Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, ostali vabljeni na današnji 16. redni seji odbora.

Začenjamo torej 16. sejo na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Obveščam vas, da so danes zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: poslanec Felice Ziza, poslanka Jelka Godec in poslanec Zvonko Černač. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: poslanec Franci Kepa, ki nadomešča poslanko magister Karmen Furman, poslanka Andreja Živec, ki nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka in poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Terezo Novak.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O MEDICINSKIH PRIPOMOČKIH, DRUGA OBRAVNAVA.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno 27. marca 2025. Kot gradivo ste prejeli in je to objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, stališče Zdravniške zbornice Slovenije, mnenje Lekarniške zbornice Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Stališče Gospodarske zbornice Slovenije, mnenje Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, pripombe 2025, Trokar, d. o. o., podporne medicinske rešitve.

Amandmaje z dne 5. marca 2025, ki so jih že vložile Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica ter nato še spremembe amandmajev z dne 10. marec, 11. marec in 26. marec 2025, ki so jih tudi vložili predstavniki poslanskih skupin koalicije.

K 1. točki smo vabili Ministrstvo za zdravje in Zakonodajno-pravno službo, Namreč nadaljujemo z drugo obravnavo predloga zakona, torej nadaljujemo z obravnavo zakona, ki smo jo pričeli na eni izmed prejšnjih sej. Na prejšnji seji ni nihče nasprotoval, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, tako da v skladu s tem nadaljujemo z razpravo o vseh amandmajih in členih zakona skupaj. V roku, ki ga določa Poslovnik so bili vloženi. kot sem že povedala, pa bom sedaj ponovno ponovila, amandmaji poslanskih skupin koalicije, nato smo prejeli tudi spremembe amandmajev. Ki jih je vložila koalicija z dne 10. marca, 11. marca in 26. marca 2025. Prejeli smo pa tudi predlog amandmaja za amandma odbora tudi s strani koalicijskih poslanskih skupin z dne 2. april 2025, in sicer k 19. členu. Besedo dajem sedaj članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Ne. Želi Ministrstvo za zdravje še kaj pojasniti? Ne želi. Predstavnik Zakonodajnopravne službe še kaj pojasniti? Ne. V kolikor ne želi nihče nič pojasniti. zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vloženih amandmajih in nato še o zakonu kot celoti.

Dajem na glasovanje torej amandma k 1. členu zakona, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 10 navzočih poslancev, 10 poslancev glasovalo za predlagan amandma, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Amandma k 1. členu je sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicije k 3. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti amandmaju.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Dajem na glasovanje amandma k 5. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 8. členu zakona, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 11. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 14. členu zakona. Tudi ta amandma je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 15. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 16. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 17. členu.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 18. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj pa dajem na glasovanje predlog amandmaja za amandma odbora k 19. členu. Tudi ta amandma je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 20. členu zakona, ki je bil spremenjen 26. marca 2025, torej se glasuje za spremembo, o spremembi amandmaja glasujemo.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 21. členu zakona s spremembo, ki je bila dana 26. marca 2025. Tudi to je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 22. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet. Na glasovanje dajem amandma k 23. členu zakona, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem sedaj amandma k 25. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje sedaj dajem amandma k 27. členu zakona, tudi tega je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicije k 30. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 30., pardon. Samo malček ... Dajem sedaj na glasovanje amandma k 32. členu zakona, ki ga je vložila koalicija. Prehitevam, pa delam malo zmede, se opravičujem. Glasujemo k amandmaju k 32. členu.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj dajem na glasovanje amandma koalicije k 36. členu, ki je bil spremenjen 10. marca 2025.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 37. členu, ki ga je vložila koalicija. Tudi ta je bil spremenjen, in sicer 26. marca 2025. Torej glasujemo o amandmaju k 37. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 39. členu zakona.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicije k 41. členu, ki je bil spremenjen 11. marca 2025, torej glasujemo o amandmaju k 41. členu.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 42. členu, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicije k 43. členu, ki je bil spremenjen 10. marca 2025.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 44. členu zakona, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma koalicije k 45. členu, ki je bil spremenjen 10. marca 2025.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Na glasovanje dajem amandma k 48. členu, ki ga je vložila koalicija.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj dajem na glasovanje amandma k 49. členu, ki ga je vložila koalicija in je bil spremenjen 11. marca 2025.

Glasujemo. Od 10 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Sedaj smo opravili glasovanje o vseh amandmajih, sedaj prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? Ne. Potem pa dajem na glasovanje zakon z vsemi členi skupaj.

Glasujemo. Od 11 navzočih poslank in poslancev je 10 glasovalo za in 1 je bil proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti 1.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Poročevalka na seji Državnega zbora bo Vera Granfol, podpredsednica odbora. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Torej amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno četrtka, 27. marca 2025.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno, naslednje gradivo, torej predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Zdravniške zbornice Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Vabljeni k 2. točki so bili: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Zdravniška zbornica Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. In to je to, torej k 2. točki, ki obravnava Predlog zakona o poklicnih kvalifikacijah v zdravstvu, so bili povabljeni vsi, ki sem jih naštela.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

V roku, ki ga določa Poslovnik, so bili vloženi amandmaji, in sicer poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica. Prejeli pa smo tudi spremembe amandmajev poslanskih skupin koalicije z dne 2. april 2025, in sicer k 38. in 39. členu.

Odboru predlagam, da razprava o vseh členih in amandmajih, da se združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi bi opravili pa glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. A temu kdo nasprotuje? Ne.

Potem pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, ki upam, da je že vsaj malo pozdravil, državnemu sekretarju Denisu Kordežu, izvolite.

Ja, hvala, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi gostje in vabljeni.

Kar se tiče zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij, je jasno, kaj je razlog za njegov, za njegovo pobudo za sprejem. Trenutne razmere namreč v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji zahtevajo ukrepanje in zagotovitev temeljnih pogojev za lažje zaposlovanje tudi tujih zdravstvenih delavcev v naši dejavnosti zdravstva, s čimer bi vsaj do neke mere rešili potrebe po zdravstvenih storitvah in zdravstvenih delavcih. Področje priznavanja poklicnih kvalifikacij je trenutno izjemno razpršeno v več pravnih podlagah na neenoten način za posamezne poklicne skupine v zdravstvu.

Torej, cilj tega zakona je, da se postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij poenotijo, celostno uredijo v enem predpisu, se vodijo pri enem organu, torej na Ministrstvu za zdravje, kar bo privedlo do lažjega, hitrejšega in ekonomsko bolj racionalnega postopka. Ena izmed takih sprememb je tudi preverjanje slovenskega jezika, ki se bo sedaj preverjalo v zaključni fazi postopka, še preden kandidat samostojno vstopi na trg dela in ne bo več pogoj za začetek postopka. Zakon na novo ureja postopek priznanja poklicne kvalifikacije tujih strokovnjakov, ki bi v Sloveniji izvajali demonstracijske posege z namenom prikaza novih tehnik in znanj na določenem področju zdravstvene dejavnosti. Tuji strokovnjaki bodo za opravljanje teh posegov pridobili dovoljenje Ministrstva za zdravje za največ tri mesece z možnostjo podaljšanja.

Izvajalec teh posegov na podlagi dovoljenja je začasno vpisan v register in s tem se tudi zagotovi večja preglednost in nadzor področja, ki trenutno ni urejeno. Predlog zakona uvaja do največ šest mesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve z namenom hitrejšega vključevanja v naše kulturno, gospodarsko in pa tudi družbeno življenje v Republiki Sloveniji. Zakon za vse postopke ob uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku uvaja presojo poklicne kvalifikacije s pomočjo izvedenca, ki je lahko posameznik, strokovno združenje, izobraževalni zavod ali drugi javni zavod, ki ima ustrezno strokovno znanje za presojo študijskega programa, vsebine programa pripravništva in vsebine strokovnega izpita oziroma za presojo programa specializacije in vsebine specialističnega izpita. Predlog zakona predvideva tudi vezanost tujega zdravstvenega delavca na zaposlitev pri ponudniku zaposlitve po priznanju poklicne kvalifikacije. Ponudnik zaposlitve ima namreč s kandidatom v času postopka določene stroške, ki jih v primeru, da se kandidat po zaključenem postopku ne zaposli pri tem ponudniku, na nek način povrne. Podobna ureditev tudi že sedaj velja za zdravniške specializante.

Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v mnenju izpostavlja, da je zakon z vidika njegovega oblikovanja neustrezen in ustavno pravno sporen. Kot splošen sistemski predpis navaja Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ki pa je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlagatelj v odzivu na mnenje navaja, da navedeni zakon v odnosu do predloga zakona ni splošen in sistemski predpis, saj zakon v pristojnosti MDDSZ-ja, ureja le področje priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, držav evropskega gospodarskega prostora in švicarske konfederacije. In v pravni red prenaša direktivo 2005/36. Predlog zakona o priznanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu pa v resnici ureja postopek priznanja poklicne kvalifikacije, ki so pridobljene izven Evropske unije.

Ker torej ZPKEU in kasneje ZPPK že od leta 2002 za države članice EU enotno ureja tovrstno materijo na enem mestu in se tudi enotno uporablja na vseh ostalih področjih reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji, tudi na področju zdravstvene dejavnosti, je predlagatelj sledil enaki viziji, da je potrebno na zakonski ravni urediti tudi področje priznanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih izven držav članic Evropske unije. Torej, mi smo prvič naslovili sprejem, v to področje naslovili s sprejemom Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist leta 2010, ki pa je uredil le en vidik posamezne poklicne skupine pod predpostavko, da imajo ponudbo za delo v Sloveniji, ni pa naslovil problematike priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih izven držav članic za vse ostale regulirane poklice v zdravstveni dejavnosti.

Torej, s predlogom zakona predlagatelj razširja enake možnosti in pravice na vse regulirane poklice v zdravstveni dejavnosti. Nadalje je glede na mnenje ZPS predlagatelj mnenja, da se s predlogom zakona ne posega v določbe sedmega poglavja Zakona o zdravstveni dejavnosti. Saj, kot rečeno, predlog zakona ne ureja področja držav članic. Glede znanja slovenskega jezika In na mnenje ZPS, predlagatelj pojasnjuje, da predlog zakona predvideva preverjanje znanja slovenskega jezika pred samostojnim opravljanjem poklica v Sloveniji. Vlagatelj ali kandidat v nobenem primeru ne bo mogel dela opravljati samostojno, ampak bo lahko le v času pripravništva, usposabljanja ali prilagoditvenega obdobja zaposlen kot nekdo, ki se usposablja pod mentorstvom in dela pod nadzorom. Tako je tudi sedaj po veljavni zakonodaji, znanje slovenskega jezika se preverja ob prijavi na strokovni izpit, ne pa v času pripravništva.

Predlog zakona predvideva, da kandidat oziroma vlagatelj izkaže znanje slovenskega jezika pred samostojnim opravljanjem dela, torej pred pridobitvijo licence, vpisom v register oziroma pred pridobitvijo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Predlog zakona vključuje tudi trenutno veljavni 12.č člen Zakona o zdravniški službi, ki že sedaj ne predvideva, da mora vabljeni zdravnik formalno izkazati znanje slovenskega jezika, temveč določa le, da mora delodajalec zagotoviti, da komunikacija med vabljenim zdravnikom in pacientom oziroma njegovimi bližnjimi, poteka v slovenskem jeziku. Pri tem poudarjamo, da ne gre pravzaprav, da, se opravičujem, da gre za tako potrebne in vrhunske strokovnjake kjer je znanje slovenskega jezika manj pomembno v primerjavi s strokovnim znanjem in delom, ki ga vabljeni zdravnik izvaja. Najbolj klasičen primer pri tem so srčni kirurgi na področju pediatrije. enaka analogija je uporabljena pri demonstracijskih posegih.

Stališče predlagatelja je, da je ravno zaradi vrhunskih sposobnosti, ki jih ima vabljeni zdravnik, možno komunikacijo s pacientom zagotoviti v drugih oblikah, na drugačne načine. Predlagatelj ocenjuje, da je z odzivom na mnenje ZPS in s predlaganimi spremembami k predlogu zakona, zapolnil pomanjkljive obrazložitve pri posameznih členih ter s tem odpravil in pojasnil nejasnosti. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktor Andreji Kurent, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, skladno z nalogami, ki jih Zakonodajno-pravni službi daje Poslovnik Državnega zbora in Zakon o Državnem zboru, smo pripravili pisno mnenje z vidika skladnosti predloga zakona z Ustavo, s pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. To se mi zdi pomembno posebej izpostaviti, da gre torej tukaj za pravni vidik predloga zakona, ki ga verjetno bi moral tudi zakonodajalec upoštevati.

Na kratko, mnenje je precej obširno, skušala ga bom čim najkraje povzeti, predvsem v tistem delu, ki ni vključena, kjer mnenje ni vključeno v amandmaje in ni ustrezno obrazloženo, niti ni ustreznih pojasnil oziroma pojasnil sploh ni. Za pojasnila se seveda zahvaljujem ministrstvu oziroma kolegici Dajčman. Moram povedati, da smo se usklajevali glede amandmajev in so pač amandmaji najboljši v danih razmerah.

Zdaj k našem mnenju. V okviru splošnih pripomb smo najprej opozorili na spornost same vsebine oziroma obsega zakona, ker je po našem mnenju oblikovan nomotehnično neustrezno, predvsem je pa ustavno pravno sporen. Krši namreč načelo delitve oblasti iz 3. člena Ustave, načelo legalitete 120. člena Ustave in načelo hierarhije pravnih aktov iz 153. člena Ustave. Enako je tudi stališče Ustavnega sodišča. Odločbo smo citirali. Ni namreč pravilno, da se celotna materija ureja z enim pravnim aktom, to pomeni z zakonom, saj je vanj vključena tudi materija, ki ne pritiče zakonu, temveč je to tipična naloga izvršne veje oblasti.

V amandmajih so sicer nekatere stvari izčrtane, ne pa vse, saj je na koncu jasno, da se preneha veljati samo, da prenehajo veljati določbe, nekatere določbe petih pravilnikov. To pomeni, da je njihova materija združena v ta zakon, kar seveda ni pravilno.

Zdaj pojasnilo ni ustrezno, ki smo ga prejeli, saj razlaga predvsem faktične razloge, zmedenost, nejasnost in tako naprej, zanemari pa ustavne določbe. Naslednji problem smo videli v nejasni zamejitvi zakona. Za začetek, predlog zakona je vsaj za laike zelo zahtevna materija. Veliko je notri pomanjkljivosti, nejasnosti, nedoločnosti, začenši že z naslovom zakona, kar je bilo popravljeno, da je namesto zdravstvo, zdravstvena dejavnost.

Nadaljnje vprašanje so naslovniki zakona. Ni bilo namreč jasno, na katere subjekte naj bi se zakon sploh nanašal, saj celotno gradivo ni povedalo, kateri poklici so regulirani v zdravstvu in naj bi bili torej vključeni v to normativno ureditev, ker namreč v zdravstvu so zaposleni od hišnika preko vseh zdravnikov do direktorja. Torej, za koga ta zakon velja? To je zdaj popravljeno z amandmajem, ki pa se sklicuje na podzakonski akt, ampak načeloma je dokaj ustrezno. Potem naslednji je bil problem povezava z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. O tem je predlagatelj zdajle govoril kar precej. Tukaj bi se pa jaz omejila na to, da ta zakon vsebuje tudi materijo, ki jo v tem predlogu zakona ni, na primer vsaj pravno varstvo. In po našem mnenju bi jo moral, še zlasti, če naj bi urejal zaključeno celoto kot to navaja predlagatelj kot cilj zakonskega predloga. Gre pač za samostojni zakon, ki bo veljal le za zdravniške poklice, da na kratko rečem, treba je upoštevati, da to ni interventni zakon, da bo imel daljšo veljavo in bo v bistvu neke vrste področni zakon.

Nadalje smo opozorili, da zakon ne ureja na primer pritožbe ali roke v postopku, ali je možno zahtevati mnenje pristojne zbornice in tako naprej. Šteti ga je za izrazito podnormiranega, zato smo svetovali vsaj smiselno, če že ne subsidiarno uporabo ZPPK. Treba je povedati tudi, da Zakon o zdravniški službi te zadeve ureja drugače in se s tega vidika ne nazadnje zastavlja tudi vprašanje skladnosti s 14. členom Ustave., saj bodo veljali različni pogoji za v bistvu iste subjekte.

Naslednje vprašanje je bilo, ali zakon ali predlog zakona ureja javni ali tudi zasebni sektor. Gre namreč za to, da javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, zdravstveno dejavnost pa tudi zasebniki. Zdaj, tukaj je eksplicitno določeno, da gre samo za javni sektor le v zvezi s plačilom stroškov, kjer obrazložitev govori, citiram: o določeni meri zaščite delodajalcev, predvsem iz stališča, da govorimo o javnih zavodih, kjer je izkazan javni interes po zaposlitvi kadra v zdravstvu. V zvezi s tem je treba povedati, da verjetno je javni interes za zdravstvo povsod, tudi pri zasebnikih, ne samo v javnem sektorju, in da tudi recimo, da se navežem nazaj na Zakon o zdravniški službi, eksplicitno določa, da te stroške po tistem zakonu plačuje kandidat sam. Tukaj mu jih bo plačal delodajalec oziroma državni proračun, kar je spet vprašanje skladnosti z vidika 14. člena Ustave. Tudi stroške za tečaj in preverjanje znanja slovenskega jezika, se bodo povrnili iz proračuna. Tukaj ni jasno, ali za vse, samo za javni sektor.

Nadalje, izvajalec demonstracijskih posegov in vabljeni zdravnik sta lahko vabljena le k izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Tukaj ni pojasnjeno zakaj je ta omejitev, zakaj ne tudi v zasebnem sektorju, spet je vprašanje skladnosti s 14. členom Ustave, nadalje tudi s 74. členom, ki govori o svobodni gospodarski pobudi in mogoče tudi glede skladnosti z 49. členom Ustave, ki pravi, da si je vsakemu delovno mesto pod enakimi pogoji dostopno. Nenazadnje je pa treba povedati, da pa prekrški po tem predlogu zakona veljajo pa tudi za zasebnike.

Naprej. Razmerje do vse druge zakonodaje. Nekaj sem že povedala o tem, tukaj je bilo dano tudi pojasnilo. Posebej smo opozorili da mora predlagatelj upoštevati, da se zdaj, se je ravnokar sprejela novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, da velja tudi še Zakon o zdravniški službi, in da je predlagatelj odgovoren, bi moral biti odgovoren, da je zakonodaja usklajena.

Potem imamo pa slovenščino. Tukaj posebej opozarjam, da gre za ustavni inštitut, določa ga Ustava, določa ga Zakon o javni rabi slovenščine na področju zdravstva, Zakon o zdravstveni dejavnosti, zdravniški službi, o pacientovih pravicah in tudi ZPPK. Zdaj, najbolj definitivna izjema je, da izvajalcu demonstracijskih posegov in vabljenemu zdravniku ni treba izkazati znanja slovenskega jezika, to se pravi, verjetno ga niti ne zna. Podobno velja za pripravništvo in usposabljanje. Zdaj, predlagatelj v pojasnilu navaja, da ti, ki so v pripravništvu in tako naprej, da oni ne bodo samostojno delali. Treba je pa vedeti, da Ustava ne loči ali dela samostojno ali ne dela samostojno, si zaposlen ali ne, določa, da je uradni in s tem tudi sporazumovalni jezik slovenščina.

Potem se zastavlja tudi vprašanje komunikacije med samim osebjem v zdravstvenem zavodu, med drugimi kolegi, med mentorjem in vlagateljem in kandidatom in tako naprej, saj je v Sloveniji zagarantirana pravica uporabe uradnega jezika, ki je slovenščina, na dveh področjih pa še jezika narodnih skupnosti. Predlagatelj razlaga, da bo oziroma določba je jasna, da mora izvajalec zagotoviti, da bo sporazumevanje med zdravnikom oziroma kandidatom in vlagateljem in pacientom, da bo potekalo preko nekako tolmača, a ne. Tukaj je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da je vprašljiva takšna solucija, saj gre vendarle za izredno občutljive zasebne podatke, ki jih mora bolnik, pacient preko prevajalca ali tolmača ali pomoči pojasnjevati zdravniku. V zvezi s slovenskim jezikom bi rada samo še štiri citate iz komentarja Ustave o 11. členu, napisal jih je doktor Ernest Petrič, in sicer pravi: Slovenščina je uradni jezik na vsem njenem ozemlju. Njena uporaba v javnem življenju in v vseh ostalih vidikih komuniciranja je pravica fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji, kot je razumeti, tudi v povezanosti s preambulo in z 62. členom Ustave kot izražanje slovenske narodne samobitnosti in kot človekovo pravico uporabljati svoj jezik. Nadalje, v Sloveniji morajo vsi državni organi in vse javne službe poslovati, uradovati ustno in pisno v slovenščini. Potem pravica posameznika, da uporablja uradni jezik ustreza kolateralna dolžnost državnih in drugih organov, ki opravljajo javna pooblastila, da zagotavljajo spoštovanje in uresničevanje te pravice. In končno še, določanje pravega ravnotežja med varstvom slovenščine kot temeljem narodne identitete in uradnega jezika ter potrebami modernega, globaliziranega življenja utegne biti predmet prihodnje ustavnosodne presoje. Kjer pa tudi pravi, da je ta zaenkrat še zelo redka.

Naprej, glede zaposlitve zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Predlog zakona kot razlog za sprejetje tega zakona navaja, da bo to lažje in da se bodo lažje in hitreje zaposlili tuji zdravstveni delavci in sodelavci in se jim za to olajšujejo pogoji za priznanje poklicne kvalifikacije, vendar v pozornem branju se da ugotoviti, da se niti med postopkom priznanja poklicne kvalifikacije niti po končanem postopku v bistvu se tem vlagateljem in kandidatom niti ni treba zaposliti. To v bistvu lahko pomeni, da vlagatelji in kandidati v Sloveniji dobijo le priznanje poklicne kvalifikacije po olajšanem načinu, ne da bi se v Sloveniji zaposlili, vendar pa s tem dobijo pridobiti, pridobijo poklicno kvalifikacijo v državi članici Evropske unije, kar pa potegne druge konsekvence. Tudi v tem okviru pojasnilo, dano pojasnilo žal ni bilo zadostno. Kot sem že prej omenila, gre za zelo zahtevno materijo, zato je toliko bolj pomembna obrazložitev, ki je na tem mestu popolnoma neustrezna, ne sledi niti določbam Poslovnika Državnega zbora, Ustavno sodišče pa je že ugotovilo, da je lahko neskladna z načelom demokratične narave državne ureditve iz 1. člena in z načelom pravne države iz 2. člena. Imeli smo precej nomotehničnih pripomb, ki so večinoma upoštevane.

Zdaj, sami amandmaji so se osredotočili predvsem na konkretne pripombe k posameznim členom. V zvezi s tem bi izpostavila samo te, ki niso, ki niso upoštevane.

Pri 2. členu, to je pojmovnik, smo opozorili na dokazilo o dobrem imenu, dobro ime. Dokazilo o dobrem imenu naj bi po mnenju ministrstva dokazovalo, da posamezniku ni odvzeta možnost opravljanja reguliranega poklica v izvorni državi, da je sposoben za opravljanje reguliranega poklica, ter da ne predstavlja grožnje za zdravje in življenje pacientov. Definicija pa je krepko širša in izredno restriktivno omejuje opravljanje dela oziroma poklica.

Pri tem ni upoštevan 27. člen Ustave, ki zagotavlja domnevo nedolžnosti do pravnomočne sodbe, niti 49. člen, ki govori o svobodi dela. Zato Zakonodajno- pravna služba ocenjuje, da določba ni ustavno skladna. Načeloma je sicer diskvalifikatorni element pravnomočna obsodba ali pravnomočna obtožnica in to samo za kazniva dejanja, tukaj pa je prekomerno, zlasti ker sega tudi na disciplinski in drug postopek. Kar bi teoretično lahko privedlo tudi do samega šikaniranja teh vlagateljev.

Nadalje smo opozorili pri 13. členu, glede izbirnega postopka, kateri izbirni postopek je mišljen in tukaj v bistvu pojasnilo samo ni ustrezno. Pojasnilo namreč pravi, da nekateri poklici so v pripravništvu vključeni na podlagi izbirnega postopka, drugi poklici pa nimajo takega postopka. Citiram: Besedna zveza izbirni postopek je splošna, saj smo z njo želeli zajeti vse primere, ki pa so med seboj neenotno urejeni. Zdaj, seveda je vprašanje ali je to skladno z načelom enakosti po 14. členu in enake dostopnosti delovnega mesta po 49. členu, saj ne velja niti za vse kandidate in vlagatelje enako, niti ne za zdravstvene delavce in sodelavce, ki se šolajo in bodo delali v Sloveniji.

Pri 14. členu smo opozorili, da manjka ureditev, ko kandidat ne opravi strokovnega izpita ali pripravništva in bi mu moralo ministrstvo z odločbo zavrniti pridobitev poklicne kvalifikacije. Tukaj ni niti obrazložitve niti pojasnila.

Pri 18. členu smo ugotovili, da se vzpostavlja pravna domneva o kvalifikaciji specialista in sicer tako, da ima vlagatelj v primeru zadostnih delovnih izkušenj in dodatnih znanj že kar priznano specializacijo. To seveda po naši oceni pomeni kršitev 14. člena Ustave.

Pri 21. členu smo opozorili, da predlog zakona govori o dveh glavnih mentorjih, pri čemer ti mentorji niso opredeljeni, nismo prejeli niti pojasnila.

Potem imamo 32. člen, gre se za vprašanje nedostopnosti javnosti do podatkov o osebnem imenu v evidencah. Tukaj pojasnilo ni ustrezno in zato ne vemo zakaj naj bi osebno ime takega subjekta, ki je pridobil poklicno kvalifikacijo, zakaj ne bi bilo dostopno javnosti.

V zvezi s pooblastili inšpektorjev smo opozorili, da mora predlagatelj jih malo bolj utemeljiti in jih bolj določno zapisati.

Končno pa še k 36. členu, to je zdaj nov 31.a člen, ki govori o zatečenem stanju za delavce, pripad delavce v bivši SFRJ. Zdaj, najprej se nam je zastavilo vprašanje, ker gre na rok 25. 6. 1991, v tem času naj bi opravili že specializacijo pripravništva, strokovni izpit. Se pravi, če računamo, je bilo to nekje do 30. leta. Zdaj so stari 60, 70 let, ali je tak člen sploh še smiseln. Glede na to, da je z njimi spet priznano kar strokovni izpit in licenca, spet vprašanje 14. člena Ustave. Predlagatelj pojasnjuje, da so hoteli, da ste želeli samo drugačen, se pravi, lažji način. Uveljavitve. Drugih ustavno skladnih razlogov pa ni navedel. Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar s sodelavko in ostali prisotni na seji prav lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 42. seji, 20. marca. Seznanila se je s stališči Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Zdravniška zbornica in zbornica zveze sta pojasnila, da je bil del njunih pripomb v fazi priprave predloga zakona upoštevan, a sta podali še nekaj dodatnih predlogov. Za njegovo, njegove izboljšave predloga zakona.

Predstavljene pripombe in predloge smo v okviru komisije prepoznali kot utemeljene in pozvali predlagatelje ter ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da jih preučijo in uporabijo kot podlago za morebitne amandmaje. Ministrstvo za zdravje je na seji komisije tudi že samo napovedalo, da bo ponovno preučilo podane pripombe. Ker sta bili obe zbornici vabljeni na današnjo sejo, se ne bom spuščal v podrobnosti njunih podanih predlogov za spremembe in dopolnitve predloga tega zakona, ker jih boste seveda tudi sami v nadaljevanju predstavili. Posledično se bom osredotočil predvsem na razpravo članic in članov komisije. Predlog zakona smo v okviru komisije prepoznali kot dobrodošlo podlago za jasnejše in bolj hitre postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij na področju zdravstva. Ugotavljamo namreč, da marsikdo, ki se zanima za zaposlitev v Sloveniji, zaradi predolgih postopkov obupa in delo rajši išče v kakšni drugi evropski državi. V razpravi smo se dotaknili predvsem določb predloga zakona, ki se nanašajo na znanje slovenskega jezika. Ocenili smo, da bi bilo na tako pomembnem področju nujno treba ohraniti ustrezen nivo zahtevanega znanja. Ker je to glavna varovalka za ustrezno komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem, pa tudi eno od ključnih podlag za varno in kakovostno opravljanje zdravstvenih storitev. V zvezi z učenjem slovenskega jezika za tujce smo razmišljali tudi o tem, da bi bilo dobro različne segmente, v okviru katerih se trenutno izvaja učenje slovenskega jezika za tujce, med seboj povezati izkoristiti že obstoječe kapacitete oziroma prenašati že preverjene dobre prakse tudi na druga področja. Morda bi na takšen način lahko zagotovili tudi delno razbremenitev delodajalcev z vidika predvidenih stroškov, povezanih s pridobivanjem znanja slovenskega jezika za tujce. V razpravi smo izpostavili tudi nujnost vzdrževanja ustrezne ravni pogojev, ki služijo kot podlaga za priznanje poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Zaradi želje po zaposlovanju tuje delovne sile se namreč ne bi smelo postavljati v slabši položaj domače delovne sile. Opozorjeno je bilo tudi na nekatere slabe izkušnje iz prakse iz drugih segmentov trga dela, na primer v gospodarstvu, ko so bila pred zaposlitvijo tujcev predložena dokazila določenih že doseženih formalnih znanjih, pri čemer se v praksi sledenje ni izkazalo za resnično. Slednje je lahko na področju zdravstva še toliko bolj kritično in ima lahko še hujše posledice. Posledično smo se spraševali o vzvodih za učinkovit nadzor nad navedenim področjem z vidika preverjanja prisotnosti predloženih dokazil, pri čemer smo prejeli zagotovila Ministrstva za zdravje, da se na področju zdravstva zaposlovanja tujcev izvaja na podlagi temeljito preverjenih in overjenih listin, ki služijo kot podlago za priznavanje poklicnih kvalifikacij. Po opravljeni razpravi je komisija predlog zakona soglasno podprla. Hvala.

Hvala lepa, sedaj dajem besedo predstavnici Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, gospe Mateji Robič, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Poklicne kvalifikacije sodijo, kot je že povedal državni sekretar, z Ministrstva za zdravje, na področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma zdaj za poklicne kvalifikacije v zdravstvu pa področje Ministrstva za zdravje. Tako da pravzaprav naše ministrstvo tukaj nima pristojnosti in tudi nima komentarja na tako ureditev, kot jo zdaj želijo. Mogoče samo kot dodatna informacija, ker sem zaznala, da je tekel tudi pogovor o mnenjih ENIC-NARIC Centra. Mnenja ENIC-NARIC Centra so informativno svetovalne narave in niso zavezujoča.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, gospe Aniti Prelec, podpredsednici.

Ja, dober dan, gospa predsedujoča. Hvala lepa za besedo.

Gospe poslanke, gospodje poslanci in pa seveda državni sekretar z Ministrstva za zdravje, gospod Denis Kordiš in sodelavka Eva Dajčman Šterk, lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo in priložnost, da predstavim samo povzetek teh naših pripomb, ključnih pripomb, ki smo jih dali k predlogu zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Absolutno podpiramo zakon in smo veseli, da smo v neki konstruktivni razpravi tudi znotraj strokovne organizacije, ki je tudi nosilec javnih pooblastil, konstruktivno prispevali k neki razpravi, oddali pripombe. In seveda s strani Ministrstva za zdravje dobili tudi odgovore na te naše pobude, amandmaje seveda so bili nekateri upoštevani, nekateri pa tudi ne. Na tem mestu se zahvaljujem na ministrstvu, da je seveda dal neko mnenje tudi k tistim, obrazložitev, tudi k tistim odgovorom na katere, na vprašanja na katera naše, naši amandmaji niso bili upoštevani.

Pa naj izpostavim samo ključnih nekaj, prvo to, da seveda zbornica, zveza, kar se tiče usposabljanja. Podpiramo uvedbo šestmesečnega usposabljanja pri ponudniku zaposlitve. z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Podpiramo programe, vendar menimo, da je šestmesečno obdobje usposabljanja pri ponudniku zaposlitve morda premajhno, prekratko, da bi lahko posameznik pridobil tako ustrezno znanje slovenskega jezika in se obenem usposobil tudi za opravljanje strokovnega izpita. Na primer, Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v svojem 25. členu določa, da se program usposabljanja ali izpopolnjevanja tujcev lahko izvaja največ za čas do enega leta. In če program usposabljanja ali izpopolnjevanja ni mogoče zaključiti v enem letu, se lahko to eventualno še podaljša za šest mesecev.

Naslednja naša pripomba, pomembna pripomba je bila na 23. člen zakona in sicer, ki govori o členih, ki govorijo o stroških opravljanja strokovnega izpita, stroških opravljanja pripravništva, stroških usposabljanja. Nam se je zdelo pomembno, da so stroški strokovnega izpita, usposabljanja in dopolnilnih izpitov v breme delodajalca oziroma ponudnika storitev, kar je bilo tudi upoštevanje.

Prav tako v predlogu zakona ni bila pomembna dopolnitev in sicer na pobudo zbornice zveze je v javni razpravi bil dodan pogoj, ki jih mora izpolnjevati mentor, se pravi mentor, ki usposablja novozaposlenega oziroma usposabljanja iz dela. Pomembna, pomembno upoštevana pripomba zbornice je bila in sicer v drugem odstavku 28. člena predloga je v javni razpravi določal, da se čas usposabljanja iz petega odstavka 10. člena tega zakona. Kandidat zaposli pri ponudniku zaposlitve, na delovnem mestu pripravnika oziroma sekundarja in opravlja delo pod mentorstvom. Prej tega v zakonu ni bilo, nam se pa s stališča kakovosti in varnosti na področju zdravstva zdi to zelo pomembno. In seveda tudi, da so določeni pogoji, kdo je lahko mentor temu kandidatu.

Ministrstvo je prav tako upoštevalo pobudo zbornice v 80. členu, pardon, v 30. členu, glede znanja slovenskega jezika, ki se dokazuje ob prijavi k strokovnemu izpitu oziroma če kandidat strokovnega izpita ne opravlja, pa po izdani odločbi o priznani poklicni kvalifikaciji in pred vpisom v register. Nam kot regulatorju se zdi pomembno zdaj, da zdaj s tem členom je nekako podan tudi večji nadzor nad znanjem slovenskega jezika, se pravi pri nas kot regulator kot pa pri delodajalcu. Ministrstvo za zdravje je to našo pripombo upoštevalo. Dali smo pripombo tudi na 31. člen zakona, in sicer da se stroški tečaja slovenskega jezika in stroški preverjanja znanja slovenskega jezika bremeni v breme javnega zdravstvenega zavoda, ki je hkrati tudi ponudnik zaposlitve. Menimo, da, da je tu sicer pomembno tudi to, da gre za sistemski zakon in zakaj v ta zakon niso vključeni domovi za starejše, ki so v mreži javne službe in opravljajo socialnovarstvene storitve. To je sicer zelo pomembno določilo, ki bi, kajti Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, se pravi v nekem interventnem zakonu, ki začasno določa vračilo stroškov tudi za jezika v domovih starejših občanov, ta zakon interventni se, preneha veljati 31. 12. leta 2026. Zbornica tudi meni, zbornica, zveza meni, da je povračilo stroškov v višini 300 evrov prenizko, saj se, ti stroški ne pokrijejo niti, dobro, pokrijejo trenutno stroške preizkusa znanja slovenskega jezika, ne pokrijejo pa stroškov tečaja slovenskega jezika. Se pravi, vsi tisti, ki pristopijo k opravljanju strokovnega, preverjanju strokovnega jezika, morajo opraviti seveda pred izpitom še tečaj, ker brez tega pa skorajda ne gre, take so naše izkušnje.

Mogoče za zaključek samo še število, ko smo govorili o tujcih, o izvajalcih zdravstvene in babiške nege, ki prihajajo iz tretjih držav. V letu 2023 smo v register zdravstvenih delavcev tako vpisali 43 posameznikov iz tretjih držav in pa pet iz Evropske unije in pa v lanskem letu 47 iz držav iz tretjih držav in pa 25 posameznikov iz Evropske unije, se pravi v lanskem letu skupaj 72. Hvala lepa za besedo.