Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Pričenjam 92. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci. Prejel sem opravičilo oziroma obvestilo o odsotnosti za poslanca Jerneja Vrtovca, hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanca Franca Breznika, poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Tamaro Vonta in pa poslanec Jožef Lenart nadomešča poslanca Janeza Janšo. Lepo pozdravljam vse navzoče.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 14. marca 2025 ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točko 1.a Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu širitve s točko 1.a.

Glasujemo. /Izključen mikrofon/

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni je točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Opozoril bi vas še na postopkovno sicer, da v smiselni uporabi 245. in 246. člena Poslovnika ustna predstavitev tega poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut. Vsak lahko postavi tudi dopolnilno vprašanje in seveda lahko postavi največ dva vprašanja na seji. Nekako apeliram na vse. Da se tega tudi držite?

Torej sedaj bi zbrali prvi sklop vprašanj, nekje pet vprašanj, potem pa bomo dali besedo ministrici, da na ta vprašanja odgovori. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ne.

Ker vidim, da ni interesa zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI OKVIRNEGA SPORAZUMA O OBSEŽNEM PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN KRALJEVINO TAJSKO NA DRUGI STRANI.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora 6. 3. 2025. 18. marca 2025 ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona nima pripomb. 18. 3. pa ste prejeli mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Sedaj pričenjamo z drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo o predlogu zakona.

Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Ministrica Tanja Fajon, izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljam vse člane, članici odbora. Hvala, ste bili prizanesljivi pri 1. točki. Vračam se včeraj iz Azije. Tako da je za mano ena dolga, precej naporna tudi pot. Filipini, Tajska in pa Indija še včeraj. Tako da me veseli, da do te ratifikacije sporazuma prihaja ravno po mojem obisku na Tajskem, ta obisk je bil precej uspešen. Prvič, minister za zunanje zadeve, spet po 19 letih na Tajskem. S tem smo dali eno res močno sporočilo, tudi z našo prisotnostjo v regiji jugovzhodne Azije tudi prej z odprtjem veleposlaništva v Manili in zdaj z bilateralnimi pogovori v Indiji.

Če se vrnem na Tajsko. Mi smo že na Tajskem napovedali, da bomo opravili ta postopek ratifikacije v parlamentu in tudi lahko rečem, da je tajska stran to sprejela izjemno pozitivno. Naš obisk je obsegal precej poglobljene pogovore z ministrom Sangiampongsom. Srečanje z gospodarsko zbornico Tajske, ločeno srečanje tudi s skupino tajskih podjetnikov, kar naj bi pripomoglo h krepitvi dosedanjega razmeroma skromnega gospodarskega sodelovanja. Z mano sta bila tudi predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije in Agencije Spirit. Podpisali smo tudi sporazum o oprostitvi vizumov za diplomatske potne liste in pa memorandum o sodelovanju med obema diplomatskima akademijama. Tudi nastopila sem na velikem posvetu tajske diplomatske akademije. Tajska in Slovenija sta državi, ki zelo podobno razmišljata o vrsti multilateralnih tem. Obe dajeta velik poudarek zelenemu prehodu, digitalizaciji. O tem je bilo veliko govora. Tudi o vprašanjih smo se pogovarjali kjer razmišljamo drugače. In povedala sem, da obžalujemo nedavno izročitev ujgurskih beguncev Kitajski. Naj dodam, da je obisk potekal prav na dan, ko je Evropski parlament sprejel resolucijo o Tajski, ki izpostavlja prav to vprašanje.

Zdaj, da se vrnem h glavni temi, Okvirni sporazum o obsežnem partnerstvu in sodelovanju, je oblika pravno zavezujočega sporazuma, ki ga Evropska unija in njegove države članice sprejemajo s tretjimi državami. Namenjeni pa so spodbujanju demokratičnega in gospodarskega razvoja v teh državah.

Regija jugovzhodne Azije je že nekaj časa deležna res močne pozornosti Evropske unije. Po pandemiji covida in v aktualnih geopolitičnih razmerah se je politični in gospodarski pomen te regije še okrepil. Veste, da je bila celotna Evropska komisija skoraj tudi nedolgo nazaj na prvem zasedanju zunaj Evropske unije v Indiji. Ta regija velja za izredno dinamično gospodarstvo z naglo rastočim pomenom, tudi v globalno nabavnih verigah. Imamo že v regiji sklenjene tovrstne sporazume z Indonezijo, z Vietnamom, Filipini, Singapurjem in Malezijo. Ta okvirni sporazum s Tajsko je bil sicer prvič parafiran že marca leta 2013. Je bil pa po vojaškem prevzemu oblasti v državi podpis leta 2014 odložen. Po normalizaciji političnih razmer leta 2019 so se pogajanja o sporazumu ponovno spet začela leta 2021 in se zaključila poleti leta 2022. Vlada Republike Slovenije je septembra 2022 podprla predlog sklepa Sveta o podpisu navedenega sporazuma. Sporazum je bil podpisan ob robu vrha EU z decembra 2022 v Bruslju, o začasni uporabi pa je od 20. oktobra lani. Lahko še dodam, da je sporazum prvi dvostranski sporazum med Evropsko unijo in Tajsko. Vsebuje pravne zaveze s področja zunanje politike Evropske unije, človekovih pravic ne širjenja orožja, boja proti terorizmu, Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter migracijah in obdavčevanju. Sporazum razširja tudi možnosti za medsebojno sodelovanje na različnih področjih, vključno s pravosodjem in notranjimi zadevami, gospodarskem, trgovinskem področju, okolje, energija, podnebne spremembe, promet, znanost in tehnologija, zaposlovanje, socialne zadeve, izobraževanje, kmetijstvo, kultura in podobno. Med drugim je za Tajsko v okviru tega sporazuma vse bolj zanimiv tudi dialog s področja varnosti, zlasti pomorske varnosti. S političnega vidika pa gre za zelo pomemben sporazum. Korak h krepitvi vloge Evropske unije v jugovzhodni Aziji na podlagi skupnih vrednot, kot so demokracija, človekove pravice in pa predvsem vtira pot h krepitvi političnega, regionalnega, globalnega sodelovanja. med podobno mislečimi partnerji. Izvajanje sporazuma bo vključevalo praktične koristi za obe strani, kot je to običajno. Sporazum predvideva ustanovitev skupnega odbora, ki bo spremljal razvoj dvostranskih odnosov med pogodbenicama. Tajski parlament je sporazum ratificiral avgusta 2024, o ratifikaciji obvestil 20. januarja letos, v Evropski uniji pa ga je doslej ratificiralo 14 držav članic. Za izpolnitev sporazuma ni potrebno zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v proračunu Republike Slovenije. In naj dodam, da so v teku tudi pogajanja med Evropsko unijo in Tajsko o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma. Ta pogajanja dobro napredujejo. Zdaj vstopajo v fazo najobčutljivejših področij, kot so javno naročanje, intelektualna lastnina, dostop do trga storitev. Naslednji krog pogajanj bo konec tega meseca. Je pa tajska stran izjemno ambiciozna in bi želela pogajanja dokončati do konca tega leta. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predsednik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, magister Bojan Kekec? Izvolite.

Hvala lepa in lepo pozdravljeni. Tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je podpis sporazuma med EU in Tajsko podprla. Pri naši razpravi smo se predvsem osredotočili nekako na relacije, vemo, da je Tajska kraljevina sicer urejena, mirna država, kako je z demokracijo, kakšen je vpliv kralja proti parlamentu, kakšen je vpliv vojske. Vemo, da je tudi vojska včasih posegla v oblast in kako je s človekovimi pravicami, predvsem pri ženskah? Na te zadeve smo sicer dobili kar nekaj odgovorov. Smo pa soglasno podprli ta podpis sporazuma.

Hvala lepa, sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne in dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 članic in članov odbora, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme.

Odbor bo zboru poročal pisno.

S tem zaključujem 1.a točko dnevnega reda.

Ker je naslednja točka v nadaljevanju seje zaprta za javnost, na podlagi 65. člena Poslovnika Državnega zbora predlagam, da spremenimo vrstni red obravnava obravnavanih točk dnevnega reda, in sicer bi najprej obravnavali točko 5 in točko 6, ki sta odprti za javnost. Nato pa bi obravnavali točki 2, 3 in 4, ki bodo potekale brez navzočnosti javnosti. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA.

Pod to točko nismo prejeli gradiva in jo zaključujem.

Prehajamo še na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO PA JE TOČKA RAZNO.

Želi kdo besedo pod točko razno? Tudi ugotavljam, da ne in zaključujem to točko dnevnega reda.

Obveščam vas, da sejo odbora prekinjam za 10 minut. V nadaljevanju bo seja zaprta za javnost in s sejo nadaljujemo ob 10.23 uri.

Odprti del seje je bil končan 19. marca 2025 ob 10.13.