/ izklopljen mikrofon/

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Obveščam vas, da so na sejo vabljeni, na podlagi drugega odstavka 51. člena in drugega odstavka 63. člena Poslovnika Državnega zbora: predstavniki Urada predsednika Vlade, ki so se opravičili, s strani Ministrstva za kulturo pa je prisoten gospod državni sekretar Vojko Stopar, ki ga prav lepo pozdravljam. Ker je veliko vabljenih gostov, mi dovolite, da vseh ne bom našteval, da bomo čim bolj učinkoviti. Vse skupaj še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - RTV PROGRAMI IN TISKANI MEDIJI ZA ITALIJANSKO IN MADŽARSKO NARODNO SKUPNOST.

K tej točki ste članice in člani komisije ter vabljeni prejeli gradivo Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti, tednik Nepu Iszak, gradivo Jadranske informativne agencije koprske redakcije La Vocce del Popolo, gradivo RTV Slovenija, gradivo Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, gradivo Vlade Republike Slovenije in gradivo Obalne samoupravne narodne skupnosti. Omenjena gradiva so objavljena v sistemu Udis in na e-klopi na spletnih straneh Državnega zbora. Člani komisije ste po elektronski pošti prejeli še predloge sklepov.

K besedi vabim predstavnika Ministrstva za kulturo, da nam predstavi pogled na tematiko RTV programi in tiskani mediji za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost. Gospod državni sekretar, beseda je vaša, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Mislim, da se vsi tukaj zavedamo, da je pravica do informiranja in pravica biti obveščen ena temeljnih človekovih pravic, zapisana tudi naši ustavi, zato se mi zdi prav, da tudi v Državnem zboru pogledamo, kako država Slovenija to pravico uresničuje. Mislim, da s programi za narodnosti v okviru RTV Slovenija to pravico v zadostni meri izpolnjujemo, ki gremo naproti, ji odgovarjamo. Zavedamo pa se, seveda, da sta oba manjšinska studia, če smem tako imenovati, del velikega sistema, velikega javnega zavoda, in da seveda zato delita z njim dobro in zlo, če sem lahko malo pesniški. Mislim, da število ur tako radijskih kot televizijskih programov, ki jih producirajo v Kopru in v Lendavi, je zadostno število, da pa morda tudi mi, ki smo nekako zadolženi za področje medijev, se pravi, Ministrstvo za kulturo, pogrešamo nekaj več iniciative od samih manjšin, od ustvarjalcev teh programov, teh programskih vsebin, ki bi poleg tega, da opozarjajo, morda upravičeno - do kolikšne mere upravičeno, to bo verjetno lahko povedal generalni direktor RTV Slovenija oziroma odgovorni ljudje za te programe -, pogrešamo pa neko vsebinsko vizijo, kam želijo usmeriti svojo pozornost, v katere programske vsebine, na katerih platformah, tudi novih. Kot vemo, dandanašnji gre za konvergenco medijev in pred nami je morda še desetletje klasičnega radija, klasične televizije, klasičnega tiska. Mislim, da bo prej ali slej tu nastala popolna povezanost spleta in medijev, ki sem jih naštel. In morda nekoliko pogrešam to vizijo, kaj bi si glede na svojo ciljno publiko uredniki, novinarji in drugi ustvarjalci programov v Kopru in Lendavi želeli, kaj bi si želeli, recimo, v nekem srednjeročnem ali pa dolgoročnem obdobju ustvariti. Ker če bi izhajali iz teh vsebin, za katere smatrajo, da so nujne za obveščanje obeh narodnih skupnosti in seveda tudi večinskega naroda, potem mislim, da bi lažje govorili o tem, kakšni kadrovski, tehnični, finančni resursi so potrebni, da bi lahko to vizijo tudi uresničili. Mislimo tudi, da morata oba studia ostati v okviru RTV Slovenija, ker kakršnokoli getoiziranje manjšinskih programov bi doseglo nasprotni učinek od tistega, kar si želimo. Vemo, da je zlasti RTV center Koper-Capodistria šel skozi burno zgodovino, da so bili njegovi programi včasih namenjeni tudi širši italijanski publiki, da danes vsaj do neke mere pokrivajo tudi celotno Istro. Skratka, mislim, da bi morali pregledati, ali so vse te usmeritve, ki so veljale nekoč, nujne tudi danes. Dočim lendavski studio ima seveda drugo zgodovino in tam govorimo o tem, da vendar stvari gredo iz leta v leto na bolje, tako glede tehnične opremljenosti kot tudi kadrov; seveda daleč od tega, da bi bili lahko z doseženim zadovoljni, pa vendar. Posebno poglavje so tiskani mediji. Govorimo na eni strani o Nepu Iszaku, govorimo na drugi strani o La Vocce del Popolo. Sem pravilno rekel? / oglašanje v ozadju/ Hvala. Mislim, da sta oba medija na dobrem, kakovostnem nivoju, da izpolnjujeta svojo vlogo. Razumem pa zaposlene, da imajo pri svojem delu precej težav, da je neurejen status obeh medijev, in mislim, da dejansko bomo morali razmisliti, kako z obema tiskanima medijema v prihodnje. Pripravljeni smo seveda na Ministrstvu za kulturo še na bolj podrobne pogovore in dogovore s predstavniki manjšin, v katero smer, kako zapeljati, če smem zopet malo biti pesniški, to mini medijsko krajino in predvsem, kakšne so obveznosti države na drugi strani pri tem, da bi lahko to strategijo tudi uresničili.

Morda toliko za začetek. Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše misli, gospod državni sekretar. Mislim, da so zelo spodbudne za nadaljnjo razpravo, h kateri zdaj vabim gospo Tamaro Vonta, generalno direktorico Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo.

Hvala lepa.

Mislim, da je že naš državni sekretar povedal bistvo, tako bi se morda vključevala potem, pa bi dala besedo tistim, ki bi še radi kaj povedali, ker vidim, da je zelo veliko vabljenih. Tako bi se vključevala po potrebi. Hvala.

Hvala lepa.

Gospod direktor, želite morda vi kaj dodati k temu?

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Jaz vsebinsko ne bom ponavljal, kar je že državni sekretar pred mano povedal. Morda bi se naslonil samo na rebalans proračuna, pa seveda nekatere stvari okoli financiranja teh medijev.

Kot veste, smo za leto 2019 že podpisali tudi pogodbo z zavodom RTV Slovenija, ki pa na nek način ostaja na isti ravni, kot je bila za leto 2018. In v tem rebalansu proračuna nekatere želje, ki so bile izpostavljene pretežno s strani italijanske skupnosti zaradi limita v proračunu, nekatere želje niso bile upoštevane. Ampak ne glede na to, kot je bilo danes tudi povedano, je treba zreti tudi naprej in izhodišča so bila danes že tudi podana.

Kar se tiče obeh tiskanih medijev, bi izpostavil, da so prišli tudi nekateri zahtevki, ne glede na to, da pogodbe so že tudi podpisane, ampak zaradi napredovanja v plačilnih razredih bomo poskušali tekom leta dodatna sredstva zagotoviti, ker je prišlo znotraj teh limitov v proračunu tudi do manka ca 30 tisoč evrov v proračunu Urada za narodnosti. Tako mi redno vzdržujemo tudi stike z vsemi temi subjekti in smo pripravljeni na nadaljnje sodelovanje, kot je že tudi državni sekretar izpostavil, iskati rešitve in ne bežati pred odgovornostjo.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod direktor.

Besedo bi dal vabljenim gostom. Ker vas je res veliko, bi vas poprosil, da poskušamo razpravo nekako omejiti na ne več kot pet minut, vsaj ne v tej prvi fazi, pa se potem, če bo potrebno, še oglasimo in vključimo v debato. Torej, vabljeni gostje, izvolite. Zaradi zapisnika pa prosim vsakega, da se predstavi, preden preide k besedi. Hvala.

Gospod Scheriani.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Dober dan vsem skupaj! Hvala za povabilo. Moje ime je Alberto Scheriani in sem predsednik Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti.

V zadnjem petletnem obdobju so radijski in televizijski programi za italijansko narodno skupnost doživeli, za moje pojme, vidno kadrovsko in finančno osiromašenje. To je bilo težko, ker so že prej delovali skrajno racionalno. To se danes posledično odraža v neizogibnem krčenju obsega in strukture oddaj, predvsem lastne produkcije. Navkljub opravljenem prestrukturiranju oddaj in programske ponudbe, optimalne obremenitve in delovne zavzetosti redno zaposlenih, tako v uredništvih kot v tehnični produkciji in izvedbi programov, v tem obdobju niso bili nadomeščene vse upokojitve, skupno kar petino vseh novinarjev in drugih izvedbenih kadrov v uredništvih. Za primer vam povem, da je Radio Capodistria izgubil 26 % svojih delavcev, TV Capodistria je izgubila 10 % svojih delavcev. Danes imamo v italijanskem programu 77 novinarjev, recimo tako, sodelavcev, od skupnih 258, ki jih ima Regionalni center Koper-Capodistria. Podobna usoda je doletela tudi tehnično produkcijo in izvedbo, kar ima za posledico krčenje produkcijskih in drugih kapacitet, ki jih imajo programi na razpolago.

Zaradi zgoraj naštetih razlogov so se morali v zadnjih letih odpovedati vrsti oddaj lastne produkcije, ostali pa so tudi praktično brez sredstev scenografijo, nakup in obdelavo programov. Vse to je še toliko bolj boleče glede na izredno visoko povprečno starost zaposlenih, predvsem pa novinarjev. Omejitve pri angažiranju zunanjih sodelavcev onemogočajo obsežnejše in redno sodelovanje z mladimi, pa tudi preverjenimi zunanjimi avtorji, ki ne nazadnje prinašajo programske novosti in tudi dodaten kreativni naboj.

Dramatično krčenje materialne osnove narodnostnih programov dejansko pomeni zmanjšanje obsega pridobljenih pravic italijanske narodne skupnosti na področju medijev. Italijanska narodna skupnost si zato želi in pričakuje, da bo slovenska Vlada v sodelovanju z odgovornimi v Javnem zavodu RTV Slovenija ukrepala na način, ki bo zagotovil razvoj javnega RTV sistema v vseh svojih sestavinah enakopravno in učinkovito. Prav tako pričakuje jasne opredelitve glede avtonomije pri vodenju in oblikovanju narodnostnih programov, ki so sestavni del RTV Slovenija. Za leto 2019 bi bilo nujno povečati državne subvencije RTV programov za italijansko narodno skupnost, glede na finančno krizo RTV Slovenija, ki grozi z novim krčenjem kadrovskih resursov in posledično zmanjšanjem programske ponudbe v jeziku narodnosti. Na drugi strani bi z dodatnim sofinanciranjem omogočili izboljšanje ponudbe multimedijskih vsebin v jeziku narodnosti na različnih digitalnih platformah.

Pomembno je poudariti tudi vlogo Jadranske informativne agencije, agencije AIA, iz koprskega uredništva dnevnika italijanske narodne skupnosti La Vocce del Popolo, ki brez dodatnega financiranja razvoja novih programov ne omogoča več pravega informiranja pripadnikov narodne skupnosti.

Hvala lepa zaenkrat, gospod predsednik.

Hvala lepa.

S strani RTV, ali želi gospod generalni direktor mogoče kot prvi? Izvolite, gospod Kadunc.

Jaz sem sicer mislil, da bi najprej malo dlje poslušal, da bi videl vso problematiko, ki bo tu iznesena. No, ampak če sem že ravno… / oglašanje v ozadju/ Raje bi, no.