Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 20. redno sejo Odbora za obrambo. Lepo pozdravljam vse prisotne.

Obveščam vas, da je zadržan magister Janez Žakelj in se seje ne more udeležiti. Kot nadomestni poslanci pa sodelujejo: Gašper Ovnik namesto Teodorja Uraniča in Andrej Kosi namesto Jožeta, Jožefa Jelena.

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

In besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko gospodu Predragu Bakoviću.

Hvala lepa. Dobro jutro tudi z moje strani vsem. Pričenjam 91. redno sejo, 91. redno sejo Odbora za zunanjo politiko in vas obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani. Tako sem prejel obvestilo o zadržanosti poslanca Jožefa Horvata in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje članice in člani oziroma naslednje poslanke in poslanci, in sicer poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanca Franca Breznika, poslanec Aleš Rézar, Rezár nadomešča poslanko Lucijo Tacer, poslanka Sandra Gazinkovski nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Miha Lamut nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Tamaro Vonta, poslanec Jožef Lenart nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca. In pa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku pa nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O URESNIČEVANJU STRATEGIJE SODELOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH, SODELOVANJU V POTEKAJOČIH MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH V LETU 2023 IN NAČRTIH PRIHODNJEGA SODELOVANJA.

Gradivo k tej točki smo prejeli, in sicer poročilo Vlade z dne 14. 1. 2025, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

Sedaj pa dajem besedo doktor Meliti Gabrič, državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, izvolite.

Spoštovana predsedujoča Odbora za zunanjo politiko gospod Pregrad, Predrag Baković in predsednik Odbora za obrambo gospod Martin Premk, poslanke in poslanci. Dovolite, da uvodoma povzamem ključne izzive in trende v mednarodnih odnosih, ki predstavljajo okvir za udejstvovanje Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah in so tudi del poročila, ki ga danes predstavljamo cenjenim članom in članicam obeh odborov.

Ruska agresija na Ukrajino še vedno odločilno vpliva na mednarodni mir, evropsko varnost, stabilnost in geopolitične razmere po svetu. Ogrožanje civilistov, civilne infrastrukture, prisilne preselitve, lakota postajajo vse bolj običajno orodje politike, vključno z razmerami v Gazi. Soočamo se z največjim številom konfliktov po koncu druge svetovne vojne in z največjim številom civilnih žrtev in razseljenih oseb ter stopnjevanjem humanitarne krize. Krepijo se tudi hibridne grožnje, kibernetske grožnje in dezinformacije. Prav tako postajajo klimatske spremembe vse bolj neposredna varnostna grožnja, grožnje ostajajo terorizem in sprega z organiziranim kriminalom ter instrumentalizacija ilegalnih migracij. V teh razmerah ostaja sodelovanje Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah pomembno tako v smislu nacionalne varnosti kot izvajanja prevzetih obveznosti države, kot odgovorne, aktivne in načelne članice mednarodne skupnosti, Združenih narodov, Evropske unije, Zveze Nato in drugih multilateralnih forumov. V svojem uvodnem nastopu želim poudariti naše aktivnosti za zagotavljanje celostnega pristopa do mednarodnega miru in varnosti. V okviru članstva v varnostnem svetu Združenih narodov se osredotočamo na podporo multilateralizmu, preprečevanju konfliktov, spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti civilistov. Prav tako je del celostnega pristopa razvojna pomoč v smislu geografske osredotočenosti. V tem kontekstu posebej izpostavljam bilateralno podporo partnerjem Zahodnega Balkana, katerega stabilnost ostaja za nas ključnega pomena. Slovenija je v letu 2023 namenila okrog 52 milijonov evrov razvojne in 14 milijonov evrov humanitarne pomoči. Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ostajata tudi v bodoče pomemben instrument, preko katerega prispevamo tudi k stabilnosti in varnosti. Prispevali smo tudi na področju usposabljanja, z delovanjem centra za izobraževanje in usposabljanje v mirovnih operacijah in misijah. Glede izzivov pri prihodnjem sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah bi poudarila, da bo eden od ključnih izzivov krepitev celostnega pristopa, vključno z razvojem širšega nabora zmogljivosti. Torej z aktivnim sodelovanjem. v multilateralnih razpravah si bo Republika Slovenija prizadevala za krepitev učinkovitosti mednarodnih operacij in misij, ne samo Združenih narodov, ampak tudi EU in Nata. Slovenija bo zagovarjala jasne mandate in izhodne strategije, krepitev sodelovanja s partnerji, njihovo lastništvo za mir in varnost, tudi na regionalni ravni. Še naprej bomo podpirali načela mednarodnega prava, zaščito civilistov in preprečevanje konfliktov. To, vse to bodo tudi pomembne teme v okviru berlinske konference Združenih narodov o prihodnosti mirovnih operacij maja letos. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo ministru za obrambo, magistru Borutu Sajovcu, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči, vsem skupaj prijazno, dobro jutro, dober dan, pozdrav obema predsedujočima, poslankam in poslancem, načelniku Generalštaba in pa seveda vsem našim in pa ostalim sodelavkam in sodelavcem.

Poročilo je usmerjeno nekoliko nazaj, ampak njegova sporočila in pa dejstva so pa enako aktualna tudi ta trenutek. v letu 2023 smo na obrambi ohranjali visoko raven dinamike in pa obseg sodelovanja v mednarodnih operacijah in pa misijah. Kje smo? Smo sodelavci v Natu, EU, OZN, pa tudi globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh. Kratka statistika. V njih je v letu 2023 sodelovalo okoli 320 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske na rotacijo. Številka v praksi pomeni kar 5 odstotkov stalne sestave naših oboroženih sil. Poleg tega je bilo pa v navedenem letu v tujino napotenih tudi 27 civilnih funkcionalnih strokovnjakov, tako imenovanih CFS, in sicer so bili na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Gruziji ter v Nemčiji, kjer smo v vlogi prevajalcev zagotovili tudi podporo slovenskim inštruktorjem. V okviru zelo pomembne misije usposabljanja EUMAM za Ukrajino. z vsem tem smo v okviru možnosti brez dvoma vidno prispevali k nacionalnim prizadevanjem na področju zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, tudi izpolnjevanja mednarodno sprejetih zavez Republike Slovenije in pa uresničevanju njenih ključnih interesov. Naš operativni fokus je ostal in tudi ostaja na Zahodnem Balkanu, ki je za nas strateško zelo pomembna regija, ter pa seveda tudi ob vzhodnem krilu Nata. Prav tako smo bili angažirani tudi v Sredozemlju, v podsaharski Afriki oziroma Sahelu na Bližnjem vzhodu, od koder izvirajo tudi dodatni izzivi evropski in pa s tem tudi naši varnosti. V samih Natovih silah KFOR na Kosovu je v letu 2023 sodelovalo okrog sto pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske in pa tudi strokovnih sodelavcev. Ob tem je marca tega leta pripadnik Slovenske vojske prevzel mesto glavnega vojaškega častnika za povezavo v Organizaciji združenih narodov v misiji Unmik, ki ga še vedno popolnjujemo. V Bosni in Hercegovini smo ohranili prisotnost v operaciji v EUFOR Althea in Natovem poveljstvu Sarajevu. Svoj vojaški angažma smo dopolnjevali tudi z nadaljevanjem projekta Prva pomoč povsod in pa za vsakogar. Hkrati pa smo začeli načrtovati tudi dodatne projekte, podporo lokalnim skupnostim v sklopu Natove pobude DCB. Za izgradnjo obrambnih zmogljivosti BIH pa smo prevzeli vodenje in izvedbo projekta v podporo vojaški policiji. Projektne aktivnosti so se nadaljevale tudi v lanskem letu. Letos jih pa dodatno širimo tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu. Tako da se bo slovenski vojaški in pa civilni prispevek na Zahodnem Balkanu zaradi potreb še okrepil. Ob zavezniškem vzhodnem krilu smo s četo Slovenske vojske vključeni v Natovo bojno skupino na Slovaškem in z enoto ravni voda v Nato bojno skupino v Latviji. V Latviji ostajamo dolgoročno, tam imamo namen okrepiti kontingent, medtem ko na Slovaškem ostajamo zagotovo do konca leta 2026. Kasneje pa se postopoma vključujemo tudi v zavezniške prednje odvračalne sile v jugovzhodni Evropi. Spomladi 23 smo se aktivno vključili v misijo EUMAM Ukrajina, pri čemer slovenski vojaški inštruktorji v Nemčiji izvajajo več specialističnih usposabljanj za ukrajinske pripadnike. Gre za ta trenutek eno od naših prioritetnih misij, v kateri bomo sodelovali tudi v prihodnje oziroma dokler bo potrebno. V letu 2023 smo nadaljevali tudi s sodelovanjem v misiji EUTM Mali, misija se je medtem maja lani že zaključila, sodelovali smo v pomorski operaciji EUNAMFOR med Irini in koaliciji operaciji Neomajna odločnost KVIR v Iraku. Uradno smo tudi sodelujoča država v Natovi bojni misiji NMI v Iraku. Dodatno še krepimo angažiranje v pomorskem segmentu Evropske unije in Nata, in sicer v operaciji Aspides in pa Egej. Naša aktivnost v Organizaciji združenih narodov na Bližnjem vzhodu se ohranja v misiji Unco in s koncem julija 2023 zaključujemo tudi sodelovanje v misiji v Libanonu. Prejšnji teden je ozn misijo Na Ciper bil ponovno po skoraj 24 letih napoten slovenski kontingent. S tem Ministrstvo za obrambo dodatno podpira aktivno vlogo Republike Slovenije kot ne stalne članice Varnostnega sveta OZN. Izpostaviti je treba tudi sodelovanje enot Slovenske vojske v Natovih odzivnih silah v letu 2023 kakor tudi v bojni skupini EU leta 2024. Slovenija bo tudi v prihodnje v nov Natov model sil zavezniške odzivne sile in zmogljivosti za hitro napotitev zagotavljala kredibilen prispevek v okviru možnosti in zmožnosti, ki jih imamo.

Področje, ki mu prav tako namenjamo veliko pozornost, so pa tudi mednarodne reševalne operacije oziroma vse pogostejše intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Slovenija je v letu 2023 nudila reševalno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah skupno sedemkrat. Hkrati pa smo ob uničujočih poplavah v avgustu 2023 tudi sami zaprosili za zunanjo mednarodno pomoč ter bili pri tem deležni velike solidarnosti naših zaveznic in partnerjev, tudi držav zahodnega Balkana in tudi Ukrajine. Vsem skupaj hvala lepa.

Hvala lepa, minister, tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo še državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve gospe Tini Heferle, izvolite.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.

Kar se tiče Ministrstva za notranje zadeve, lahko povem, da je ministrstvo v letu 2023 dalo prednost misijam pod okriljem Evropske unije in OZN na območju z neposrednim vplivom na državno varnost in interese Slovenije. Ministrstvo je tudi v tem letu nadaljevalo z napotitvijo policistov v mednarodne misije, ki potekajo pod okriljem, kot sem omenila, OZN in EU. Policisti so bili tako napoteni v mednarodne civilne misije EULEX Kosovo, UNMX.., UNMIK-K..., UNMIK Kosovo, EUMM Gruzija, EUMAM Ukrajina in EUPOL COPPS v Palestini. Policisti so bili v omenjenih misijah napoteni zato, da opravljajo naloge v skladu z njihovim mandatom. To je predvsem, da so opravljali nadzorne in svetovalne naloge ter da so nudili podporo lokalnim varnostnim organom pri krepitvi vladavine prava. V letu 2023 je bilo tako napotenih 14 policistov, praviloma za mandat enega leta z možnostjo podaljšanja. Zdaj, predstavniki Slovenske policije so v letu 2023 so se udeležili tudi različnih mednarodnih usposabljanj s področja kriznega upravljanja, in sicer kot gostujoči izvajalci oziroma inštruktorji so sodelovali pri dveh usposabljanjih v Nemčiji in Bosni in Hercegovini. Poleg tega so se slovenski policisti udeležili tudi različnih usposabljanj v Italiji in Nemčiji, kjer so pridobili in spoznali nova znanja ter metode za izvajalce usposabljanj s področja mentorstva in civilnega operativnega načrtovanja v okviru SVOP. Potem v mesecu aprilu je policija organizirala tretji posvet policistk in policistov mirovnikovov v prostorih policijske akademije v Tacnu. Pri tem sta kot gostujoča predavatelja sodelovala tudi predstavnika MZEZ in Centra za izobraževanje in usposabljanje v mirovnih operacijah in misijah. Nadalje je potem policija v sodelovanju s centrom organizirala tudi več specialističnih usposabljanj za potrebe mednarodnih civilnih misijah. Pri izvedbi usposabljanj je sodelovala tako z inštruktorji kot tudi s tečajniki. Potem v letu 2023 je policija izvedla tudi specialistično usposabljanje, namenjeno policistom za delo v mednarodnih civilnih misijah. In pa lahko še omenim, da v odličnem sodelovanju in organizaciji Slovenske vojske je devet policistov uspešno zaključilo tudi dvotedensko usposabljanje combat medic oziroma vojaški bolničar.

Kar se tiče nadaljnjega sodelovanja ministrstva za notranje zadeve v mednarodnih operacijah in misijah, lahko povem, da MNZ trenutno sodeluje z devetimi pripadniki v petih mednarodnih civilnih misijah, ki sem jih že prej omenila. MNZ bo še naprej tudi sledil strateškim ciljem sodelovanja v mednarodnih civilnih misijah skladno s cilji Republike Slovenije, Evropske unije in Združenih narodov, kot so obravnava groženj, krepitev varnosti v naši okolici in vzdrževanje globalne varnosti. Vemo, da je področje notranjih zadev in javne varnosti sodita med ključne vzvode nemotenega delovanja družbe in pravne države. Potem MNZ bo v skladu z odločitvami Vlade Republike Slovenije nadaljeval tudi aktivnosti na področju civilnega kriznega upravljanja. Na podlagi strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah in skupne varnostne in obrambne politike. Prednostno smo se, se bomo osredotočali na civilno krizno upravljanje pod okriljem EU, s poudarkom na kriznih žariščih na območjih, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost Slovenije. Potem, kot sem že omenila. Nadaljevali bomo s sodelovanjem v mednarodnih civilnih misijah, preučujemo pa tudi možnost sodelovanja, ki poteka pod okriljem OZN, in sicer na Cipru. V mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije bodo tudi v nadaljevanju ustrezno napoteni, opremljeni ustrezno izkušeni kandidati z visokimi strokovnimi in moralnimi referencami, za katere bomo tudi zagotavljali nadaljnji karierni razvoj z vzpostavitvijo sistema kakovostnega mednarodnega prepoznavnega usposabljanja. Lahko pa še za zaključek povem, da je MNZ v sodelovanju s policijo ob koncu leta 2023 zaključil izbirni postopek in s 1. 1. 2024 tudi napotil policijskega svetovalca na stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN v New Yorku, kjer bo omenjeni sodeloval pri uresničevanju ciljev Republike Slovenije v Varnostnem svetu OZN. Toliko na kratko.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo še general podpolkovnik Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske? Izvolite.

Hvala lepa. Mislim, da je minister izčrpno razložil, kje smo, tako da če bodo mogoče vprašanja kasneje. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj bom odprl razpravo. Pri tem bi opozoril še na dve stvari, prva je, da imamo malo časovne stiske. Ob 10. uri začenjamo že z drugo sejo, tako da bi prosil, da smo, bom rekel, telegrafski in pa precizni, da imamo to v vidu. Drugo pa je, v kolikor bi kdo želel, ker je zaprta seja, v kolikor bi kdo želel operirati oziroma vzpostaviti kakšne tajne podatke, da sejo zapremo. če bi bilo kaj takšnega.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Kolega Lenart, izvoli.