacija, kot smo slišali kolege. Vsi vemo, kandidatne liste sestavljajo stranke, ki imajo maksimalen vpliv na to, kdo je na listo umeščen, na katero mesto bo kandidat umeščen.

Zato je bil na nek način ta posvetovalni referendum neka taka fina manipulacija. Še večja manipulacija je pa bilo to, da pravzaprav referendum ni bil namenjen tej lepi ideji uvajanja volilnega sistema z maksimalnim prednostnim glasom, kot se je predstavljalo v kampanji, temveč prej mobilizaciji volivcev za evropske volitve. Taktika največje stranke, ki je ta referendum v bistvu na nek način izsilila, je bila ena sama – dobiti čim več mandatov na evropskih volitvah. Ne dva, ampak celo tri, morda celo štiri, pa se ni izšlo. To je bil ta preprosti izračun te stranke. In nameni, če preprosto citiram aktualnega ministra za finance, na teh volitvah in na teh referendumih so bili, milo rečeno, politikantski.

Žal ti nameni po moji oceni vejejo tudi iz tega predloga, ki ga imamo danes na mizi za spremembo ustave, da se poveča število poslancev na 92, kar naj bi bil uvod v sprejetje novega volilnega zakona z 18 enotami z listami po pet kandidatov, brez vnaprejšnjega dogovora, zagotovila, da bo tak volilni zakon tudi sprejet. Tega zagotovila ni. Zakaj tako menim? Zato ker se v bistvu o preferenčnem glasu pogovarjamo od začetka tega mandata in v bistvu nekih velikih naporov, kljub temu da sem slišala, da naj bi bili narejeni, ni bilo storjenih. Imeli smo predlog, ki nam ga je predstavila Maša Kociper, z 11 volilnimi enotami z listami z osmimi kandidati, ki je v bistvu najbolj enostaven popravek tega, kar imamo danes. Nihče pa se ni zares trudil in iskal širšega političnega soglasja, ki je za ustavne spremembe, za ustavne zakone, zlasti pa za skupen dogovor političnih akterjev o pravilih volitev izjemnega pomena. Tega napora ni bilo.

Iz predloga, ki ste ga vložili brez nekega namena ali resnega napora, da bi vsaj minimalno poskušali najti tak politični dogovor, po moji oceni veje neke vrste vehemenca, ki jo lahko strnem v en stavek: mi, torej mi smo vse storili za to, prevzeli smo celo predlog NSi, da bi bila sprejeta volja ljudi, izražena na posvetovalnem referendumu. Zame, kolegi in kolegice, je to pravzaprav neke vrste piarovska maksima. Zaradi tega, zaradi piara ste potegnili iz predala predlog Nove Slovenije, ne da bi vanj zares verjeli, ne da bi se zanj zares potegovali, ne da bi izvedli, po moji oceni, napore, da bi bil ta predlog sprejet. Tudi tega osnovnega niste storili, da bi preigrali scenarije, ali ta predlog volilnega sistema pije vodo, ali v praksi lahko živi. Žal mi je, da zaradi opisanega pravzaprav zlahka propada ideja o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor. Predvsem pa mi je žal, da se zaradi nekih višjih kapric, ki smo jim bili priča na evropskih volitvah, nismo sposobni pri zadevah, ki nujno terjajo najširši možni politični konsenz, pogovarjati izven ozkih interesnih okvirov največjih strank, dveh največjih strank v parlamentu.

Sama ostajam podpornica ideje preferenčnega glasu, zato vsekakor danes temu ne bom nasprotovala. Se mi pa zdi, da je prav, da povem, da ima ta vaš predlog obilico slabega priokusa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima predlagateljica.

Kolegica Tacer, izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala.

Želela bi samo dodati, da je ravno razlog, da je bil ta predlog vložen januarja, da smo vsebinsko preizkušali ta predlog od septembra, ko je bil javno predstavljen. Tako da moram to tezo zavreči.

Druga zadeva se pa tiče zagotovila o sprejetju zakona, ki pa menim, da je konstruktiven komentar in ga je tudi možno vnesti v prehodne določbe, če bi ta zadeva kdaj bila na ustavni komisiji. Podobno smo namreč storili tudi pri postopku glede imenovanja sodnikov, da se veže uveljavitev v praksi takrat, ko se uskladi Zakon o sodnem svetu.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica mag. Bojana Muršič.

Izvolite.

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa, podpredsednica, za besedo.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Res je, volivke in volivci so na zadnjem referendumu odločili, da želijo imeti odločilni vpliv pri izbiri kandidatov oziroma poslancev v državni zbor. To vsekakor razumem in tudi spoštujem. Vem pa tudi, da so, takrat ko je bil referendum, imeli premalo informacij, kajti niso vedeli, kaj to vse skupaj pomeni. Ampak gremo lepo počasi. Danes imamo na mizi ta predlog, ki spreminja ustavo, in seveda, ustava se vedno sprejema s tresočo se roko. Imamo predlog, da bi se povečalo število poslancev z 90 na 92 ob predlogu, ki je bil podan, da imamo 18 volilnih enot, v katerih bi se potem volilo pet poslank in poslancev. Seveda, uvedba preferenčnega glasu pomeni to, da dejansko odpira vprašanje, ali bo ta sprememba resnično prispevala k boljši demokraciji v naši državi. Načeloma bi moral preferenčni glas povečati vpliv volivca pri njegovi izbiri in s tem tudi povečati demokratične procese, vendar ob tem obstajajo vsaj moji dvomi, ali bo ta sprememba dejansko okrepila zaupanje v politiko, ki smo mu v zadnjih letih priča, da se le-ta izjemno izjemno zmanjšuje.

Eden od pozitivnih vidikov preferenčnega glasu je povečana odgovornost izvoljenih predstavnikov ljudstva, saj bodo kandidati vsekakor morali pridobivati neposredno podporo volivcev. Tukaj govorim o tistih, ki so že izvoljeni, nihče ne govori o tistih, ki še niso stopili na politični parket oziroma si to želijo. To se pravi, govorimo o neprepoznavnih kandidatih. Obstaja tudi tveganje, da bodo pri izbiri kandidatov imeli prednost že uveljavljeni politiki. Tako kot je že danes nekajkrat bilo govora, tu spodaj nam piše, kdo smo, znane osebnosti iz sveta športa, novinarstva, zabave, medtem ko bodo manj prepoznavni kandidati imeli manjšo možnost in bodo težko prišli do izraza. To govorim iz svojih lastnih izkušenj. Če bi kandidirala takrat leta 2014 kot kandidatka s preferenčnim glasom, vsekakor ne bi bila nikoli izvoljena, pa tudi, takrat ko sem kandidirala, sem bila neprepoznaven obraz in veliko presenečenje v stranki. To vedno govorim in vedno bom poudarjala. Ampak bila sem trikrat izvoljena s strani kandidatov, seveda po tem sedanjem sistemu, ki je pač bil uveden, ki smo ga tudi že v prejšnjem mandatu spreminjali. O tem si ne smemo zatiskati oči, kajti Ustavno sodišče je povedalo, da so volilni okraji premalo številni. In prišlo je tudi do te spremembe. Se pravi, ta volilni sistem, ki ga imamo sedaj, je nekako, bom rekla, ustavno vzdržen.

Ampak gremo lepo počasi naprej. Vsi ste danes govorili in se je dotikala razprava kandidatov, nihče, vsaj od tistega, kar sem jaz poslušala, da ne bom delala komu krivice, se ni dotaknil spolne uravnoteženosti. V trenutnem državnem zboru predstavljajo v tem trenutku okoli 35 %, bom rekla, [osebe] ženskega spola. Ampak ne bom govorila o ženskem spolu, kajti populacija se lahko tudi spremeni, vsekakor bom govorila o spolni uravnoteženosti. Spolno uravnoteženost je potrebno zagotoviti tudi s preferenčnim glasom. Kako, tukaj je seveda spet vprašanje. Če sem si prav prebrala, in tudi primeri iz tujine, predvsem iz nordijskih držav, kažejo, da večja prisotnost žensk v politiki prispeva k boljši uravnoteženosti in vključenosti v politike. Vsi vemo, katere, bom rekla, tematike se bolj dotikajo žensk, kje smo malce bolj dovzetne kot moški kandidati. Pa nikogar ne podcenjujem. Kajti marsikateri ima tudi ta, bom rekla, socialni čut, ampak kljub temu, ženske smo bolj dovzetne za bolj družbene teme.

Čeprav zakon že določa spolne kvote pri sestavi list, seveda imamo tukaj kvote, lahko preferenčni glas vodi v situacijo, kjer bodo volivci pogosteje izbirali moške kandidate. Pred tem si ne moremo zatiskati oči. To pa bo seveda oslabilo ukrepe za enakopravnost spolov, ki so jih so ženske pred nami pričele, in nekako si ženska populacija ne sme privoščiti tega, da bi tukaj zaostajali za tem, kar je bilo doseženo v preteklosti. Če si pogledamo podatke po mandatih v Državnem zboru, kako je bila spolna uravnoteženost zagotovljena, vam lahko povem, da v letih 1992 do 1996 14 % poslank, 1996–2000 10 %, 2000–2004 15 %, 2004–2008 13 %, 2008–2011 16 %, 2011–2014 34-odstotna, 2014–2018 36 %, 2018–2022 pa zgolj 28 % in v tem mandatu nekje 34-odstotna. To so podatki, ki dejansko kažejo, da smo dosegli nekako to povečano spolno uravnoteženost, kar je vsekakor dobro, in to je tudi v bodoče potrebno ohranjati.

Zdaj se bom dotaknila preferenčnega glasu in glede teritorialne razpršenosti poslanskih mandatov. Mislim, da ta preferenčni glas lahko vodi v njihovo koncentracijo in regionalizacijo, saj bodo kandidati iz urbanih okolij imeli večjo prepoznavnost in tudi več možnosti za izvolitev. Poleg tega je pa potrebno tudi upoštevati, da vpliv preferenčnega glasu lahko privede tudi, o čemer je že bilo danes govora, znotraj boje posameznih kandidatov, ki se bodo soočili, saj bi kandidati znotraj iste liste tekmovali med seboj za preferenčne glasove. Jaz si sicer ne predstavljam, kako potem to izgleda, ko se srečaš in potem – kolega je pred mano že omenjal te zadeve, to je res malce nenavadno. Prav tako se mi zastavlja vprašanje, ali bo novi volilni sistem vplival na manjše stranke, bo povečal njihovo konkurenčnost ali bodo v večji meri še naprej v parlament izvoljene večje stranke, ki imajo bolj prepoznavne kandidate.

Nenazadnje pa se bom dotaknila še sodobnih digitalnih in družbenih medijev, ki absolutno vplivajo na prepoznavnost kandidatov ter posledično tudi na porazdelitev preferenčnih glasov. Kandidati, ki imajo večjo možnost in prisotnost na družbenih omrežjih, znajo učinkovito komunicirati na teh omrežjih, imajo eno prednost, kar pa lahko ponovno dodatno zagotovi neenakost med posameznimi kandidati. Za zagotovitev resnične demokratičnosti volilnega sistema je zame ključno, da se ob spremembah upošteva enakopravno zastopanost vseh delov družbe, vključno z ženskami in tudi manjšinami. Preferenčni glas sicer omogoča večji vpliv volivca na izbiro poslank in poslancev, vendar menim, da je treba zagotoviti, da ta vpliv ne vodi v večjo neenakost in izključevanja določenih skupin iz političnega življenja. Še enkrat, spremembe volilnega sistema morajo biti premišljene, uravnotežene, da bodo prispevale k večji pravičnosti in reprezentativni demokraciji.

Ker danes govorimo o spremembi ustave, ki ji je bila sicer napovedana čim širša, bom rekla, podpora, bom absolutno dala svoj glas. Vsekakor pa je v nadaljnjem postopku potrebno upoštevati tudi te vidike, ki so bili danes v moji razpravi podani. Če bodo vsi ti moji pomisleki upoštevani, lahko nekako tudi ima mojo podporo.

Še enkrat hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica Lena Grgurevič.

Izvolite.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa.

Danes odločamo o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave. Seveda je popolnoma jasno, da bomo v nadaljnjem postopku naslovili, sploh ob spremembah zakona, vse, o čemer smo danes govorili, ampak danes smo v fazi ena. V redu, da že sedaj govorimo tudi o določenih izzivih. Gre pa v bistvu za nekaj, kar smo v koalicijsko pogodbo zapisali, torej tri stranke koalicije, dodatno smo izvedli posvetovalni referendum, kar se mi zdi prav, in ljudstvo je jasno izrazilo voljo v visokem procentu, 71 %, ki si tega želijo. In prav je tako. Namreč, naj imajo volivci večji vpliv na to, katerega poslanca bi želeli v določeni enoti izbrati, kdo se jim je zdel, ne vem, tudi bolj požrtvovalen z nekega vidika. Seveda bodo ocenjevali sami in prav je tako. Veste, to, da stranka razporeja poslance, neke poslušne poslance na izvoljive okraje in si seveda lahko postavlja čisto, bom rekla, po lastni volji, se mi ne zdi prav. Bolj prav se mi zdi, seveda, da lahko tudi volivci o tem odločajo.

Da bodo pa tukaj neka tekmovanja pa ne vem kakšni boji med poslanci, se mi zdi, oprostite, pa res neprimerno. Saj sami ste vsi povedali, tako levo kot desno, saj tudi pri evropskih volitvah to imamo, in kaj, se kandidati med seboj koljejo ali kaj? Seveda je to nesmisel, to ne vzdrži resne presoje. Jasno pa je, da bo lahko tukaj mogoče takšen način vplival prav na to, da se bodo poslanci tudi lokalno ali pa širše pač bolj trudili delati. Sicer bodo vedeli, da ne bo zgolj od volje strank odvisno, ali jih bodo dali na številko en, dva, tri, štiri, pet, ampak da bo imelo na to vpliv tudi neko lokalno okolje ali pa širše okolje, v katerem bodo kandidirali. Se pravi, ocenjeval jih bo še nekdo drug poleg stranke, bolj, v večji meri. In seveda se bodo morali s svojim delom v nekem lokalnem oziroma širšem okolju, v neki enoti bolj truditi, ne bo dovolj dobro zgolj, da si, ne vem, si šefom stranke mogoče v redu pa te bo on dal na neko mesto. Se pravi, on bo moral upoštevati, kateri poslanci bodo bolj izvoljivi, in tudi sam poslanec se bo moral bolj truditi, da svoj glas, ki ga je dobil, upraviči. In prav je tako.

Ta argument, da zdaj v enem letu nismo sposobni sprejeti ali pa da ljudje niso sposobni, ne bodo zmogli usvojiti tega sistema, to seveda zame ne drži vode, jaz ne podcenjujem volivk in volivcev na tak način. Treba jim je jasno povedati, kakšen je postopek, in ta postopek sploh ni zapleten, tako da ne bi žalila inteligence volivk in volivcev. Časa je dovolj in menim, da je prav, da tak sistem končno uvedemo. Menim, da mnogokaterim strankam, NSi je krasen primer, seveda to ni po volji. Seveda to ni po volji, ker se ta strankokracija že 30 let tukaj spodbuja. Zato tudi ni sprememb. Ni sprememb. Tudi to je ena izmed sprememb, ki je prišla s to vlado, poleg ostalih, ki smo jih začeli z nastopom te vlade udejanjati. Ne bom se spuščala na nivo tako bivše kolegice poslanke, tudi NSi, mislim, da to sploh nima smisla, na takšen nivo se spuščati pa tukaj odgovarjati, kaj in kako.

Menim, da je sprememba več kot dobrodošla, menim, da je prav, da se da ljudem večja možnost odločanja, in to bom podprla.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Mojca Šetinc Pašek, replika.

Izvolite.

MOJCA ŠETINC PAŠEK (NeP): Zelo na kratko. Kolegico bi vprašala: o kakšnem nivoju se mi pogovarjamo? Ker je letelo name.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Nadaljujemo z razpravo. Naslednja dobi besedo mag. Meira Hot.

Izvoli.

MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.

Spoštovane kolegice … / oglašanje iz dvorane/ Kolegice, lahko? Hvala.

V zvezi z zadevnim predlogom spremembe ustave na način, da bi se povečalo število poslank in poslancev, moram reči, da ko sem na začetku ta predlog videla, sama nisem izrazila takojšnje podpore. Zakaj? Ker je razprava v splošni javnosti bolj v smeri, da nas je že 90 preveč, kaj šele da povečujemo število poslank in poslancev, v resnici. Ko pa podrobneje pogledaš vsebinski predlog, zakaj, lahko tudi rečemo pogojno, da je seveda tudi to smotrno, če se nadaljnji koraki zavzamejo, če se res na ta način zagotovi, da bo zastopanost še vedno enaka, je torej debata o podeželju in o urbanih središčih seveda legitimna. Legitimna je toliko bolj z vidika tega, da smo ob podpisu koalicijske pogodbe šli še dlje in govorili tudi o tem, da bomo morda šli tudi v ukinjanje Državnega sveta in tako dalje. Mislim, da delijo kolegice in kolegi celo obžalovanje, da nismo imeli tudi tega poguma. Seveda ukinjanje Državnega sveta v primeru, da bomo tudi izvedli pravilno regionalizacijo in vzpostavitev pokrajin. Določene zadeve so morda umanjkale, ampak če bi gledali te spremembe v taki celoviti sliki, mislim, da bi bile zelo zelo legitimne.

Glede spremembe v povečanju števila poslank in poslancev na 92 je zelo pomembno potegniti vzporednico z referendumom. Jaz se strinjam tudi s kolegicami in kolegi, ki govorijo, da morda referendum ni govoril o tem konkretnem predlogu. Ampak vseeno je pa zelo jasno povedal, da si ljudje, da si državljanke in državljani želijo imeti veliko večji vpliv na izbiro posameznih poslank in poslancev. Jaz sicer osebno mislim, ker sem del neke stranke, ki ima določeno tradicijo, da imajo že v obstoječem strankarskem sistemu v resnici stranke same po sebi zelo velik vpliv na to, kdo bo na listah, ampak to naredijo na osnovi tega, kakšna je prepoznavnost v posamičnem okraju. Tako da je že tukaj sistem nekoliko vezan. Če damo preferenčni glas, pa je na drugi strani vprašanje tudi neenakopravnosti do določenih novih kandidatk in kandidatov. Ker, bodimo iskreni, mi smo zdaj vsi veliko bolj prepoznavni kot nekdo nov, ampak morda bi bil nekdo nov veliko bolj sposoben kot mi vsi. Tu je treba biti realen in si legitimno povedati tudi to, ali na ta način v bistvu ne preferiramo sami sebe, ki imamo tukaj nek boljši položaj kot nekdo, ki ni prepoznaven. Je pa to seveda tudi debata, ki se potem širi na same prepoznavne ljudi, bodisi iz naslova filma, glasbe, športa in tako dalje.

Hočem reči, da je debata zelo dvosmerna, in zaradi tega ker je ta debata zelo dvosmerna, zahteva seveda tudi široko javno razpravo in zelo širok konsenz. Zato se lahko samo pridružim kolegici Bojani Muršič, ki je lepo povedala, kaj socialna demokracija zagovarja. Torej, absolutno zagovarjamo enakopravno zastopanost moških in žensk. Jaz mislim, da je potrebno zagovarjati tudi domicil, če smo na tem, se mi zdi tudi zelo legitimno ga zagovarjati, kakor tudi seveda ustrezno število volilnih enot, ki bo zagotovilo, da bo še naprej podeželje ustrezno zastopano v Državnem zboru. Zakaj govorim o podeželju ali pa o manjših središčih? Tudi zato ker če bo nekoč dejanska volja, da se ukine Državni svet, je seveda toliko bolj pomembno, da so lokalni interesi zastopani tudi v parlamentu, kljub temu da smo v parlamentu zastopniki celega ljudstva, to seveda vsi poslanke in poslanci razumemo.

Če strnem. Definitivno pozdravljam dejstvo, da smo zbrali, ne bi rekla pogum, ampak soglasje, da se ta pobuda vloži, da o tem razpravljamo. Upam pa, da ne bo to spet ena v nizu tistih razprav, ki v bistvu ne pripeljejo do končnega rezultata. Ker tudi sama sem zdaj priča že vsaj drugemu ali pa tretjemu predlogu, kolegice in kolegi, ki ste toliko dlje v parlamentu, pa ste jih najbrž že imeli kar veliko, govorimo o samih spremembah volilnega sistema. Je pa referendum izkazal, da je zelo zelo visoka podpora za uvedbo preferenčnega glasu. Mislim, da bi celotna politika seveda tukaj morala zadostiti državljankam in državljanom.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Franci Breznik.

Izvoli.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala.

Spoštovani zbrani, spoštovani gospod podpredsednik!

Pred nami je predlog za začetek postopka za spremembo ustave na tako imenovani prvi stopnji. Zanimivo je, da se to besedilo začne v prvem odstavku, da je ukinitev volilnih okrajev, ki predstavljajo velik problem našega volilnega sistema, bila že večkrat preizkušana, v Državnem zboru ni nikoli dobila potrebne absolutne dvotretjinske večine. Ta trditev je edina, ki bi lahko rekel, drži. Problem vsega tega je, da je debata, ki teče v zadnjih mesecih na podlagi ustavnih sprememb, ki se tičejo volilnega sistema, zašla v neko, jaz bi rekel, slepo ulico, ravno ker v bistvu največja stranka tukaj v parlamentu dela vse, da se v bistvu nič ne bi zgodilo. Mislim, da je gospa kolegica Pašek zelo dobro odprla, da gre bolj za nek piar, ravno zaradi tega da do teh rešitev ne pride.

Zdaj naj spomnim, zgodovinski spomin. Sam sem bil vsaj nekajkrat kot poslanec tukaj živa priča nekaterim pobudam za spremembo ustave. 2013, v času, ko je bila huda kriza, je bil SDS ponovni pobudnik, da spremenimo ustavo, torej volilni sistem. Zelo in najbolj pregleden volilni sistem, torej dvokrožni večinski volilni sistem, kjer je seveda tudi tisti preferenčni glas odločilen in kjer je kandidat dobesedno neposredno izvoljen. Vse to je bila volja ljudi tudi na referendumu leta 1996. To je potrdilo Ustavno sodišče in takratna koalicija, nekdanja predhodnica Svobode ali pa del tega, LDS in SD, poteptala voljo in odločitev Ustavnega sodišča in voljo volivcev. Od tod izhaja, lahko bi rekel pragreh, da v bistvu preferenčnega glasu še danes nimamo. Gre torej za najbolj pregleden večinski volilni sistem. In če bi šli raziskovat in teorijo volilnih sistemov tudi jasno predstavili slovenski javnosti, bi lahko ugotovila, da ta večinski, ne znotraj proporcionalnega volilnega sistema, torej ukinjati okraje, ampak večinski dvokrožni sistem pomeni na koncu tudi močno in trdno vlado in močno in trdno koalicijo, ki bi jo slovenska država v pomanjkanju demokratičnega deficita nujno potrebovala v zadnjih letih.

Po mojem mnenju bi to bilo potrebno narediti z drugim izvirnim grehom. V prvi Janševi vladi, približno proti koncu mandata, je bila SD takrat državotvorna, kar se tiče, lahko bi rekel, ustanovitve pokrajin, predsednik Pahor takrat kot predsednik stranke, stranka je dvakrat glasovala za to, da se vpiše, in celo vpisali smo torej pokrajine v ustavo, nismo pa sprejeli ustavnega zakona, ki bi bil tisti izvedbeni, s katerim bi pokrajinam dali izvedbene naloge, pristojnosti in vse ostalo. Na žalost, preden bi to sprejeli, je gospod Pahor takrat prišel na en sestanek in je povedal, moja stranka mi tega ne dovoljuje, bomo mi naredili, če bomo zmagali na naslednjih volitvah. Naslednje volitve so dejansko zmagali za 1 % in se dejansko nikoli več to ni zgodilo. To sta dva izvirna greha Slovenije.

Kar se tiče SDS, da se mi bojimo. Mislim, da sem zgodovinsko povedal, da se mi tega ne bojimo. Sam, če bi pogledal, če bi svojo osebno zgodbo pogledal, na prvih volitvah leta 2011 sem v osmi volilni enoti v sedmem volilnem okraju, ki ga predstavlja Upravna enota Lenart s šestimi občinami, premagal kandidata iz Destrnika, to je bil takrat kolega Čuš, za sedem glasov. Zanimivo pa je, da če bi kolega Čuš takrat dobil za sedem glasov, bi jaz, ki sem jih dobil 32 in nekaj procentov, 3 tisoč in nekaj glasov, ostal v Lenartu, kolega Ivan Vogrin, ki je bil kasneje poslanec, je pa dobil 10 % glasov, torej približno tisoč glasov, bi pa bil tukaj poslanec, in je bil celo z lahkoto izvoljen kot drugi kandidat v volilnem okraju Lenart. To je nepoštenost. Ne do Ivana Vogrina, ampak to je nepošten volilni sistem. Takih anomalij je tudi znotraj proporcionalnega sistema ogromno.

Kar se tiče prepoznavnosti kandidata. Prihajam s podeželja, nikoli nisem imel tu poslanskega stanovanja, dnevno in letno se vozim, vsi me poznate, trenutno, mislim, da poslanec, ki se največ vozi in je največ na cesti od vseh nas tukaj, 160 kilometrov. Celo imam tudi največ sej in tudi moram pohvaliti vse kolegice in kolege iz Odbora za zadeve Evropske unije, ki prihajajo na jutranje seje, tudi kolegico Tacer, ki me zdaj gleda. 106 rednih sej smo imeli, torej se razlikujemo poslanci in poslanke od dela in od nalog. Glede na to, da sem prejel najvišje priznanje Občine Lenart, zlati grb, da sem prejel številna priznanja iz sosednjih občin, ogromne nagrade za svoje delo, pripeljal na desetine milijonov denarja, ki ga mogoče ne bi bilo, v Slovenske gorice, kar so dejstva, kar je potrjeno, vi veste, da na občinah in občinskih svetih nekemu aktualnemu politiku ravno ne dajejo visokih priznanj in tudi sam si jih ne želim, ker je včasih to tudi dvorezni meč, kot bi rekli, je pa to vseeno neko dejstvo, zaradi česar se jaz tega sistema ne bojim. Je pa to izkrivljena izvedba nečesa, kar je ukinitev proporcionalnih volilnih okrajev, znotraj proporcionalnega sistema popolnoma nepregledno, in še posebej dvig poslancev tukaj v slovenskem parlamentu, mislim, da je 90 poslancev že velik zgornji maksimum, kar sam tudi vidim v samem delovanju Državnega zbora.

Spoštovani kolegi, verjamem, da žal tudi ta ustavna sprememba v tem mandatu ne bo šla, je pa imela Svoboda, glejte, če bi to bila ena stranka, ki bi bila etablirana, bi imela dolgoletne politične izkušnje, tudi predsednik Vlade, je imela zgodovinsko možnost marsikaj spremeniti, glede na sestavo, glede na relativno močno vlado z malo koalicijskih partnerjev. Na žalost tudi njen reformni del, če vidimo, tukaj ne diši. To so pa problemi nekaterih strank, ki nastajajo, ki niso stranke, ampak so medijski projekti medijskega monopola tranzicijske levice. To pa je večji problem kot volilni sistem. Kot je rekel nekoč po vsej verjetnosti najbolj izobražen ustavni pravnik v slovenskem pravosodnem sistemu Klemen Jaklič, bolj pomemben je input demokratičnih volitev, tako imenovani input začetka tega. Da so ljudje seznanjeni, kdo prihaja na volitve, kakšni so ti posamezniki, kakšne so tudi ekipe, ki bodo predstavljale morebitno kasnejšo koalicijo. Tega v Sloveniji, te politične abecede ne poznamo.

To je najbolj izkrivljen del slovenske politike, torej uničevanje nekega političnega nasprotnika pred volitvami, zmaga popolnih političnih analfabetov na volitvah, kasneje pa pri tako imenovani veliki večini, ki jo imaš, ne znaš izpeljati večine reform, ki bi jih Slovenija nujno potrebovala. To so problemi slovenske politike in tukaj vidimo, slovenski parlament ima dve etablirani, močni stranki, SD in SDS, mogoče še NSi kot manjšo stranko na desnici, in tu se tudi zaključi neka resna, lahko bi rekel, dolgoletna politična tradicija. Stranke, ki imajo resno notranjo politiko, tudi resne volilne programe, resne kandidate, vse ostalo, glejte, je pa velik amaterizem. Da ti prepuščaš približno 17-milijardni proračun političnim amaterjem, to so problemi slovenske države skozi vse mandate. Tukaj jaz mislim, da bi dvokrožni večinski volilni sistem popravil te krivice, ki so legitimne, jih je tudi kolegica s strani Svobode predstavila. Mislim, da bi to bila najbolj optimalna rešitev, skupaj s pokrajinsko zakonodajo, torej s tem zadnjim paketom, in da bi morali v nekem naslednjem mandatu stopiti skupaj in dejansko postaviti neke temelje, jaz bi rekel temu neke druge Slovenije ali druge republike, kakorkoli.

Zato tega predloga ne morem podpreti. Nekaj rešitev je tistih, ki jih tudi sam podpiram, ampak sam podpiram še vedno dvokrožni večinski volilni sistem. Glede na to, da sem dosti v tujini, da gledam nemškega, avstrijskega in vse ostalo, mislim, da je to tisti temelj, na podlagi katerega bi lahko Slovenija, ki ima žal še vedno demokratični deficit, tudi pri volji ljudi, tudi pri nepoznavanju politike, nepoznavanju politične zgodovine in demokracije, velik problem. Mislim, da bi to bil najbolj pregleden sistem, ki bi dajal dobre kandidate in nenazadnje dobre in trdne vlade, ki bi lahko Slovenijo popeljale v lepšo prihodnost.

Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Besedo bi imel sicer kolega Krivec, ampak ker je čas potekel, prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predstavnica predlagatelja kolegica Tacer. Najprej ima besedo predstavnik Vlade.

Državni sekretar, izvolite. Ali ne želite? Ne želi.

Torej ima besedo predlagateljica kolegica Lucija Tacer.

Izvolite.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, podpredsednica.

Najprej hvala vsem za razpravo. Danes mislim, da smo odprli še nekaj dodatnih vprašanj, ki jih nismo v tistem času, ko smo razpravljali o referendumskem vprašanju. Dovolite mi, da se odzovem še na nekaj trditev, ki so bile v drugem delu debate, in potem zaključim.

Ko govorimo o referendumskem vprašanju, danes je bilo večkrat izpostavljeno, izrečene so bile kontradiktorne zadeve. Na eni strani nas je največja opozicijska stranka obtožila, da smo imeli zavajajoče vprašanje, ker v njem ni pisalo hkrati tudi, da se bodo ukinili volilni okraji, a v isti sapi so razlagali, da tako ali tako vsi vemo, da se preferenčnega glasu ne da uvesti brez ukinitve volilnih okrajev. Torej menim, da vprašanje ni bilo zavajajoče in je bilo tudi večkrat s strani koalicije izpostavljeno, da je bilo vprašanje jasno: ali želite državljanke in državljani imeti možnost, da obkrožite ime pred tistim poslancem, ki vas lahko zastopa v Državnem zboru, ali pač ne čutite te potrebe in zaupate strankam, da v vaš okraj kandidirajo tistega, za katerega menijo, da je najbolj primeren.

Slišali smo nekaj alternativnih predlogov, da bi imeli 88 kandidatov, kolikor je trenutno okrajev po celi Sloveniji, in bi potem glasovali. Če mi lahko nekdo v bistvu ponazori, kako bi to izgledalo, da bi bilo izvedljivo, da bi mi prišli na volitve in bi imeli 88 kandidatov od vsake stranke, ki jih je na volitvah približno 20, da bi meni potem oni dali to ogromno polo in bi šla listat tam med 88 kandidati vsake stranke. Mi smo ocenili, smo tudi o tem debatirali, da je dejansko to nepregledno do te mere, da bi lahko ogrožalo demokratičnost. Ker to je tudi eden izmed ustavnih standardov. Recimo na Islandiji so to presojali pri enih volitvah, da je bilo toliko kandidatov, da je bilo do te mere nepregledno, da je bilo volivcem onemogočeno, da se pravilno odločijo. Ker razen če si ti res do potankosti spremljal, da si točno vedel ime in priimek, da si točno vedel, katera stranka, ti je bilo skoraj nemogoče najti tam, 20 krat 88, toliko kandidatov si imel na listi, no. Tako da s tega vidika jaz takega predloga ne podpiram, da bi jih bilo toliko.

Potem je bil še predlog, da bi bili po trije kandidati v vsakem okraju, kar pomeni, da bi imeli kandidatov: vsaka stranka 88 krat 3 krat 20 strank, ki bi kandidirale. To bi bile pač take enormne številke imen na teh glasovalnih listih, da menim, da bi bilo to težko izvedljivo. Aja, poleg tega pa bi bila ta druga s tremi kandidati v vsakem okraju tudi težko izvedljiva sploh za stranke, da boš ti našel toliko kandidatov. Že zdaj imajo nekatere stranke problem, da najdejo kandidate, ki se imajo namen izpostaviti, zdaj boš moral pa še krat tri povečati to številko. S tega vidika se mi ta dva predloga ne zdita smiselna in sta po moji oceni neizvedljiva.

Potem da ni možno delati kampanje, teh opazk je bilo tudi kar nekaj. Razumem, da bi se kampanja spremenila in da bi bila nekaterim tuja. Ampak mislim, da neka zdrava konkurenca v naši družbi, to mora biti nekaj, kar sprejemamo pozitivno. Tudi če smo sodelavci, pa saj vsi razumemo, da je to volilni proces. Meni je bilo to, moram priznati, čudno v Sloveniji, ko sem prišla iz tujine nazaj in sem enkrat slišala, to so bile neke volitve za veliko nižje funkcije: ne, ne moremo imeti več kandidatov, kako bodo pa potem tisti drugi užaljeni, ko ne bodo izvoljeni. Ne vem, meni je bilo to kar malo čudno, pa saj vemo, da gremo na volitve, v času volilne kampanje tekmujemo, vsi vemo, da imamo isti cilj, cilj imamo, da tisti, ki mislimo, da bomo najboljši kandidati, prepričamo volivce, in ko je konec, bomo delali ponovno za isti cilj. To, da bi bili zdaj užaljeni med sabo – saj razumem, da je človeški faktor, ampak mislim, da se mora naša demokracija tako razvijati, da bomo dosti zreli, da bomo tudi to znali prestati, to užaljenost.

Gospod Breznik je rekel, da je naš predlog nepregleden. Predlog ima en člen in ne vem, s katerega vidika je nepregleden. Je pa priložen tudi zakonski predlog in je notri, se mi zdi, zelo jasno, saj to je zasluga NSi, ker so oni to gradivo pripravili, so oštevilčene, vsaka izmed teh 18 volilnih enot, tudi na zemljevidu so prikazane. Notri je jasno zapisano, točno koliko volivk in volivcev bi bilo v vsaki izmed teh volilnih enot. Tako da meni se zdi karseda jasno napisano. Hkrati je pa poleg teh številk še opis glede na trenutne občine, kako bi se zadeve izrisale. Tako da ne morem pristati na to, da bi bil predlog nejasno zapisan. Aha, tole sem pa tako grdo napisala, da ne vem, kaj piše, tako da bom zdaj šla na zaključek.

Mislim, da je bila debata plodna in večino časa res v na nekem demokratičnem nivoju, kot bi si želeli, da bi bile vse debate v tem državnem zboru. Kot sem omenila, ni konec, dokler ni konec. Danes bo glasovanje. Verjamem, da bomo vsi poslanci in vse poslanke glasovali po svoji vesti kot po navadi. Glasujemo o tem, ali bomo začeli ta postopek, torej ali se bomo podali na pot, da bomo ta predlog razdelali do te mere, da bi lahko bil uresničljiv z naslednjimi volitvami, to lahko kar danes rečemo, da ne bi kogarkoli vznemirjali. In nazadnje, ko so štiri poslanske skupine podprle predlog NSi, ki ga sam ne podpira več, se je ena izmed opozicijskih strank premislila, takrat je bila to SDS, mogoče bo to danes NSi, bomo videli.

Jaz pa kot predlagateljica seveda podpiram ta predlog in predvsem podpiram to, da bomo čim prej imeli Slovenke in Slovenci preferenčni glas na volitvah za državni zbor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo, ker pa čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Ugotavljam, da interes je. Če želita razpravljati tudi predstavnica predlagatelja kolegica Lucija Tacer ter predstavnik Vlade, prosim, da se prav tako prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja, in sicer najprej predstavnik Vlade in nato predstavnica predlagatelja. Prosim za prijavo. Najprej ima besedo kolega dr. Anže Logar.

Izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsedujoča.

V bistvu pogrešam takšno razpravo, kot je bila danes glede volilnega sistema, še posebej zaradi teže, ki jo volilni sistem prinaša za izvolitev v Državni zbor. Naj mogoče samo za primer povem, kako pomemben je volilni sistem. Zaradi ustavne spremembe leta 2013, ko je nemško ustavno sodišče presežne mandate vezalo na proporcionalnost, je od takrat naprej v nemški red stopila velika koalicija. Pred tem je zmagovalka imela vedno presežne mandate, ki so ji omogočali, da je sama vodila vlade, in vemo, kaj se je potem tudi zgodilo. Danes je bilo v razpravi izpostavljenih kar nekaj vprašanj, ki mislim, da niso bila odgovorjena s strani predlagatelja, kar obžalujem. Najprej, resno vprašanje je bilo, kako osvestiti volivce o novem volilnem zakonu. Mislim, da je to zelo pomembno vprašanje. Ravno način, da volilna zakonodaja velja šele za naslednje volitve, omogoča, da se volivce ustrezno osvesti. Mislim pa, da kaj posebej veliko dela ne bo potrebnega, ker imajo način izvolitve že kar v malem prstu pri volitvah v Evropski parlament.

Potem je bilo izpostavljeno vprašanje, kako je lahko nekdo, ki je iz manjšega okraja, s tovrstnim sistemom potem sploh izvoljen. Bistveno lažje kot danes, če kandidira v neizvoljivem okraju. Naj kdorkoli v tem državnem zboru govori, da še kako so vsi volilni okraji izvoljivi, vsi, ki smo dalj časa v politiki, vemo, da so izvoljivi nekateri volilni okraji za eno stranko, nekateri volilni okraji pa za drugo stranko. Skratka, ta iz manjšega volilnega okraja, če ne bo kandidiral v pravem volilnem okraju, ne bo nikoli izvoljen, če bo kandidiral eden od petih v tem volilnem sistemu s preferenčnim glasom, pa bo lahko izvoljen.

Bil je predlog tistih, ki nasprotujejo tej volilni zakonodaji, da je Slovenija ena volilna enota. To je tudi možnost. Ampak ravno to bi pa pripeljalo do rezultata, ki ga nasprotniki vseskozi dajete v ospredje – da bi bila potem sestava državnega zbora predvsem iz tistih krajev, kjer so večja mesta, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Celje in Koper recimo, manjši pa tedaj res ne bi imeli nobene možnosti.

Kar se tiče volilnega praga, da ta volilni sistem ne uvaja novega oziroma višjega volilnega praga. Drži, ampak ravno začetek postopka za spremembo volilnega sistema omogoča zvišanje tega praga. Brez tega postopka tega praga ne bomo dvignili. In še, kako ta volilni sistem vpliva na manjše ali večje volilne stranke. Nikakor, ker logike ne spreminja, proporcionalna ostaja na nacionalni ravni, spreminja samo algoritem spreminjanja volilnega rezultata oziroma pretvorbe volilnega rezultata v imena in priimke, ki sedijo v Državnem zboru.

Moram pa popraviti predlagateljico gospo Tacer, ki je rekla, da so se igrali z dvema primeroma, kar se tiče ena volilna enota in pa trije, ko je, mislim, da poslanec Mahnič, predlagal obstoječi sistem s tremi kandidati v okraju, da je to strašno nepregledno. To ni nič nepreglednega. Nizozemska ima cela država eno volilno enoto, pa normalno vodijo volilni postopek. Ta predlog, kjer bi bili trije kandidati v isti volilni enoti, je pa realno ustavno sporen. Trije kandidati bi kandidirali za volilni okraj, iz katerega potem ne bi bil nihče izvoljen. In je bistveno večja teža neizvolitve kot recimo če eden kandidira.

Tisti, ki govorite, da je treba ohraniti okraje tako, kot so, s to v bistvu prevaro večinskega videza volilnega sistema – mi imamo v tem trenutku v sklicu 18 volilnih okrajev, ki imajo več kot enega poslanca, eden celo tri, kar pomeni, da iz 19 volilnih okrajev sploh ni nobenega poslanca. Sploh nobenega poslanca. In teh 19 okrajev dejansko nima svojega predstavnika tu in je to velika cena, ki jo bistveno bolje odraža volilni sistem, ki je bil pripravljen, ki Slovenijo razdeli na 18 volilnih enot, kamor se seveda lahko tudi volilni prag dvigne, da se uravnoteži oziroma da se naredi močnejši poudarek strankam in da imajo na koncu volivci pravico izbirati tistega, ki ga želijo.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Danijel Krivec.

Izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Lep pozdrav vsem!

Moram reči, da je kar zanimiva razprava, tudi nekaj konkretnih predlogov, sam pa še vedno menim, da je trenutek neprimeren za to spremembo in da ni pravi čas. Enako bi želel tudi opozoriti na to, da so bili na referendumu na nek način volivci zavedeni. Kajti govorili smo samo o preferenčnem glasu in istočasno se je v kampanji govorilo o tem, da je to enako kot na evropskih volitvah, kar ni res, ker v primeru evropskih volitev imamo eno volilno enoto in primerno število kandidatov in na ta način tudi volimo. Definitivno volivci niso bili seznanjeni s tem, da se število volilnih enot spreminja, da se ukinjajo volilni okraji. Kadarkoli se na terenu pogovarjamo, moram reči, da tega niso oni vključili v to odločanje o tem, da se preferenčni glas podeli na tak način.

Ena ključna zadeva, ki jo pa poslušam že cel dan, ki se mi zdi pa že malo absurdna, je to, da volivci zdaj nimajo vpliva. Ja kdo pa izvoli poslance drug kot volivci? Pa na drugi strani pravite, spremeniti je treba to, da imajo politične stranke vpliv. Ja, ljudje božji, saj smo v parlamentarni demokraciji! Ja kdo drug pa ima vpliv kot parlamentarne stranke? Ja kdo pa postavi listo? Zdaj postavi listo nekdo, ki se s tem ukvarja in ki je v parlamentarni demokraciji za to pristojen, to so stranke. Tudi ko bomo imeli preferenčni glas, bo še vedno odločitev na stranki, ki bo postavila kandidate, in ni res, da bodo imeli volivci kaj večji vpliv v tem primeru preferenčnega glasu. Nobene bistvene spremembe ne bo.

Se pa strinjam s tistimi, ki pravijo, da bo dejansko tisto območje, ki je bolj redko poseljeno, imelo v prihodnje, če preidemo na ta sistem samo 18 volilnih enot, definitivno večjo težavo pri izvolitvi. Vi se vsi v razpravi osredotočate na to in govorite o obstoječih poslancih, ki so pač prepoznavni. V primeru, ko bo šlo za nove ljudi, ki se bodo v nekem okolju izpostavili, pa je sigurno bistveno večja težava, da nekdo prodre z nekega območja, ki je, človek bi rekel, periferija ali pa redko poseljeno, seveda še vedno del tega volilnega območja, ampak veliko težje bo v taki kampanji, kot bo predvidena za 18 volilnih enot, lahko karkoli dosegel in prepričal nek širši krog volivcev. Kar je bojazen, je to, da se bo, seveda ne v enem mandatu, ampak v nekaj mandatih zadeva preusmerila v to, da bomo imeli večinoma ljudi z nekih gosto naseljenih območij pa recimo mest v Državnem zboru.

In drugi problem, ki bo nastal, bo to, da bomo imeli veliko podobnih poslancev, kot so bili tudi že v preteklosti, sicer jih ni bilo tako veliko, ampak spomnite se gospoda Zavca, nekdo, ki je prepoznaven, pol leta sedi v Državnem zboru, potem se ga pa zamenja. In to se bo dogajalo na tak način, kot se zdaj predvideva, kajti preferenčni glas bo šel tistemu, ki bo bistveno bolj prepoznaven v nekem medijskem smislu, ni pa nujno, da bo veliko več naredil za neko okolje pa tudi za, bi rekel, zakonodajni postopek. Ampak bo pa seveda izvoljiv, to je pa dejstvo. Večina tistih strank, ki nima lokalne mreže, se bo tega z veseljem posluževala. Tiste stranke, ki pa delujejo skozi, bi rekel, celotno obdobje in imajo svoje volilne odbore tudi po podeželju in delajo ves čas na prepoznavnosti, se tega pač ne morejo posluževati oziroma niti ni to interes, kajti v lokalnem okolju se mora nekdo vsa štiri leta pojavljati in biti izpostavljen, tiste stranke, ki so po novem instant ali multipraktik ali ne vem, kako jih že imenujete, ki se ustvarijo za eno volilno leto oziroma takrat za en mandat, tistim je pa čisto vseeno in bodo ta sistem bistveno lažje izkoriščale. V tej smeri gre bojazen. Tako da ni res, da bo dopuščal enake možnosti in omogočil tudi poslancem ali pa kandidatom s periferije. Definitivno se bo v nekaj volilnih krogih zadeva bistveno spremenila in ponovno bomo imeli mandate, ko bodo poslanci vstopali in po pol leta izstopali iz svoje funkcije in se bodo nadomeščali z drugimi kandidati.

Tako da, jaz tega predloga, sploh v takem času pred volitvami, definitivno ne podpiram.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Andrej Poglajen.

Izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Uvodoma bi rad samo odgovoril na nekaj, kar je bilo izpostavljeno v tem drugem delu razprave. Če je bilo s strani kolega Logarja rečeno, da naj bi v Slovenski demokratski stranki predlagali sistem z eno volilno enoto, to ne drži. Mi smo samo dejali, da ta predlog, kot ga imamo sedaj, ne zasleduje tega, kar predlagatelj tako strogo navaja, da govori o preferenčnem glasu. Če hoče res tak vpliv preferenčnega glasu, naj potem predlaga predlog, kjer imamo eno volilno enoto in je preferenčni glas res tisti, ki šteje največ. V tem primeru pač šteje največ. To je bilo dano kot primer, ne kot predlog tega. Sam osebno, ker sem prvi to omenil, niti pod razno ne podpiram. Kajti še enkrat, pravilno ste ugotovili, da gre v takem primeru za resnično koncentracijo moči potem samo v večja mesta.

Bi pa rad opozoril še na nekaj stvari, ki so bile v nadaljevanju izpostavljene v razpravi. Kolegica Hot je prej dobro ugotovila, da je sistem spreminjanja volilne zakonodaje močno povezan z regionalizacijo Slovenije oziroma uvedbo pokrajin. To je eden izmed ključnih elementov. Pokrajine, kot veste, so nam neka zaveza, ki jo imamo v ustavi. Na tej točki se v tem mandatu ni prav nič premaknilo, pa je Državni svet kot nosilec te pobude dal kar nekaj konkretnih predlogov. Dokler nimamo tega podsistema, se pravi regionalne ureditve rešene, ne moremo potem govoriti o tem, da bi s spremembami volilne zakonodaje omogočili to, da se zmanjšuje vpliv določenih predelov Slovenije.

Pa bom dal samo primer. Po vašem predlogu, kakor ga imate, bi volilni okraj, od koder jaz prihajam, pa recimo bi se združil z volilnim okrajem, od koder prihaja kolega Krivec, najin volilni okraj oziroma volilna enota po novem bi obsegala skoraj četrtino Slovenije, od meje idrijsko-logaške občine do konca Posočja, južno do Vipavske doline pa naprej do Nove Gorice. Kako lahko poslanec, ki je izvoljen od teh ljudi, garantira vsem tem ljudem, da bo resnično postavljal njihove interese na prvo mesto? Zelo težko, ker gre za velik teritorij, prevelik teritorij. Zato so volilni okraji, kot so sedaj urejeni, tisti garant, tisti garant, ki omogoča, da poslanci na prvo mesto v svojem delovanju tudi postavljamo interese ljudi, s strani katerih smo izvoljeni, in to so ljudje iz občin, ki so znotraj volilnih okrajev. Sam vam direktno povem, sem izvoljen iz volilnega okraja občin Idrije in Cerkno in pri svojem delovanju bom vedno ti dve občini postavljal v ospredje. To je moja naloga. Mislim, da je to nekaj, k čemur bi moral vsak poslanec stremeti. Še enkrat. Ne morem se strinjati s tem, kar je bilo s strani nekaterih poslank in poslancev Svobode rečeno – da bi ta predlog celo dal večjo zavezo delovanja v dobro volilnega okraja oziroma po novem enote, če bi do teh sprememb prišlo. Enostavno teritorialni pregled, količinski pregled temu nasprotuje.

Naslednja stvar. Moram reči, da imam pa res zadržke, še enkrat poudarjam, kar se tiče poudarjanja tega, kako je preferenčni glas za vas pomemben. Pri tem pa, še enkrat, ne upoštevate tistega predloga, ki smo ga navedli, da pač najbolj upošteva preferenčni glas, to je pač ena volilna enota. Ampak še enkrat poudarjam, tega ne podpiramo v Slovenski demokratski stranki. Za konec pa bi se rad osredotočil še na vprašanje na referendumu. Glejte, kolegica Tacer, mogoče je res, kar ste prej izpostavili glede vprašanja, da je spraševalo o preferenčnem glasu, ni pa spraševalo o dveh dodatnih poslanskih mestih. Postavite jutri na vprašanje, prej ste govorili o spletnih anketah, postavite spletno anketo, ali si državljanke in državljani želijo dva dodatna poslanca. Kajti povem vam, da bo na spletnih anketah ali pa na referendumu tak predlog zavrnjen. Referendumsko vprašanje je bilo zmanipulirano, se opravičujem. To je dejstvo. Dva dodatna poslanca vam bi predlog, ki ga predlagajo poslanci in poslanke Gibanja Svoboda, prinesel. To povejte državljankam in državljanom, dva dodatna poslanca.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo ima gospod Žan Mahnič. / oglašanje iz dvorane/ Ne morete, pri delitvi časa ne morete.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala lepa.

Če sem prej prav razumel kolega Logarja, da bi bil problem, če bi bilo, kot sem rekel, da ohranimo okraje pa pač naj stranka da v vsak okraj tri kandidate pa ima potem volivec na izbiro, da bi bil pač lahko problem neizvolitve, ker nihče od teh treh ne bi bil izvoljen. Ampak tudi v tem sistemu, ki je zdaj predlagan, lahko nihče ne bi bil izvoljen. Tudi recimo če bi imeli celo gorenjsko volilno enoto, nihče od 11 kandidatov SD tam ne bi bil izvoljen na prejšnjih volitvah, ker SD iz Gorenjske nima poslanca. Se pravi, to na nek način pade. Ker logično je, da bo sploh pri 18 volilnih enotah pa petih kandidatih prišlo do tega, da vseh pet ne bo izvoljenih.

Mislim, da je bil prejšnji mandat edini, ko je imela samo ena stranka več kot 18 poslancev, v vseh ostalih pa sta dve stranki, ki imata 18 ali več poslancev. Kaj to pomeni? Da je takšen sistem zelo priročen za, pa dajmo temu reči manjše in tudi srednje stranke, da imajo pod kontrolo, kdo pride v parlament. Jaz se strinjam, da drži, eni okraji so izvoljivi, drugi okraji niso. Recimo v mojem okraju bi lahko na Gibanju Svoboda kandidiral sam presvetli Robert Golob pa ne bi bil nikoli izvoljen. Tako kot sem tudi prepričan, da če bi v okraju Zagorje, Trbovlje, Hrastnik kandidiral na listi SDS Janez Janša, tudi verjetno nima šanse, da bi bil tam izvoljen, ali pa recimo Izola. Če bi bila cela volilna enota, bi bil prvi, seveda, ker je poznan in tako naprej.

Ampak v sistemu, ki ga predlagate vi, pomeni – kaj? Stranke bodo tiste ljudi, za katere želijo, da so izvoljeni v parlament, postavile na prva mesta in jim zraven postavile slabo konkurenco. Če pogledamo aktualno sestavo Državnega zbora pa dajmo recimo prejudicirati na naslednje volitve, Nova Slovenija težko računa na več kot 18 poslancev, Levica težko računa na več kot 18 poslancev, SD težko računa na več kot 18 poslancev in jaz sem prepričan, da tudi Gibanje Svoboda po naslednjih volitvah ne bo imelo več kot 18 poslancev. Kaj to pomeni? Zakaj vam je v interesu takšen sistem? Ker tistih 18 ljudi, ki jih boste postavili na prva mesta, za tiste ste prepričani, da če jih bomo dobili vsaj 18, bodo to tisti prvi na listi. Ker, prvič, ne bodo vsi izkoristili preferenčnega glasu, in drugič, postavili boste take, ki jim boste dali takšno konkurenco, da bodo seveda, tudi če bi že kdo bil preferenčno izvoljen, pa ravno tisti dobili največ preferenčnih glasov.

Gre v bistvu za to, da vi nekaj pod krinko dajete volivcu, da ima večjo možnost izbire, hkrati mu pa izbiro servirate tako, da vi že vnaprej veste, kdo bo izvoljen od teh petih. Se pravi, dali boste na listo, pa dajmo vzeti gori, tisti konec, če boste želeli, da je izvoljen Damijan Zrim, boste naredili – kaj? Dali ga boste na prvo mesto, ampak ne boste smeli dati na listo tudi Dejana Židana oziroma Dejana Židana boste dali na prvo mesto, Damijan Zrim, tudi če bo gori, veva, kako bo, pa si bolj njega želim v Državnem zboru, ker je v redu poslanec, kot pa Dejana Židana.

Pa še ena zadeva. Kolegica Lucija Tacer, to je sicer malo za lase privlečeno, ampak mi dobimo to, ker ste prej rekli, kakšne pole, potem bi bile volilne, mi dobimo cele kataloge nekaj tednov pred volitvami, kjer je seznam vseh kandidatov. Tako da tudi če bi bilo v volilnem okraju, ali pa če volilni okraj po novem poimenujemo volilna enota, trije, tisti, ki bi se mu res šlo, da bo dal preferenčni glas, bi naredil – kaj? Pogledal bi, kdo so kandidati, katero številko ima kandidat, prišel bi na volišče, obkrožil bi stranko in vpisal številko kandidata. Tako imajo v Ukrajini, ko sem nadzoroval volitve, pa v Gruziji, pa še kje drugje. Tako da imaš stranko in okvirček, da vpišeš številko kandidata. Ne vem, kako imajo v Rusiji, za tam nisem ekspert, pa na Kitajskem tudi ne, mislim, da tam pa sploh ni več kandidatov. Kar se tega tiče, bi se dalo, ne bi bila pola 60-stranska, ampak stranka in vpišeš v okvirček številko kandidata.

Jaz bom glasoval proti.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Besedo dobi mag. Darko Krajnc.

Izvoli.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Sem mislil, da je še kolega Kosi pred mano, ampak okej. Bo v redu, ali ne? Ja.

Ustavno sodišče je reklo, da bi ljudje morali imeti bolj odločilen glas pri imenovanju oziroma izvolitvi poslancev. Zanima me, kdo se boji preferenčnega glasu ali pa volje ljudstva. Če pogledamo evropske volitve za nazaj, je na zadnjih treh evropskih volitvah vseh devet oziroma prej še sedem izvoljenih določil prav preferenčni glas, na leto 2009 so bili vsi razen enega določeni prek preferenčnega glasu, pa tudi 2004 na prvih evropskih volitvah so trije preskočili mesto s preferenčnim glasom na ravni cele Slovenije. Verjamem, da ljudje znajo oceniti, kdo je tisti, ki si preferenčni glas zasluži. Sam sem recimo tudi na volitvah 2009 sodeloval kot neka neparlamentarna stranka, nismo imeli šans biti izvoljeni, ampak sem dobil na ravni Slovenije takrat od 81 kandidatov, 14. po številu največ preferenčnih glasov, po deležu pa celo peti, pa prihajam iz male občine, Šentilj, srednje velika občina v Slovenskih goricah. Tudi zdaj mislim, da ni prevagalo to, kdo bi koga postavil na kakšno mesto v kateri okraj, ampak to, koliko smo kandidati, ki se podamo na to polje politike, aktivni, koliko nas ljudje poznajo, in seveda, nek del še vedno pač nosi tudi stranka, ki potem na državni ravni dobi neko število glasov.

Pobudniki so po treh letih glodanja te teme odstopili od svojega predloga. Ljudje verjetno to doživljajo kot delovanje s figo v žepu, kar se tudi odraža v javnem mnenju, po mojem. In so spregledali, da si nekdo ne želi te spremembe, čeprav smo lani na referendumu z 71 % dobili jasen signal od ljudi, da si želijo, da bi tudi o poslancih za državni zbor odločali s preferenčnim glasom. Ja, tudi na evropskih volitvah poslanci, kolegi iste stranke tekmujejo med seboj in nič čudnega ne bi bilo, če tudi na državnozborskih, kar se tudi že sedaj na nek način dogaja, čeprav vsak v svojem kraju.

Ni bil dr. Pogorelc edini tisti, ki se je tu trudil pa garal za to, kot je bilo v stališču prej predstavljeno. Mislim, da se kolegica Lucija Tacer na Ustavni komisiji res trudi že tri leta uskladiti vsaj nek približen predlog, ki bi bil primeren za nadaljnjo obravnavo. Jaz mislim, da do nekega takega predloga smo prišli, tudi sam sem bil dvakrat kot nečlan te komisije udeležen v teh pogovorih. Ali je ta z 18 okraji pa petimi poslanci, ki bi bil po številu ljudi na volilno enoto najbolj uravnotežen, tisti pravi, plus dva manjšinska poslanca, je pa seveda stvar nadaljnjih razprav. Mislim, da je potrebno dati možnost, da se ta neustrezni volilni sistem popravi. Vsi govorimo o tem, da je bil to prvi pilotski volilni sistem v Sloveniji, da presežemo nek egoističen pogled, kjer vsak pač želi na svoj mlin speljati vodo pa gledati, kako bo imel največ možnosti biti ponovno izvoljen. Vemo vse matematike tudi nekaterih strank v preteklosti, kam vse so dajali ljudi, da so bili izvoljeni, pa s tistimi okraji niso imeli čisto nobene povezave.

Mislim, da bi se tem igram malo izognili. En uravnotežen volilni sistem potrebujemo. Podpiram to, da gremo s tem postopkom naprej in da skušamo, tako kot smo tudi na prejšnji seji ugotovili, da je neka možnost nadaljnje razprave, ta postopek peljati naprej. Imamo še leto dni časa do volitev, do tistih volitev, ki bi bile 30 let po tem, ko je bil prvi referendum, ki je govoril o tem, da bi bilo primerno, smiselno in potrebno spremeniti volilni sistem.

Tako da bom seveda glasoval za.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Kot zadnji dobi besedo še gospod Andrej Kosi.

Izvoli.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala, podpredsednik, za besedo.

Lep pozdrav!

Ko govorimo o spremembi ustave v zvezi z uvedbo preferenčnega glasu in spremembi volilnih enot, bom seveda podal enako stališče, kot sem ga že pri referendumskem vprašanju. Referendumsko vprašanje je bilo zavajajoče. Seveda, kdo se ne bi strinjal s tem, da je za, da ima pri volitvah večji pomen, torej večji glas. Vendar niste pa dali v vprašanje: in za ukinitev volilnih okrajev. To je bilo zavajajoče. Kajti ukinitev volilnih okrajev pomeni, da z območja, od koder izhajamo trenutno nekateri poslanci, ti okraji več poslancev ne bodo dobili. Zakaj? Ker je dejstvo, da bo poslanec, ki prihaja s podeželja, posebej pa kandidat, še posebej tisti, ki prej ni bil medijsko izpostavljen, torej ni, ne vem, influencer, ni glasbenik, ni politik in tako dalje, zelo težko konkuriral kandidatu na listi za preferenčni glas, ki izhaja iz mesta, ki je influencer in tako in tako dalje.

In vi govorite, ja poslanci smo predstavniki vseh državljanov. Smo, seveda, saj je logično, da smo. Ampak smo predstavniki domačega okolja. Tako kot primerjate z evropskimi volitvami, evropski poslanci iz Slovenije so predstavniki Slovenije in v Evropskem parlamentu zagovarjajo stališča Slovenije. Tako kot jaz, ki prihajam iz volilnega okraja okolice Ormoža, zagovarjam stališče iz svojega kraja. Kolega Süč iz Prekmurja pa kolega Zrim, ne vem, Primorci s Primorske in tako dalje. Zdaj si pa vi predstavljate, če se bodo zdajšnje volilne enote nekako razpolovile, območja, bomo torej kandidati lahko kandidirali, tudi imeli področje, ne vem, jaz na primer Šentilja in tako dalje, 50 kilometrov, 60 kilometrov stran. Kako bom jaz lahko zagovarjal stališča oziroma probleme, ki jih imajo na tem področju?

Danes imamo poslanci v svojem volilnem okraju poslanske pisarne, zato da smo lahko bližje državljanom in državljankam, torej volivcem. To vi ukinjate. To vi ukinjate in dejansko s tem rušite in uničujete podeželje in dajete večjo moč mestom, kar delate že ves mandat. Uničujete podeželje z vsemi zakoni, ki prihajajo v ta parlament, na kmetijskem področju, zdaj na volilnem področju in tako in tako dalje. Vse je usmerjeno proti podeželju in tudi to. In s tem prihajate eno leto pred volitvami, da boste potem imeli možnost, da bomo imeli tu v parlamentu influencerje, glasbenike in tako in tako dalje.

Primerjati lokalne volitve in volitve v Evropski parlament z državnozborskimi je nesprejemljivo. Je nesprejemljivo, tako kot sem že povedal, ker kandidati oziroma evropski poslanci v Evropskem parlamentu zagovarjajo stališče Slovenije, države, iz katere izhajajo. In govoriti, da saj smo zdaj dejansko vsi predstavniki vsega ljudstva. Ja, smo, ampak pomembno je, da zagovarjamo in tudi rešujemo težave z lokalnega področja. Zgodi se marsikaj, dajemo poslanska vprašanja, pobude za cesto, za infrastrukturne projekte in tako in tako dalje, lahko hodimo po terenu, se srečujemo s težavami, pridobivamo informacije. Zdaj si pa predstavljajte poslanca s področja, ki bi potem moral pokrivati radij še več kilometrov, zraven vsega dela, za kar potem porabiš čas še seveda za vožnjo v Ljubljano, da bo pokrival še večje področje. Torej se bo kvaliteta poslanca za zagovarjanje tega stališča zmanjšala. Zato je pomembno, da se vzpostavi volilni sistem, ki pa so ga že tudi volivke in volivci, državljani dali na referendum, torej večinski volilni sistem. Mešetariti kar nekaj, kar bo vam na razpolago, ni ustrezno, še posebej ne sedaj.

Zato je na vrat na nos iti v spremembo ustave s tako pomembnim vprašanjem in tako zavajajočim vprašanjem, kot je to, nesprejemljivo in tega tudi ne bom podprl.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

S tem zaključujem razpravo o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave … / oglašanje iz dvorane/ Pri delitvi časa, glede na to, da se niste prijavili, nimate več besede. Tako da jaz zaključujem razpravo. Žal. Sem opozoril, da se je treba prijaviti. Se opravičujem, ampak taka so pravila, zato zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE (EU) O EVROPSKIH ZELENIH OBVEZNICAH IN NEOBVEZNIH RAZKRITJIH ZA OBVEZNICE, KI SE TRŽIJO KOT OKOLJSKO TRAJNOSTNE OBVEZNICE, IN ZA OBVEZNICE, POVEZANE S TRAJNOSTJO, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvolite.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Spoštovane poslanke in poslanci!

S predlogom zakona, ki je predmet obravnave, se ureja izvajanje Uredbe EU o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Uredba se uporablja od 21. decembra lani in predstavlja korak v razvoju trajnostnega financiranja v Evropski uniji. Z vzpostavitvijo jasnih in enotnih standardov za tovrstne obveznice se namreč spodbuja pregleden in odporen trg zelenih naložb. Navedene obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo.

Z izdajo takšnih obveznic torej izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte. Sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, so namenjena projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni v taksonomiji EU. Da bi zagotovili preglednost in zaupanje vlagateljev, pa morajo izdajatelji podrobno poročati o tem, kako so sredstva porabili. Vsako izdajo evropskih zelenih obveznic pregledajo tudi neodvisni zunanji preveritelji, ki preverjajo, ali so izpolnjeni pogoji za tovrstno izdajo. Evropski organ za vrednostne papirje, ESMA, pa z nadzorom nad zunanjimi preveritelji in z vodenjem registra le-teh skrbi, da so pregledi izvedeni nepristransko in da zagotavljajo najvišjo stopnjo preglednosti in zaupanja. Pomembno je poudariti, da je odločitev za izdajo evropskih zelenih obveznic prostovoljna. Gre torej za odločitev vsakega posameznega izdajatelja, da se odloči, ali želi financirati svoje zelene projekte na ta način.

Predlog zakona, ki je predmet današnje obravnave, ureja izvajanje Uredbe o evropskih zelenih obveznicah tako, da določa pristojne organe za nadzor, da opredeli nadzor ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so določeni Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije in Agencija za zavarovalni nadzor. Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad izdajatelji evropskih zelenih obveznic in izdajatelji, ki uporabljajo skupne predloge iz Uredbe o evropskih zelenih obveznicah. Za nadzor nad originatorji pa so pristojne vse tri navedene inštitucije, vsak pristojni organ za nadzor nad tistim originatorjem, ki je oseba, nad katero sicer opravlja nadzor na podlagi drugih zakonov. Torej če je originator zavarovalnica, je pristojni nadzornik Agencije za zavarovalni nadzor, če je originator banka, pa Banka Slovenije. Originator po uredbi je oseba, ki ustvari finančna sredstva, kot so posojila ali druge terjatve, jih združi in izda vrednostne papirje, zavarovane s temi sredstvi.

Pristojni organi bodo lahko v okviru nadzornih postopkov spremljali, zbirali in preverjali objavljene informacije in poročila ter obvestila oseb, ki jim poročajo. Lahko bodo pridobivali informacije in izvajali nadzorna ter preiskovalna pooblastila v skladu z uredbo. Prav tako bodo lahko izrekali nadzorne ukrepe v skladu s pooblastili in vodili postopke o prekrških zaradi kršitev, določenih v predlogu zakona. Pomembno pa je poudariti, da pristojni organi ne bodo preverjali, ali so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, dejansko okoljsko trajnostni. To nalogo imajo neodvisni zunanji preveritelji. Vloga pristojnih nadzornih organov je predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj, to je, da izdajatelji objavijo vse potrebne informacije, vezane na izdajo zelenih obveznic.

Spoštovane poslanke in poslanci, ker na dopolnjen predlog zakona niso bili predvideni amandmaji, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora predlagam, da se na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Andreji Živic.

Izvoli.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance!

Odbor za finance je na 27. redni seji dne 12. 3. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o izvajanju Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada.

Predstavnica predlagatelja državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah je predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Dejala je, da predlog zakona ureja izvajanje Uredbe (EU) o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Predlog zakona določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem uredbe, ureja opravljanje nadzora ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so določeni Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. V nadaljevanju je predstavila naloge pristojnih nadzornih organov in poudarila, da pristojni nadzorni organi ne bodo preverjali, ali so projekti, financirani z zelenimi obveznicami, tudi dejansko okoljsko trajnostni, temveč bo njihova vloga predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Petra Komel je dejala, da je Zakonodajno-pravna služba predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonom in zakonodajno-tehničnimi smernicami ter pripravila pisno mnenje. Dejala je, da so pripombe iz pisnega mnenja v večji meri ustrezno naslovljene z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Nenaslovljene ostajajo pripombe Zakonodajno-pravne službe glede skladnosti prekrškovnih določb s sistemskim Zakonom o prekrških.

V razpravi so v Poslanski skupini Svoboda dejali, da so zelene obveznice finančni instrumenti, ki so namenjeni okolju, financiranju okolju prijaznih projektov, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in trajnostna infrastruktura. Dejali so, da je eden glavnih izzivov pri zelenih obveznicah pomanjkanje usklajenih standardov in da slednje lahko otežuje preglednost, zaupanje vlagateljev in primerljivost med različnimi izdajatelji. Kot so poudarili, s predlogom zakona povečujemo preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic in z določitvijo strožjih meril za to, kaj se šteje za evropsko zeleno obveznico, Uredba o evropskih zelenih obveznicah preprečuje zlorabe te oznake. S pomočjo teh obveznic lahko izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije. Sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, so namenjena tudi izključno projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni. Poudarili so še, da je pomembno tudi, da je vsaka izdaja evropskih zelenih obveznic pod drobnogledom neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki preverjajo te pogoje. Kot so še poudarili, se s predlogom zakona zagotavlja, da bodo omenjeni izdajatelji spoštovali jasna pravila in da bodo pristojni organi lahko učinkovito preprečevali zlorabe.

Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odbor je nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Franc Rosec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvoli.

FRANC ROSEC (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Predlog zakona ureja izvajanje Uredbe EU 2023/2631 o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo. Uredba je stopila v veljavo 21. decembra 2024 in njen glavni cilj je povečanje preglednosti ter zaupanje v trg zelenih obveznic. Z omenjeno uredbo se določajo strožja merila za opredelitev evropskih zelenih obveznic, s čimer se preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, pridobljena s temi obveznicami, resnično prispevajo k okoljski trajnostnosti. S predlaganim zakonom v slovenski pravni red prav tako uvajamo pristojnost za nadzor in zbiranje podatkov, organe, pristojne za nadzor in zbiranje podatkov, nadzor nad organizatorji izdaje obveznic in razmejitev pristojnosti med njimi.

V Slovenski demokratski stranki omenjenemu zakonu ne bomo nasprotovali.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Spoštovani predstavnici ministrstva, kolegice in kolegi!

Vlada predlaga zakon za izvajanje uredbe, katere namen je povečati preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic. Na Ministrstvu za finance so pojasnili, da se je v zadnjih letih povečalo zanimanje za trajnostne naložbe, vključno z zelenimi obveznicami. Vendar sta pomanjkanje usklajenih standardov in različno razumevanje izraza zelena obveznica povzročala zmedo med vlagatelji ter ovirala učinkovito usmerjanje sredstev v okoljsko trajnostne projekte. S predlogom zakona se ureja izvajanje evropske uredbe, to se ureja z definicijami, merili in zahtevami za izdajatelje evropskih zelenih obveznic.

Glavni namen uredbe je povečati preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic. Z določitvijo strogih meril za to, kaj lahko šteje za evropsko zeleno obveznico, navedena uredba preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, zbrana s prodajo teh obveznic, resnično prispevajo k okoljski trajnosti. S tem se želi zagotoviti, da vse obveznice, ki se tržijo kot evropske zelene obveznice, izpolnjujejo enake visoke standarde. Zelene obveznice delujejo tako, da zbirajo kapital, ki je namensko vezan na financiranje okoljsko trajnostnih projektov in dejavnosti, z obveznostjo izdajateljev, da sledijo jasnim pravilom glede dodelitve prihodkov in poročanja, ter se preverja z zunanjimi pregledi, da se zagotovi preglednost in prepreči zeleno zavajanje.

Uredba torej prinaša regulirano možnost financiranja zelenih projektov s strani zasebnega kapitala, ki ima ta interes. Gre za možnost, ki je boljša od financiranja z davkoplačevalskim denarjem ter zagotavljanja ciljev prek raznih prepovedi, na primer slamic, plastičnih zamaškov, izpustov CO2 bencinarjev in dizlov in tako dalje. Iskati bi morali več možnosti, ki bi šle v to smer. Najboljši zeleni prehod zagotavlja razvoj zelenih tehnologij, ki se razvijajo kot realen odgovor na potrebe trga, torej na potrebe ljudi. Zakon torej zgolj prinaša nekaj določb za izvajanje te uredbe. Nekoliko zbode zgolj pripomba Zakonodajno-pravne službe v zvezi s tarifo.

Predlogu zakona sicer mi ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoči.

Spoštovani predstavnici ministrstva, kolegice in kolegi!

Znova sprejemamo zakon, katerega namen je zagotoviti izvajanje evropske uredbe, ki velja neposredno in na njena določila nimamo neposrednega vpliva. Gre sicer za uredbo pozitivnega značaja, ki ureja področje izdajanja tako imenovanih zelenih ali trajnostnih obveznic, vrednostnih papirjev, kot jih izdajatelji že dolgo uporabljajo za zbiranje kapitala in financiranje projektov. V tem primeru gre specifično za tiste obveznice, katerih namen je financiranje zelenih projektov ali projektov, povezanih s trajnostnim razvojem.

Ker se na kapitalskih trgih pojavljajo številne vrste vrednostnih papirjev, je ključni cilj uredbe predvsem zagotoviti obveščenost potrošnikov oziroma potencialnih kupcev. Zagotoviti se jim želi predvsem informiranost in standardizirano podajanje informacij, ki omogoča primerjave. Tako se vzpostavlja pregleden trg in pomaga jasno definirati tiste obveznice, ki jih je mogoče šteti med zelene ali trajnostne. Na ravni EU vzpostavljeni sistem namreč zagotavlja, da se naložbe v tovrstne obveznice v celoti uporabljajo za njihov namen. Povedano po domače – kdor kupi zeleno obveznico, je lahko prepričan, da bo celota njegove kupnine namenjena financiranju projektov, ki imajo pozitiven okoljski vpliv. Preverjanje tega zagotavljajo neodvisni strokovnjaki. Sama uredba pa precej podrobno določa predvsem obveznosti izdajatelja obveznic, predvsem glede načinov in obsega informiranja javnosti in vlagatelja o produktih.

Na ravni države članice pa moramo kot pri večini uredb določiti nadzorne organe, njihove pristojnosti in ustrezne kazni glede na evropski okvir. Zgolj to je v domeni tega zakona in je bilo izčrpno pojasnjeno na matičnem delovnem telesu ter tudi na Komisiji Državnega sveta. Nasprotovanj predlogu zaradi njegove vsebine tako ni bilo. Večina razprav se tako po večini vrti okoli pojasnil že sprejete evropske uredbe, pogosto pa tudi glede načina izvedbe, saj gre za specifičen zakon, namenjen le konkretnemu izvajanju. Morda zato ne bo odveč znova predlagati Vladi, njenim ministrstvom in službam, da razmisli o ustreznejših načinih prenosa teh vsebin v slovenski pravni red, ki bodo manj obremenjevali zakonodajni proces in ustvarili manj razdrobljenih predpisov.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlog zakona podprli.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

Uredba Evropske unije o evropskih zelenih obveznicah naslavlja glavno problematiko zelenega gospodarstva in investicij, tako imenovano zeleno zavajanje, bolj znano za angleško besedo greenwashing. Za fasado zelenega oglaševanja se pogosto skrivajo izdelki, storitve in gospodarske dejavnosti, ki niso zares okolju prijazni. To je do nedavnega veljalo tudi za zelene obveznice, ki naj bi financirale okolju prijazne projekte, a se je prepogosto izkazalo, da to ni tako. Pomanjkanje standardov in nepreglednost pri ugotavljanju, ali gre res za zelene dejavnosti, sta bila med glavnimi vzroki, da so bile še nedavno zelene obveznice dokaj nepriljubljene. Uredba Evropske unije o evropskih zelenih obveznicah, ki je stopila v veljavo decembra lani, z vzpostavitvijo jasnih in enotnih standardov spodbuja pregleden in nekoliko bolj zaupanja vreden okvir zelenih naložb.

Uredba določa, da morajo biti sredstva, ki jih zasebne in javne pravne osebe zberejo s prodajo evropskih zelenih obveznic, namenjena projektom, ki so po evropski taksonomiji jasno opredeljeni kot trajnostni in okolju prijazni. Uredba prav tako določa, da zunanji strokovnjaki pod okriljem evropskega organa za vrednostne papirje in trge preverjajo skladnost obveznic z zeleno taksonomijo Evropske unije pred in po izdaji obveznic. Predlog zakona o izvajanju Uredbe o zelenih obveznicah določa pristojne organe za nadzor nad izvajanjem uredbe. Ti organi so Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Poleg tega se s predlogom zakona določajo visoke globe za kršitelje določb uredbe oziroma tiste izdajatelje zelenih obveznic, ki zavajajo glede trajnostnosti in vpliva na okolje svojih dejavnosti in projektov.

V Levici bomo Predlog zakona o izvajanju Uredbe Evropske unije o zelenih obveznicah podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Andreja Živic bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo.

Spoštovani!

Nahajamo se v dobi, ko lahko prek vlaganja svojih sredstev aktivno prispevamo k reševanju globalnih izzivov, na primer podnebne spremembe. V zadnjih letih se je namreč povečalo zanimanje za trajnostne naložbe, kot so tako imenovane zelene obveznice, s pomočjo katerih lahko izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte. Vendar pa je pomanjkanje usklajenih standardov in različno razumevanje izraza zelena obveznica povzročalo med vlagatelji zmedo. Predlog zakona, ki ga obravnavamo, bo uredil izvajanje Uredbe o evropskih zelenih obveznicah. Ta uredba se uporablja od 21. decembra 2024 in predstavlja pomemben mejnik v razvoju trajnostnega financiranja v Evropski uniji.

Glavni namen uredbe je povečati preglednost in zaupanje v trg zelenih obveznic. Z določitvijo strogih meril za to, kaj lahko šteje za evropsko zeleno obveznico, uredba preprečuje zlorabo oznake zeleno in zagotavlja, da sredstva, zbrana s prodajo teh obveznic, resnično prispevajo k okoljski trajnosti. S tem se želi zagotoviti, da vse obveznice, ki se tržijo kot evropske zelene obveznice, izpolnjujejo enake visoke standarde. S sprejetjem zakona lahko pričakujemo več naložb v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, čisto mobilnost in druge okolju prijazne projekte, kar bo imelo pozitiven vpliv na okolje in podnebne spremembe. S spodbujanjem prehoda na zeleno gospodarstvo pa lahko pripomoremo k ustvarjanju novih delovnih mest v sektorjih, povezanih z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo in okoljsko tehnologijo. Naložbe v trajnostne projekte lahko pripomorejo k izboljšanju življenjskih razmer v lokalnih skupnostih, na primer z zagotavljanjem čistejšega zraka in vode ter boljše infrastrukture.

Ker bodo tako zbrana sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, namenjena izključno projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni, bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog zakona soglasno podprli.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O FISKALNEM PRAVILU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Izvoli.

MAG. SAŠA JAZBEC (državna sekretarka MF): Spoštovani!

Najlepša hvala za besedo.

Predlog zakona o fiskalnem pravilu, o katerem bo danes tekla beseda, na nov način ureja načelo iz 148. člena Ustave, ki zahteva srednjeročno uravnoteženost proračunov države brez zadolževanja. Predlog zakona se v veliki meri naslanja na lani prenovljeno zakonodajo Evropske unije na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. S predlogom zakona se v slovenski pravni red delno prenaša tudi takrat spremenjeno Direktivo EU o proračunskih okvirih. Sprejetje novega zakona je nujno, saj se je v veljavnem Zakonu o fiskalnem pravilu uporabljalo koncepte, ki so izhajali iz takrat veljavnih fiskalnih pravil EU. Ključna v tem kontekstu je opredelitev –/ oglašanje iz dvorane/ na zdravje – najnižjega dovoljenega strukturnega salda sektorja država, ki vstopa v formulo iz 3. člena Zakona. Ker tega Evropska komisija ne določa več, na kar je opozarjal tudi Fiskalni svet, je bila nujna prenova domačega zakona o fiskalnem pravilu.

Novi zakon, ki je pred vami, v še večji meri predvideva poenotenje nacionalne zakonodaje in fiskalnih pravil Evropske unije. S poenotenjem se olajša vodenje fiskalne politike in odpravlja nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil, ob tem pa se z novim zakonom ohranja vloga Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki ima pristojnost za neodvisno oceno vzdržnosti javnih financ. Osrednji element novega zakona in prenovljenih fiskalnih pravil EU je srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki se pripravi za obdobje štirih let. V okviru tega načrta se določi rast neto oziroma očiščenih izdatkov sektorja država, ki je fiksna za obdobje načrta. Očiščeni izdatki so vsi izdatki sektorja država brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani izdatkov, izdatkov za programe EU in nacionalnega sofinanciranja, cikličnih elementov izdatkov za denarna nadomestila za brezposelnost ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov. Omejitev glede rasti teh neto oziroma očiščenih izdatkov v štiriletnem obdobju načrta ob upoštevanju fiskalnih pravil določimo sami, potrdi pa jo Svet EU, če Evropska komisija fiskalno pot oceni kot ustrezno. S tem se zagotavlja nacionalno lastništvo nad fiskalno politiko.

Skladno s predlogom novega zakona o fiskalnem pravilu mora predvidena fiskalna pot zagotavljati, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod 3 % bruto domačega proizvoda, hkrati pa se zagotovi srednjeročno vzdržnost dolga. Za zagotovitev le-te je treba dolg zniževati proti oziroma ohraniti pod 60 % BDP, kar potrdi analiza vzdržnosti dolga. To je posebna analiza, ki je izvedena na podlagi namenu in aktualnem času dodelane metodologije komisije in vseh zahtev prenovljenih uredb Pakta za stabilnost in rast, ki določajo fiskalna pravila EU. Ta najvišja dovoljena rast očiščenih izdatkov mora upoštevati desetletno gibanje primanjkljaja in dolga tudi po končanem štiriletnem obdobju načrta in vključuje predvideno povišanje stroškov staranja, to je izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Analiza je dopolnjena tudi z dodatnimi obremenitvenimi scenariji, v okviru katerih se mora tudi ob različnih simulacijah ekonomskih šokov izkazati ta vzdržnost dolga sektorja država.

Zato ocenjujemo, da tudi novi zakon o fiskalnem pravilu ustrezno ureja načelo iz 148. člena Ustave. Slovenija je prvi srednjeročno fiskalno-strukturni načrt že pripravila jeseni. V njem se je zavezala k omejitvi rasti očiščenih izdatkov za štiriletno obdobje od leta 2025, torej od letos, do 2028. Omejitev rasti bo omogočala zniževanje proračunskega primanjkljaja in vzdržno zniževanje javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda. Januarja letos je bila ta rast očiščenih izdatkov iz načrta potrjena na ravni Sveta EU. Načrt je javno objavljen na spletni strani Ministrstva za finance, na spletni strani Evropske komisije, kjer je vidna tudi ocena načrta. Pred objavo so bili z njim seznanjeni tako Državni zbor, Ekonomsko-socialni svet kot tudi zainteresirana javnost na javnem posvetu. V tem načrtu so prikazane projekcije iz analize vzdržnosti javnega dolga, ki temeljijo na primerljivih podatkih in predpostavkah, kot jih je uporabila tudi Evropska komisija. Novi zakon o fiskalnem pravilu predvideva tudi, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. Prvo poročilo že pripravljamo in ga boste v Državnem zboru kmalu prejeli v oceno. Predlog zakona določa tudi postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, ki zahtevajo pripravo revidiranega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, in pa okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti.

Če se še enkrat vrnem na primerjavo z obstoječim zakonom, se s predlogom novega zakona namesto vsakoletnega okvira za pripravo proračunov sektorja država v Državnem zboru predvideva sprejetje srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje štirih let, ki se v obdobju iste vlade praviloma ne spreminja. Državni zbor na ta način ohranja ključno pristojnost v zvezi z odločanjem o javnih financah. V skladu z zakonodajo EU bi tega načrta torej ne bilo potrebno sprejeti v Državnem zboru, ker je to domača stvar, a ker vemo, kako je to pomembno, se nam je taka ureditev zdela najbolj ustrezna.

Druga sprememba je, da ključna kategorija namesto ciljnega salda oziroma dovoljenega obsega izdatkov za sektor država in po blagajnah postaja rast očiščenih izdatkov sektorja država brez delitve po posameznih blagajnah. S predlogom novega zakona se črtajo še določbe o presežkih in predvidevajo spremembe glede delovanja Fiskalnega sveta, vezane predvsem na prenos direktive, deloma pa tudi na podlagi izkušenj dosedanjega delovanja.

Fiskalni svet bo še naprej ocenjeval skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi novega dokumenta srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, letnega poročila o napredku in projekcij prihodkov in izdatkov, pripravljenih na podlagi predlogov državnih proračunov. Hkrati bo Fiskalni svet na nekaj let ocenjeval tudi sam sistem fiskalnega načrtovanja in ugotavljal morebitne pristranskosti v napovedih fiskalnih in makroekonomskih agregatov. Sodeloval bo tudi v postopku sprožitve nacionalne odstopne klavzule, še vedno pa bo imel možnost pripraviti tudi druge ocene po lastni presoji. Hkrati se v primerjavi z veljavno ureditvijo odpravlja določba, ki je omejevala število zaposlenih pri Fiskalnem svetu, za člana Fiskalnega sveta pa določa, da bosta svojo funkcijo opravljala ne več za največ 50 %, ampak za najmanj 20 % polnega delovnega čas, s čimer se bo Fiskalni svet še dodatno opolnomočilo.

Predlog zakona o fiskalnem pravilu je bil ob obravnavi na matičnem delovnem telesu dopolnjen z amandmaji, kar pozdravljamo, saj se s tem izboljšuje jasnost besedila brez sprememb vsebine.

Če lahko na koncu odgovorim še na nekatere pomisleke. Novi zakon o fiskalnem pravilu zagotovo ne bo omogočal, da ima lahko država nevzdržne proračunske primanjkljaje, saj bi slednje slej ko prej vodilo v postopek čezmernega primanjkljaja in s tem tudi v novo analizo vzdržnosti javnega dolga. Ta bo v primeru poslabšanja javnofinančne situacije naložila zahtevnejšo fiskalno pot, katere končni cilj pa je lahko tudi proračunski presežek. Nov okvir fiskalnega upravljanja bo po načelu previdnosti tako upošteval srednjeročni časovni horizont s širokim naborom možnih tveganj. V novem okviru bo ustavno načelo spoštovano, vendar se sedaj fokusiramo na fiskalno pot. Tudi Fiskalni svet je opolnomočen.

Fiskalna politika je politika te države in se nanaša na sektor država in je ne gre enačiti le z državnim proračunom, ki je politični akt, katerega procedura se v ničemer ne spreminja. Fiskalna politika je orodje, ki ga nacionalne vlade uporabljajo za vplivanje na usmeritev gospodarstva širše ekonomije na makro okolje, s ciljem spodbujanja gospodarske rasti in zagotavljanja blagostanja državljanov. Vsaka vlada mora s svojo fiskalno politiko vzpostaviti ravnovesje tako, da koristi gospodarstvu, državljanom in da je ne bi dojemali kot preveč motečo.

Če povzamem. Predlog zakona je strokoven, podprt s strani bivših ministrov, strokovnjakov strateškega makroekonomskega, ekonomskega sveta, pa tudi samega Fiskalnega sveta. Veseli smo politične enotnosti, ki je bila izkazana na Odboru za finance, in upamo, da bo podobno tudi danes pri glasovanju.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Andreji Živic.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala lepa, ponovno, za besedo.

Spoštovani vsi prisotni!

Odbor za finance je na 61. nujni seji in prvem nadaljevanju 61. nujne seje kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, Poslanska skupina SDS k 6., 7. in 10. členu, ta je bil umik amandmaja, predloga zakona. Pri delu odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Fiskalnega sveta.

V uvodni obrazložitvi je minister za finance pojasnil, da se s predlogom zakona na nov način ureja obveznosti, ki izhajajo iz 148. člena Ustave, z namenom poenostavitve pravnih podlag na nacionalni in evropski ravni. Pojasnil je, da je lani aprila na ravni EU stopila v veljavo prenovljena zakonodaja na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik. Prenovljena pravila so osredotočena na pripravo srednjeročno fiskalno-strukturnega načrta za obdobje štirih let, ki bo v prihodnje predstavljal ključni dokument srednjeročnega načrtovanja. Prvi tak načrt je Slovenija sprejela lani jeseni, na ravni EU pa je bil potrjen januarja letos. Srednjeročni fiskalno strukturni-načrt bo praviloma ostal enak v predvidenem obdobju, vsakokratna nova vlada pa bo lahko zaprosila za nove izračune potrebne fiskalne poti in pripravila nov načrt glede na svoje izračune in prioritete. Minister je dodatno predstavil bistvene razlike, ki jih prinaša predlog zakona glede na veljavno ureditev, in sicer bo v okviru nove ureditve ključna kategorija rast očiščenih izdatkov sektorja država brez delitve po blagajnah, srednjeročni fiskalno-strukturni načrt pa se bo manj spreminjal, za razliko od odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, ki ga je Državni zbor sprejemal vsako leto. Predstavil je tudi spremembe glede Fiskalnega sveta, s katerim so glede pripravljenega zakona vsebinsko usklajeni.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je opozorila na kratko obdobje za pripravo pisnega mnenja. Služba je podala splošne pripombe ter tudi pripombe k vsem členom predloga zakona.

Predsednik Fiskalnega sveta je pojasnil, da se Fiskalni svet strinja s predlogom zakona, ki ga je v obravnavo predložila Vlada, ter da si je Fiskalni svet pri usklajevanjih najbolj prizadeval za večjo nacionalno lastništvo srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Potrebno se je tudi zavedati pomena srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Predsednik Fiskalnega sveta je poudaril, da se v predlogu zakona ohranjata dosedanji vlogi Državnega zbora in tudi Fiskalnega sveta ter predstavil sodelovanje Fiskalnega sveta z Računskim sodiščem.

Sodelujoči v razpravi so podprli uskladitev zakonodaje s fiskalnimi pravili na evropski ravni. Tako bo v prihodnje osrednje merilo načrtovanja gibanja očiščenih izdatkov sektorja država, ob tem pa tudi vzdržnost javnega dolga. Poudarjeno je bilo, da so bili načrti že do sedaj skrbno pripravljeni, primanjkljaj sektorja država pa že ustreza novim zahtevanim kriterijem. Razpravljavci so izpostavili tudi obrambne izdatke v okviru novih fiskalnih pravil. Glede na dodatne obremenitve na področju obrambe, ki se že kažejo in se bodo v prihodnje verjetno tudi stopnjevale, bo na tem področju potrebna večja fleksibilnost pravil oziroma določene izjeme. Želeli so tudi dodatna pojasnila glede dogajanja na evropski ravni na področju vlaganj v obrambo. Opozorjeno je bilo, da fiskalna pravila na evropski ravni in predlog zakona trenutno odgovarjajo na geopolitične izzive, v prihodnje pa bodo morebiti potrebne tudi dodatne spremembe zaradi sprememb na ravni EU, trgovinskih vojn ter padcev BDP v večjih evropskih državah.

Izražena je bila podpora amandmajem, s katerimi bi se poudarilo vlogo Fiskalnega sveta, tako da sta bili pripravljeni tudi spremembi amandmajev poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 6. in 7. členu na način, da sta bila upoštevana tudi predlagana amandmaja Poslanske skupine SDS. Minister in direktorica Direktorata za ekonomsko in fiskalno politiko sta podala dodatna pojasnila glede vprašanj, podanih v razpravi. Minister je predstavil trenutne pogovore na ravni Evropske unije o povečanju obrambnih izdatkov, glede česar sicer obstaja širok konsenz, osrednje vprašanje pa je način, na katerega to uresničiti oziroma financirati.

Odbor je o vloženih amandmajih in vseh členih predloga zakona odločal v skladu s tretjim odstavkom 148. člena Ustave Republike Slovenije ter v skladu s 84. in v povezavi s 56. členom Poslovnika Državnega zbora. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvoli.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Spoštovane predstavnice Vlade, kolegice in kolegi!

Temelj za današnjo razpravo oziroma zakon o fiskalnem pravilu predstavlja slovenska ustava oziroma bolj točno njen 148. člen, ki govori o proračunu. Dovolite, da preberem samo prva dva odstavka. Prvi: »Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države.« In drugi odstavek: »Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.«

Pomanjkljivost trenutne ureditve fiskalnega pravila je, da v praksi praktično očitno ni zavezujoče, ni bilo zavezujoče. Za osvežitev spomina. Za proračun leta 2019 je Fiskalni svet ugotovil, da krši fiskalno pravilo. Celotni izdatki države so bili načrtovani približno 270 milijonov evrov previsoko. Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka sta proračun poslali v oceno Ustavnemu sodišču, ki je odločilo, da ustava s tem ni bila kršena. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj smo fiskalno pravilo sploh zapisali v ustavo, sprejeli zakon in postavili Fiskalni svet, ki ga v praksi ni mogoče uveljaviti. Z novim zakonom naj bi se po prenovi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije poenotilo pravne podlage za vodenje fiskalne politike na nacionalni in evropski ravni.

Zakon o fiskalnem pravilu v Novi Sloveniji razumemo kot orodje Fiskalnega sveta, zato nam veliko pomeni oziroma nam je veliko pomenilo mnenje Fiskalnega sveta o zakonu o fiskalnem pravilu. Prvotno je bilo to mnenje izjemno ostro, kritično, ampak po kasnejših pogovorih, predvsem s predsednikom Fiskalnega sveta, smo ugotovili, da je predlagatelj zakona o fiskalnem pravilu pripombe Fiskalnega sveta praktično v celoti upošteval. To nam je veliko pomenilo tudi pri naših odločitvah v zvezi z glasovanjem o zakonu o fiskalnem pravilu.

Torej, Fiskalni svet je na svoji dopisni seji 10. 2. 2025 sprejel naslednji sklep, citiram: »Predlog zakona o fiskalnem pravilu z dne 7. 2. 2025, ki ga je Fiskalni svet prejel od Ministrstva za finance 7. 2. 2025 ob 11. uri in 49 minut, je v razumni meri usklajen s predlogi Fiskalnega sveta. Ključne pripombe Fiskalnega sveta, ki jih je podal v procesu javne obravnave Predloga zakona o fiskalnem pravilu, so bile upoštevane. Zaveze novega sistema ekonomskega upravljanja hkrati predstavljajo priložnost, da v Sloveniji k srednjeročnemu proračunskemu načrtovanju pristopimo bolj odgovorno in bolj strateško. Takšen pristop bi povečal kredibilnost fiskalne politike, enega ključnih elementov zagotavljanja stabilnega položaja države na finančnih trgih in ohranjanja ugodnih pogojev financiranja. V novem sistemu fiskalnih pravil bo imela namreč pomembno vlogo prav nespremenljivost srednjeročnih proračunskih dokumentov, ki naj bi povečevala predvidljivost fiskalne politike. /…/ Čeprav so zahteve novih pravil ohlapnejše od dosedanjih, bi lahko tudi njihovo uresničevanje za Slovenijo predstavljalo izziv. Kot je bilo nakazano, bodo namreč nova pravila strožja od dolgoletnih trendov dejanskega delovanja fiskalne politike, hkrati pa se širita nabor in obseg dolgoročnih javnofinančnih tveganj.«

Staro fiskalno pravilo je bilo načeloma nekoliko strožje od novejših pravil. To, da se staro pravilo črta, bi zato lahko postalo nekoliko kočljivo politično vprašanje. Res pa je, da že Fiskalni svet priznava, da starega pravila praktično ni več mogoče ustrezno upoštevati.

Po temeljitem razmisleku in po izmenjavi mnenj tudi z našimi strokovnjaki znotraj stranke in izven stranke smo se odločili, da na Odboru za finance zakon o fiskalnem pravilu podpremo, in tako bomo ravnali tudi danes.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!

Veljavno fiskalno pravilo je v zadnjem desetletju imelo velik vpliv na razvoj slovenske države in družbe. Četudi še danes marsikdo ne razume zapletenih enačb, ki so spremljale njegov vpis v ustavo in v izvedbeni zakon, pa je pred 10 leti Slovenija po diktatu posledic globalne finančne krize morala v svojo ustavo vpisati pravila o srednjeročni uravnoteženosti proračuna. Preproste razlage te ustavne zahteve so nehvaležne, a v praksi pomenijo, da smejo načrtovani proračuni imeti le toliko primanjkljaja, kot dopuščajo projekcije gospodarske rasti. Brez izjem zahtevajo, da države svoje javne izdatke načrtujejo skladno s temi projekcijami ter jih usklajujejo z Evropsko komisijo, ki predhodno presoja ustreznost proračunskih načrtov. Cilj vsega tega je zniževati in omejevati javni dolg, ki naj bi dolgoročno znašal manj kot 60 % BDP.

Čas ne dopušča, da bi podrobneje predstavili posledice, ki jih je prineslo desetletje tega pravila. Naj bo dovolj troje. Prvič: naša fiskalna suverenost je močno omejena in preprečeno je zadolževanje, razen v izjemnih razmerah. Drugič: vsaj polovico zadnjega desetletja živimo prav tako izjemne razmere. Naj vas spomnim, pandemija, naravne nesreče doma, vojne na tujem. In tretjič: Slovenija je v tem desetletju znova vzorna učenka in njene javne finance so ocenjene kot zelo stabilne. Vse prepogosto gre to na račun omejevanja izdatkov, ki jih BDP meri le posredno ali pa sploh ne, a so bistvenega pomena za kakovost življenja ljudi.

Evropska komisija, finančni ministri in Evropska centralna banka so bili torej zgolj v primeru izjemnih razmer pripravljeni odstopiti od strogih načel uravnoteženih proračunov in zniževanja dolga. Vse prepogosto, histerično in kaotično, a vendar, je praksa pokazala omejitve zastarelih idej, ki države primerjajo z gospodinjstvi. Kljub temu vsi našteti niso nikoli odstopili od splošnega načela uravnoteženosti proračunov, ki tudi danes ni predmet zakonskih sprememb. Priznati pa je potrebno, da so v tem času mnogi spoznali, da javni dolg ni najhujše, kar se nam lahko zgodi. Vse spremembe, o katerih so se omenjeni v tem času uspeli dogovoriti, so vezane na postopke oblikovanja proračunov in proračunskega načrtovanja. Večina jih je bila že prelitih v evropske uredbe, ki že veljajo, in zato smo zadnje proračunske spremembe že sprejemali v skladu z njimi, zaradi veljavnega zakona sicer še po dvojnem postopku. Slovenski zakon, ki sicer kot samo ustavno pravilo sprejema z dvotretjinsko večino, je tako potrebno prilagoditi evropskim pravilom, predvsem na postopkovni ravni.

Novo besedilo je pripravljeno predvsem zaradi večje jasnosti. Ker so bistvene spremembe postopkovne, tokrat za razliko od sprejemanja prvotnega pravila in zakona ni bilo in ne pričakujemo velikih nasprotij in raznolikih interpretacij, ki so spremljale veljavni zakon o njegovem nastajanju.

V obravnavi so se vse poslanske skupine konstruktivno osredotočile na ustavno skladnost in nomotehnično ustreznost.

Razrešena je bila tudi dilema glede morebitne šibitve pristojnosti Fiskalnega sveta, ki je od svoje vzpostavitve postal spoštovan in strog razsodnik kakovosti slovenskih javnih financ.

Fiskalni svet je zelo korektno odgovoril na dobronamerne pomisleke opozicije in pojasnil, da njegova uporaba storitev in kadrovska pomoč Računskega sodišča ne pomenita šibitve njegove moči ali krnjenja njegovih ustavnih pristojnosti. Zato je bilo tokrat mogoče najti zadostno soglasje za dogovor o sprejetju ustreznih amandmajev na delovnem telesu. Zato danes niso vloženi dodatni amandmaji in lahko pričakujemo, da bo dobil zahtevano podporo.

Podprli ga bomo tudi v Poslanski skupini Socialnih demokratov.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Milan Jakopovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvoli.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo.

S Predlogom zakona o fiskalnem pravilu se v naš pravni red prenašajo določbe fiskalnih pravil Evropske unije, ki so bila posodobljena v lanskem letu in so že v veljavi.

Fiskalna pravila sedaj temeljijo na srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje štirih let in ciljni rasti očiščenih odhodkov. Konec lanskega leta je Evropska komisija slovenski fiskalno-strukturni načrt ocenila kot skladnega z novimi pravili, tako da spadamo v majhno skupino članic EU z uravnoteženimi financami.

V Levici želimo na tem mestu poudariti, da so med prioritetami slovenskega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta med drugim navedena naslednja področja: zdravje, znanje, energetska oskrba ter cenovno dostopna stanovanja. Med temi področji ni in tudi v prihodnosti ne sme biti izdatkov za oboroževanje. To je še posebej pomembno v trenutnem evropskem kontekstu brezglavega oboroževanja z zadolževanjem ter težnjami po neposrednem vpletanju z vojno z Rusijo. Posredno smo tako ali tako že vpleteni.

Nacionalne odstopne klavzule v posameznih fiskalno-strukturnih načrtih omogočajo vsaki državi članici EU, da v primeru izjemnih okoliščin začasno opusti fiskalna pravila. Táko pot je nedavno ubrala Nemčija, kjer so v parlamentu izglasovali opustitev fiskalnega pravila z namenom povečanja izdatkov za obrambo v višini 500 milijard evrov. In to je Evropska komisija označila kot skladno s fiskalnimi pravili. In se sprašujem, ali bi bilo tudi skladno, če bi se fiskalna pravila opustila z namenom investiranja milijard v, recimo, javno zdravstvo, socialo ali pa gradnjo dostopnih stanovanj. Spomnimo se lahko na varčevalne ukrepe v času po veliki finančni krizi. To zategovanje pasu in rezanje socialne države v imenu finančne vzdržnosti je povzročilo mnogo stisk, sploh v manj privilegiranem sloju prebivalstva. Če smo se morali držati fiskalnih pravil v najtežjih trenutkih spopadanja z dolgotrajnimi posledicami finančne krize, potem lahko tudi odločno zavrnemo težnje k opustitvi teh pravil z namenom dodatnega zadolževanja za oboroževanje v času, ko nas nihče ne ogroža. Kakšno sporočilo bi se poslalo ljudstvu v nasprotnem primeru?

Tokratna sprememba se sicer ne dotika te teme, ker predlog zakona o fiskalnem pravilu v skladu s posodobljenimi pravili na ravni EU uvaja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki predstavlja osnovo za spremljanje vzdržnosti javnega dolga. Ciljne vrednosti javnega dolga v razmerju do BDP in letnega primanjkljaja se ne spreminjajo.

V Levici bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Dr. Anže Logar bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.

Izvoli.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala, predsedujoči.

Zlato fiskalno pravilo je nastalo kot odgovor na svetovno finančno krizo, ki smo jo spremljali v letih 2009, 2011 in tako naprej. Ta finančna kriza je še posebej udarila tudi Slovenijo. Zaradi prepočasnih ukrepov je naše gospodarstvo kasneje okrevalo. Ni pa udarilo tako kot nekatere druge države, ki so dobesedno kradle iz svojih javnih financ. Zato se je v Evropski uniji tedaj kot odgovor na to, da se podoben scenarij ne ponovi, uveljavilo načelo posebne varčnosti, fiskalno pravilo s posebno formulo, ki je uravnavalo odhodke s prihodki na način, da se ne zajeda v substanco države in s tem omogoči prociklično in tudi proticiklično delovanje.

Geopolitika se je v tem zadnjem obdobju bistveno spremenila. Praktično so se v tednih zgodila desetletja. Varnost je zopet postala prva tema na vseh mednarodnih forumih in tudi temeljno vprašanje obstoja Evropske unije. Temu se prilagaja tudi z novimi finančnimi pravili, ki omogočajo rahljanje javnofinančnih izdatkov. In današnji zakon je posledica odločitve na evropski ravni, ki jo nameravamo sprejeti tudi v naš ustavni red.

Prvotni predlog naše formule, po kateri smo računali, je bil po svoji verziji precej zapleten in tudi verjetno ne tako učinkovit, kot bi bil lahko. In ravno ta razlika v geopolitiki, tudi v nekdaj najbolj varčnih državah, najbolj skrbnih državah, kot je Nemčija, priča o tem, da je prišel čas za drugačen pogled, za pogled, ki omogoča malce bolj proste roke pri upravljanju javnih financ. Vendar ne za to, da se bo trošilo javna sredstva za nesmiselne namene, ampak predvsem za to, da bomo zagotavljali dolgi obstoj Evropske unije in tudi seveda zdrave javne finance v državi.

Fiskalni svet je bil s prvotnim predlogom strašno nezadovoljen. Tudi poslanci stranke Demokrati smo bili nezadovoljni s prvotnim predlogom. Vendar se je v proceduri javne obravnave pa tudi v pogovorih z deležnikom tematika tega ustavnega zakona obrusila.

V predlagani obliki zato poslanci stranke Demokrati zakon podpiramo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospa Andreja Kert bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda.

Izvoli.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani prisotni!

Ustava v 148. členu določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo. Z Zakonom o fiskalnem pravilu, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, pa se določa način in časovni okvir izvajanja tega načela.

Zakon o fiskalnem pravilu kot krovni zakon, ki usmerja delovanje fiskalne politike, pa sedaj zaradi prenovljene evropske zakonodaje na tem področju na več mestih potrebuje prilagoditev. Leto 2024 je bilo namreč z vidika javnofinančnih pravil prehodno leto. Konec aprila je namreč v veljavo stopila prenovljena zakonodaja Evropske unije na področju upravljanja ekonomskih in fiskalnih politik v obliki paketa treh dokumentov, dveh uredb in ene direktive. Prenovljena pravila predvidevajo, da države pripravijo srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje štirih let, ki bo za to obdobje določal fiksne fiskalne cilje, glede rasti tako imenovanih očiščenih odhodkov. Predvidena rast očiščenih odhodkov mora zagotavljati srednjeročno vzdržnost javnega dolga in ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod referenčno mejo 3 % bruto domačega proizvoda.

Oktobra smo se poslanke in poslanci na seji Odbora za finance seznanili z osnutkom srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije za leti 2025 do leta 2028, ki je že upošteval spremenjene določbe evropske zakonodaje.

Pred nami pa je tako nov predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je Vlada po nekaj krogih konstruktivnih usklajevanj uskladila tudi s Fiskalnim svetom in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru.

Do sedaj je Državni zbor na podlagi veljavnega Zakona o fiskalnem pravilu vsako leto aprila sprejemal odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje treh let, ki se je včasih tudi večkrat letno spreminjal. Skladno s predlogom novega zakona pa se bo po novem sprejemal srednjeročni fiskalni strukturni načrt za obdobje štirih let. Le-ta se v obdobju iste vlade praviloma ne spreminja, omogoča pa se možnost spreminjanja v primeru zamenjave vlade.

Fiskalno pot ob upoštevanju omejitev torej določamo v Sloveniji sami, s čimer je zagotovljeno nacionalno lastništvo nad fiskalno politiko. V končnem predlogu zakona se ohranjata dosedanja pomembna vloga Državnega zbora pri obravnavi in odločanju o srednjeročnem fiskalnem načrtu ter pomembna vloga Fiskalnega sveta glede zagotavljanja neodvisne ocene srednjeročnih proračunskih dokumentov in njihovega izvajanja.

V Gibanju Svoboda se nam na tej točki zdi pomembno prepoznati, da se tokrat vsi deležniki zavedamo, kako pomembno je ohranjati srednjeročno vzdržnost javnih financ. Pozdravljamo dejstvo, da smo z opozicijo na seji odbora našli skupno rešitev in je bil predlog zakona soglasno podprt in upamo, da bo tako tudi danes na plenarnem zasedanju in bo prejel potrebno dvotretjinsko podporo vseh poslank in poslancev.

Zavedamo se tudi dejstva, da se na mednarodnem področju glede fiskalnih gabaritov za vlaganje v zagotavljanje varnosti in odpornosti razmere spreminjajo iz dneva v dan. Ne glede na to moramo v tem trenutku sprejeti predlagani zakon, da bo Slovenija načrtovala prihodnje proračune v skladu z omenjeno direktivo in dvema uredbama na ravni Evropske unije.

Ob zaključku naj poudarim, da je Slovenija v dobri javnofinančni kondiciji.

Obravnavani predlog zakona pa predstavlja nadaljnji korak v tej smeri, zato ga bomo v Gibanju Svoboda soglasno podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Rado Gladek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Izvoli.

RADO GLADEK (PS SDS): Lep pozdrav predstavnicam Ministrstva za finance, kolegice in kolegi!

Svet Evropske unije je aprila lani sprejel direktivo o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. Namen direktive je zagotoviti, da države članice izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe o delovanju Evropske unije na področju proračunske politike, zlasti v zvezi z izogibanjem čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju. Direktiva pa za razliko od prejšnje, ki je temeljila na varčevanju, vnaša več prožnosti. Saj pravila, po katerih Evropska komisija presoja javnofinančne reforme, reformne in naložbene načrte članic, bolj upošteva njihove specifične okoliščine oziroma razmere.

Zaradi prej navedenega je potrebna prilagoditev krovnega zakona, to je Zakona o fiskalnem pravilu.

Zakon o fiskalnem pravilu je sicer zakon, katerega sprejetje zahteva Ustava, konkretno njen 148. člen. Predlagani zakon naj bi določal pravila, s katerimi se krepi proračunska disciplina in s tem zagotavlja dolgoročna vzdržnost javnih financ. Zakon tako določa fiskalno pravilo oziroma način izvajanja srednjeročne uravnoteženosti proračunov države, strateške dokumente fiskalnega načrtovanja, vlogo Fiskalnega sveta, postopke v primeru odstopanja od fiskalnega pravila in okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti, ki so v največji možni meri usklajene z rešitvami iz Pakta za stabilnost in rast.

Ena od bistvenih novosti, ki jih prinaša spremenjeni pakt za stabilnost in rast, so trije kriteriji, ki povečujejo zahtevano prilagoditev oziroma konsolidacijo, če je ta v osnovnem izračunu prenizka. Prvič; države z javnim dolgom, manjšim od 60 % BDP, morajo ohranjati vzdržnost javnega dolga na tem nivoju, države med 60 % in 90 % BDP, morajo na povprečni letni ravni v prilagoditvenem obdobju zmanjšati javni dolg za pol odstotne točke BDP, nad 90 % BDP pa morajo na povprečni letni ravni v prilagoditvenem obdobju zmanjšati javni dolg za eno odstotno točko BDP. Drugič; dokler je strukturni primanjkljaj nad 1,5 % BDP-ja, je treba zagotoviti letno konsolidacijo v višini vsaj 0,4 odstotne točke BDP, to pomeni za štiriletno obdobje konsolidacije, ali v višini 0,25 odstotne točke BDP-ja za podaljšano obdobje konsolidacije. Dokler je država v postopku čezmernega primanjkljaja, pa se zahteva vsaj 0,5 odstotne točke BDP strukturne prilagoditve.

Po podatkih Eurostata je relativni obseg dolga v deležu BDP Slovenije v tretjem četrtletju prejšnjega leta znašal 66,9 % in je bil v primerjavi z letom 2019 nižji za 1,4 odstotne točke. Presežni javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v tretjem četrtletju prejšnjega leta znašal 2,1 % BDP.

Prinaša pa nova direktiva tudi novost, in sicer nacionalno odstopno klavzulo. Nacionalna odstopna klavzula je mehanizem, ki državi omogoča začasno odstopanje od fiskalnega pravila v izjemnih okoliščinah, kot so hude gospodarske krize, naravne nesreče ali druge izredne razmere, ki zahtevajo večje javnofinančne izdatke. V kontekstu povečevanja izdatkov za obrambo zaradi zavez Nata, bi se lahko Vlada sklicevala na to klavzulo, če bi ocenila, da je izpolnjevanje teh obveznosti nujno za nacionalno varnost in zahteva večji proračunski manevrski prostor. Vendar je uporaba klavzule običajno omejena na določeno obdobje in zahteva jasen načrt vrnitve k fiskalni disciplini. Prav zaradi tega bo v prihodnje potrebno pozorno spremljati zahteve in spremembe na ravni EU v povezavi z višanjem obrambnih izdatkov.

Prej navedena direktiva EU za doseg večje odgovornosti na področju fiskalne politike izpostavlja pomembno vlogo neodvisne fiskalne institucije, visoko stopnjo operativne neodvisnosti, potrebne vire za opravljanje svojih nalog ter obsežen in pravočasen dostop do potrebnih informacij.

Fiskalni svet je v svojem stališču do zakona opozoril prav na zmanjšanje vloge Fiskalnega sveta in zmanjšanje njegove finančne neodvisnosti. Koalicija je z vloženimi amandmaji prisluhnila opozorilom Fiskalnega sveta glede finančne samostojnosti.

V Slovenski demokratski stranki pa smo z vloženimi amandmaji sledili pripombam Fiskalnega sveta glede njegove vloge med vsakoletnim sprejemom finančnih dokumentov države. Našo podporo, ki mora biti dvotretjinska, smo vezali na sprejetje naših amandmajev. Ker določbe poslovnika niso omogočale glasovanje o naših amandmajih, so bili po usklajevanju predstavnikov poslanskih skupin naši amandmaji upoštevani v amandmajih koalicije, kar je tudi razlog, da bomo končno verzijo zakona podprli.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili čez pol ure v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 29. sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 16.20. Hvala.

Hvala lepa.

Kolega Poglajen, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!

Nadaljujemo s prekinjeno sejo Državnega zbora in prehajamo na glasovanje o predlogih odločitev.

Glasovali bomo po naslednjem vrstnem redu: 2., 14., 15., 17., 16., 13., 11., 21., 8., 9., 10., 6., 19., 18., 22., 23. in 1. točka dnevnega reda.

Prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona.

Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo Ustave. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Državni zbor Republike Slovenije sprejema Predlog skupine poslank in poslancev za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona z dne 16. 1. 2025.

Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru, da predlaganega sklepa ne sprejme.

Skladno z določbo drugega odstavka 167. člena Ustave Republike Slovenije bo sklep sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini navzočih poslank in poslancev.

Kolegica Tacer, imate obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Izvolite, obrazložite glas v imenu poslanske skupine.

LUCIJA TACER (PS Svoboda): Hvala, predsednica.

Pred vami je predlog za uveljavitev preferenčnega glasu. To je vprašanje, ki so ga podprli volivke in volivci na referendumu poleti lani z več kot 70 % podporo. Vsebinsko je dejansko spremembe predlagala Nova Slovenija, podporo smo jim pa dali v koaliciji zato, ker želimo, da se ta sprememba, o kateri že desetletja govorimo, končno uresniči.

Danes glasujemo o prvem koraku, o tem, da se začne postopek o tem vprašanju, da se omogoči možnost vzpostavitve 18 volilnih enot, v katerih se lahko voli po pet poslancev.

V Gibanju Svoboda bomo seveda to z veseljem podprli.

Predvsem pa vemo, da dokler ni konec glasovanja, ni konec. To smo videli že na zadnji seji, ko je bila podobna situacija, torej predlog Nove Slovenije, ki ga sama ni več podpirala, podporo pa so izrazile vse koalicijske stranke in nepovezani poslanci. Tako da so še vedno momenti za premislek in jaz upam, da bomo skupaj šli naprej po tej poti in iskali najboljšo rešitev za naše državljanke in državljane.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala lepa.

In skladno z ... / oglašanje iz dvorane/ Aha, postopkovno.

Izvolite, kolega Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, predsednica.

V skladu s 73. členom Poslovnika, drugega odstavka, zahtevam, zaradi posvetovanja v poslanski skupini, da se prekine ta točka dnevnega reda za 20 minut.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Ja, torej prekinjam sejo za 20 minut. Nadaljevali bomo ob 16. uri in 45 minut.